GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R OJ" MOZIRJE Številka: 1 Leto 1986 Glavni urednik: Vida Skok Naklada: 1000 izvodov Tisk: Grafika Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. DVIGA SE TOVARNA BELA... Tako nekako se je glasil pred leti napisan članek, namenjen postavitvi nove proizvodne hale v Na-zarjih. Podobno bi lahko lani in letos, v času intenzivne gradnje in otvoritev novih proizvodnih prostorov v Lučah, Šoštanju in Odžaku, v katkem pa tudi v Alibunarju zapisali že trikrat oziroma štirikrat. Prav neverjetno, s kakim ponosom in navdušenjem so ljudje takrat sprejeli izgradnjo novih prostorov in posodobitev delovnih priprav. Zato toliko laže razumemo, kako težko so pričakovali boljše delovne pogoje v Šoštanju, da so se posameznih objektov razveselili v Lučah in Odžaku. Prav gotovo lahko štejemo povečanje lastnih proizvodnih zmogljivosti v času težkih gospodarskih razmer kot pomembno delovno zmago, čeprav ne smemo mimo dejstva, da nas glavni problemi šele čakajo. Relativno visoke ooveznosti do domačih in tujih upnikov bodo ob začetnih proizvodnih težavah ob nezapol- njenih proizvodnih kapacitetah vsekakor pomenile velik zalogaj za našo DO. Zato bo potrebno kar največ truda in sposobnosti vložiti v „zagon proizvodnje" in s kar najmanj problemi vzpostaviti normalno proizvodnjo s čimprejšnjo popolno zasedenostjo kapacitet, ki bi bile sposobne poslovati pozitivno, oziroma ustvarjati novo vrednost. Šele takrat bomo lahko z gotovostjo trdili, da so nove bele tovarne resnično naša delovna zmaga. VSEM SODELAVCEM ISKRENE ČESTITKE OB 1. MAJU, PRAZNIKU DELA! Otvoritev nove proizvodne hale v Šoštanju ZANIMIV OBJEKT, KI SO GA ŠOŠTANJSKI SODELAVCI PRAV GOTOVO LAHKO VESELI OB TOVARNI, POD MOGOČNIMI HLADILNIKI TE ŠOŠTANJ SE JE ZBRALA VELIKA MNOŽICA LJUDI Konec preteklega leta smo proslavljali otvoritev novih proizvodnih prostorov v Šoštanju. Šoštanjski sodelavci si bodo datum prav gotovo dobro zapomnili, saj to pomeni za njih poleg povečanih proizvodnih zmogljivosti TOZD predvsem znatno boljše delovne pogoje. Na svoj delovni praznik so se tako dobro pripravili. Po uvodnem govoru direktorja DO, Ivana Kramerja, je spregovoril izvršni sekretar CK ZKS, tov. Ivo Marenk, ki se je pohvalno izrazil o dosežkih El kroja in o njegovih • razvojnih perspektivah, zlasti o združevanju dela in sredstev z manj razvitimi predeli naše domovine. Sledil je bogat in prisrčen kulturni program, nato pa so si prisotni lahko ogledali nove proizvodne in poslovne prostore. Šoštanjski sodelavci so se tudi tokrat izkazali kot dobri gostitelji, in moramo priznati, da smo se povabljeni v njihovi sredini zares dobro počutili. Ne gre pozabiti drobnih pozornosti, ki so bile izkazane. Tako se je vodja TOZD tov. Presker v svojem govoru zahvalil vsem, ki so s svojim delom pripomogli k njihovemu uspehu, delavke šoštanjske TOZD pa so vseskozi spremljale napore svojega vodje na poti proti cilju in se mu za njegov trud prisrčno zahvalile. Dobili smo občutek, da je to zelo homogen kolektiv, zato smo toliko bolj prepričani, da bodo po začetnih težavah uredili svoje vrste in se kmalu izkazali z dobrimi poslovnimi rezultati. Pričetek dela v Odžaku MED GOSTI SO BILI TUDI ZNANI GOSPODARSKI IN DRUŽBENOPOLITIČNI DELAVCI KOT SEKRETAR RO ZSS TEKSTILNE IN USNJARSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE, TOVARIŠ JOŽE MIKLIČ, IZVRŠNI SEKRETAR CK ZKS, TOVARIŠ IVO MARENK IN PREDSTAVNIK ZVEZNE GOSPODARSKE ZBORNICE, TOVARIŠ GAJIČ 14. april je bil dan osvoboditve občine Odžak iz Bosne in Hercegovine. 41. obletnico osvoboditve občine Odžak smo proslavljali zelo slovesno. K prazniku osvoboditve je dal svoj prispevek tudi ELKROJ z zgraditvijo nove tovarne in vse drugo, kar smo v ELKROJU storili za to. da je tovarna v teh dneh stekla. Otvoritve tovarne se je udeležila tudi večja skupina delavcev iz EL-KROJA. Slavnosti so prisostvovale številne ugledne osebnosti iz Odžaka in okoliških občin, pa tudi republiški sekretar za zaposlovanje BiH, tovariš Pa-čak. Iz Slovenije so se otvoritve udeležili še delegacija občine Mozirje, predstavniki Savinjsko—Šaleške gospodarske zbornice, predstavniki republiške gospodarske zbornice, zvezne gospodarske zbornice, zvez. sekretariata za zunanjo trgovino in drugi. Otvoritve so se udeležile tudi delegacije občin Petrovac na Mlavi, Alibunar in Čajeti-na. K PRIJETNEMU VZDUŠJU SO PRIPOMOGLI TUDI NAJMLAJŠI NAJSVEČANEJŠI TRENUTEK JE PRIPADAL PREDSEDNICI OO ZSMS TOZD K. ŠOŠTANJ, TOVARIŠICI MOJCI SLOKAN Za simbolično otvoritev tovarne smo zaprosili tovariša narodnega heroja Ug-lješa Daniloviča. Pred tem sta zbranim gostom in številnim občanom Odžaka spregovorila predsednik IS SO Odžak Ilija Karlovič in direktor ELKROJA Ivan Kramer. Predsednik IS SO Odžak je orisal zgodovino odločitve, kako je sploh prišlo do prvih medsebojnih srečanj ELKROJA in SO Odžak, ter kako je potekala izgradnja nove tovarne. Prisrčno je pozdravil ELKROJEVE delavce in se zahvalil, da smo skupno z občino Odžak uresničili projekt nove tovarne in s tem naredili njihov praznik še lepši. Direktor DO ELKROJ se je po pozdravu zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k uresničitvi tega projekta. Posebno je poudaril to, kar mora biti ELKROJEVIM tovarnam skupnega. To pa je delo, red in delovna disciplina. Poudaril je, da v ELKROJEVIM tovarnah pišemo besedo DELO z veliko začetnico in da ničesar ni, kar bi bilo vredno več, kot je vredno delo. Zaradi tega se bodo vsi tisti delavci, ki so delovni ter spoštujejo red in delovno disciplino, v naših tovarnah dobro počutili. Opozoril je, da sicer pričakujemo začetne težave, da pa bo tovarna v zelo kratkem času shodila in se torej postavila na svoje noge. Na koncu je izrekel iskrene čestitke občanom Odžaka, mladim ELKROJEVIM delavcem pa je zaželel veliko delovnih uspehov in plodnega sodelovanja z matično firmo. Pri ogledu nove tovarne in zakuske je bilo za vse goste iz Slovenije in BiH prijateljsko srečanje v mestnem hotelu. Z lepimi vtisi na prijateljsko srečanje in veliko ELKROJEVO delovno zmago smo se v poznih večernih urah vrnili domov. Elkroju zlata plaketa občine Odžak Na slavnostni seji Skupščine občine Odžak je bila podeljena ELKROJU zlata plaketa kot najvišje družbeno priznanje za sodelovanje pri razvijanju gospodarstva. Plaketo je podelil predsednik SO Odžak Osman Medžikovič, prejel pa Ivan Kramer, kot predstavnik delovne organizacije ELKROJ. MED OGLEDOM OBJEKTA GOVOR DIREKTORJA DO ELKROJ, IVANA KRAMERJA PO TREH MESECIH POSLOVANJA Relativno slabi rezultati preteklega leta, spoznane napake in zavzeti ukrepi za odpravo le-teh pred začetkom novega obračunskega obdobja zahtevajo boljše delo in s tem boljše poslovne rezultate v letošnjem letu. Z letnim načrtom poslovnih ciljev smo si zadali vrsto nalog, ki nas bi morale ločiti od začelja uspešnosti podskupine dejavno sti v preteklem letu in nas približati vsaj sredini, če že ne vrhu, ki smo ga po prenekaterih kazalcih dosegali v preteklih letih. Vsekakor se sanacija slabih rezultatov ne more v celoti pokazati že v enem samem letu, saj so se tudi vzroki za slabše rezultate nabirali dlje časa. Kljub temu pa bi se prenekatere slabosti morale nemudoma odpraviti. Lahko rečemo, da so se nekateri ukrepi, ki smo jih zastavili ob analizi poslovanja za 9 mesecev preteklega leta, začeli izvajati, da je pristop k posameznim fazam dela bolj planski, bolj sistematičen, vendar pa lahko pravilen pristop do dela ocenimo samo preko rezultatov poslovanja. Pred nami je prvi obračun rezultatov poslovanja v letu 1986. Dokončnih podatkov o poslovanju v prvih treh mesecih še ni, lahko pa rezultate ocenjujemo preko gibanj, ki smo jih spremljali in obravnavali mesečno. Po podatkih za prve tri mesece lahko ugotovimo, da je bila količinska proizvodnja dosežena v višini 96 % načrto vanih količin za to obdobje, od tega za potrebe domačega trga v višini 99% in za potrebe konvertibilnega izvoza v višini 92 % dinamičnega plana za 1 kvartal. Novi programi so bili proizvedeni v višini 31 % načrtovanih količin za to obdobje. Drugačna je žal slika, ko primerjamo dejansko prodajo s planirano. V 1. kvartalu smo računali na domačem trgu na prodajo 241.000 ko m gotovih izdelkov, realizirali pa smo jo z indeksom 81, kar pomeni, če jo primerjamo s proizvedenimi komadi, da proizvodnja ni potekala v skladu z dinamiko željene prodaje. Vzrokov za to je več, treba pa je opomniti tudi na to, da smo relativno slabo zaključili sezono pomlad—poletje 86 in smo si zato zadali dodatno prodati skoraj 40 % redno prodanih artiklov. To je zalogaj, ki prav gotovo zahteva veliko dodatne angažiranosti v celotnem procesu proizvodnje in prodaje in ki ga očitno v prvih treh mesecih nismo v celoti zmogli. Po podatkih o razpisanih komadih za naslednje tri mesece sezone pomlad POZDRAVNI GOVOR PREDSEDNIKA IS SO ODŽAK. TOVARIŠA ILIJA KARLOVIČA TRAK NOVE TOVARNE JE PREREZAL NARODNI HEROJ UGLJEŠA DANILOVIČ —poletje 86 lahko ugotovimo, da bomo izpad prvega kvartala delno nadomestili, ne smemo pa pozabiti, da dodatno proizvedeni komadi še niso prodani in da bodo svojo dejansko vred no st dobili šele na tržišču na katerem pa kot vemo, vlada huda konkurenca. Bolj razveseljivi kot sezona pomlad— poletje so rezultati zaključevanj za sezono jesen—zima 86, ki so presegli pričakovanja. Izgleda, da smo kupcem ponudili zelo dobro kolekcijo in tudi, da so se razmere na tržišču spremenile na bolje. Tako se je potrdilo dejstvo, ki smo ga omenjali že mnogokrat, da mora proizvodni program ELKRO-JA temeljiti na osnovnem proizvodnem programu, ki se prodaja v obliki kolekcij, dodatni proizvodi v obliki atraktivnih modelov iz najaktualnejših materialov pa morajo v manjših količinah osnovni program samo dopolnjevati. Problem se namreč pojavlja pri zagotavljanju ustreznih modnih materialov, prav gotovo pa tudi v predolgem ciklusu od ideje do prodaje na tržišču. Vsekakor bo potrebno bolj kot doslej prisluhniti potrebam domačega trga in glede na velike lastne kapacitete zagotoviti proizvodno linijo, ki bo uspela kar v najkrajšem možnem času zagotoviti ustrezne količine za potrebe prodaje na domačem trgu. Vsekakor pa bo potrebno še marsikaj storiti tudi na področju pravočasne zagotovitve kvalitetnih surovin. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da prispejo surovine prepozno ali pa ne v zadovoljivi kvaliteti, kar povzroča prepogoste napake v gotovih izdelkih, ki terjajo velik delež znižanj. Prav gotovo imamo v zahtevani boljši kvaliteti (tako v kvaliteti surovin kot izdelave) še velike predolgo neizkorišč. rezerve. Kako obvladujemo celotno področje nabave se bo prav gotovo kmalu pokazalo, ko bo potrebno zagotoviti ustrezne materiale za nadvse ugodno zaključeno sezono jesen — zima 86. Prav gotovo je naša osnovna naloga dobro prodano sezono v celoti izkoristiti, torej zagotoviti artikle v skladu s prodano kolekcijo, to je kvalitetno izdelane artikle v ustreznih barvah in materialih ter predvsem na rok. Za to pripravo ni več veliko časa, prav gotovo pa bi tokrat morali v celoti izkoristiti ponujeno, kar bi nam tudi pomagalo sanirati izpad, ki se je pojavil že v začetku leta. Če se povrnemo na rezultate prvih treh mesecev lahko ugotovimo, da nam je količinska prodaja v višini 81 % predvidene dosežena neto prodajna cena v višini 93 % načrtovane zagotovila vrednostno realizacijo na domačem trgu samo v višini 75 % pričakovane. Nasprotno pa za izvoz na konvertibilno tržišče lahko ugotovimo, da smo plasirali bolj zahtevne artikle od načrtovanih, saj smo ob 97 % količinski prodaji izvoza dosegli vrednostno realizacijo, ki je 2 % višja od načrtovane. MODERNO OPREMLJEN OBJEKT JE PRIPRAVLJEN ZA PRIČETEK DELA - KROJILNICA ŠIVALNICA Ob dobri prodaji preko lastne maloprodajne mreže smo tako dosegli vrednostno realizacijo v višini 81 % načrtovane vrednosti prodaje. Izpad realizacije v višini 323 mio din ima vsekakor negativne posledice na rezultat 1. kvartala. Stroški za to obdobje v času pisanja tega prispevka še niso v celoti znani, zato rezultata ni možno z gotovo stjo napovedati, znano pa je gibanje sredstev v tem času. V prvih dveh mesecih izpad realizacije ni bistveno vplival na že najeti volumen tujih sredstev za vzdrževanje likvidnosti delovne organizacije, kar kaže na to, da so bili tudi stroški in predvsem nabava surovin (gledano z vidika plačil) manjši kot smo predvidevali z letnim načrtom. V mesecu marcu pa se je volumen kratkoročnih kreditov za obratna sredstva povečal za okrog 70 mio din, namesto da bi se (glede na načrtovane prilive) zmanjšal za okrog 150 mio din. Tako gibanje pa bo imelo prav gotovo negativne posledice v stroških, to je obrestih za najeta tuja sredstva. Kaže, da bo mogoče glede na gibanja začetne, ne najbolj vzpodbudne rezultate tekom leta nadoknaditi, ne smemo pa pozabiti, da vsak neiztržen dinar povleče za sabo skoraj dinar stroškov za najeta tuja sredstva, kar pomeni skoraj 2 din manj dohodka. Zato se ne smemo in ne moremo zadovoljiti s tem, da bomo realizacijo zagotovili konec leta. Najbrž bi kazalo več razmišljati o tem, da bi lahko zelo veliko zaslužili, če bi že v začetku leta ustvarili rezultate in višek sredstev, ki jih sami ne bi rabili, plasirali drugam in tako tržili na račun visokih obresti. Prav gotovo sedaj bolj kot kdajkoli velja resnica, da je čas denar in da se ga s pametnimi, ekonomsko utemeljenimi in pravočasnimi akcijami da veliko zaslužiti ali pa z nepremišljenostjo še več izgubiti. Vida Skok LIKALNICA ELKROJ POTREBUJE NOVE DELAVCE Fluktuacija v 1. trimesečju leta 1986 PRIŠLI TOZD Konfekcija Mozirje 1. Božič Robert — KV tekst. konf. 2. Mavrič Anton — NK delavec 3. Šušnjar Zoran — NK delavec 4.1kovic Anica — NK delavka 5. Čubel Manda — komerc. tehnik 6. Jeftič Dragica — NK delavka TOZD Konfekcija Šoštanj 1. Gajšak Albina — KV konfekcionar 2. Jelenko Tatjana — KV natakarica 3. Mušič Sadeta— KV krojačica 4. Ostojič Željka — KV teks. meh. 5. Rutar Ljiljanka - KV rezkalka 6. Veternik Cvetka —KV kmetovalec 7. Franjič Ankica — NK delavka 8. Golčman Rajka — NK delavka 9. Jerenec Katarina —NK delavka 10. LabusSinatra — NK delavka 11. Lipnik Lidija - NK delavka 12. Obrovnik Blanka — NK delavka 13. Plesivčnik Jožica - NK delavka 14. Požgajne Erika — NK delavka 1 5. Razgoršek Branka — NK delavka 16. Rednak Zdenka — NK delavka 17. Rogel Martina — NK delavka 18. Sevšek Darja — NK delavka 19. Škarja Vera — NK delavka 20. Skornišek Viktorija — NK delavka 21. Vodovnik Jelka — NK delavka 22. Vranjek Milojka — NK delavka 23. Zaljuberšek Marjana — NK delavka 24. Žerjav Jelka — NK delavka DSSS 1. Remic Franc — soc. delavec ODŠLI TOZD Konfekcija Mozirje 1. Sivec Franc — teks. ing. 2. Firšt Marija — viš. san. tehnik 3. Čubel Manda — komerc. tehnik 4. Vratanar Franja — KV natakarica 5. Dogaris Ludvik — NK delavec 6. Fužir Bernarda — NK delavka 7. Hren Marija — NK delavka 8. Krajnc Cilka — NK delavka TOZD Konfekcija Šoštanj 1. Donko Štefka — NK delavka 2. Poznič Venčeslava — NK delavka 3. Kovač Romana — NK delavka 4. Kodrun Marija — NK delavka DSSS / V prvem trimesečju letošnjega leta smo povečali število delavcev v TOZD Konfekcija Šoštanj, saj smo zaposlili 24 delavk, medtem ko smo v TOZD Konfekcija Mozirje zaposlili le 6 delavcev, kar je premalo glede na kadrovske potrebe, ki se kažejo v omenjeni TOZD. 12 delavcev je v tem času zapustilo DO in to predvsem zaradi odhoda v druge delovne organizacije, ter starostne ali invalidske upokojitve. Če izhajamo iz plana kadrov za leto 1986 in trenutnih potreb v DO El kroj ugotavljamo, da bo potrebno precej povečati število zaposlenih, kar pomeni, da bomo morali vso pozornost posvetiti vprašanju, kako pridobiti delavce v našo DO. Zaposlovanje novih delavcev v naši delovni organizaciji je problem, saj na območju naše občine ni na razpolago ustrezne delovne sile. Zaposlovanje delavcev iz drugih republik pa ovira pomanjkanje stanovanj. Vsekakor bo potrebno kadrovsko politiko v DO zastaviti tako, da bomo uspeli pridobiti čimveč delavcev iz bližnje okolice, ki bi uspešno združevali svoje delo v DO Elkroj. Našo delovno organizacijo smatramo kot ženski kolektiv, saj zaposlujemo le 12 % moških. Pri podeljevanju štipendij iz leta v leto ugotavljamo, da se za šolanje na konfekcijski šoli odločajo izključno dekleta in je vpis fantov prava izjema. Ta dejstva pa ne pomenijo, da nimamo delovnih mest, ki so primerna tako za moške kot za žen ske. To so dela v krojilnici — izdelovanje narisov, grobo in fino krojenje, delo likalcev, tehnologov, dela s kooperanti. Omenjena dela bi prav tako uspešno ali pa še bolj kot ženske, lahko opravljali tudi moški. Zato bi seznanili osnovnošolce, ki razmišljajo kam po končani osnovni šoli, da bi naša DO rada podelila štipendije tudi fantom. Franc Remic Novice iz konfekcije Šoštanj Izteka se pomembno obdobje našega kolektiva. O tem želim spregovoriti v tem članku, kjer pa ne bom ponavljal vsega tistega, kar ste lahko že večkrat prebrali v našem glasilu, ne bom se vračal na začetke, ko smo se priključili Elkroju, pričeli razmišljati o vlaganju v novo proizvodno halo, kako je potekalo zbiranje sredstev, izgradnja. Ustavimo se raje pri stvareh, ki so se dogajale v zadnjem času. Otvoritev, tista uradna, je resda bila že konec lanskega leta, ostale pa so še nedokončane stvari, malenkosti, ki jih je bilo pred vselitvijo še potrebno odpraviti. Žaradi tega se je dejanska preselitev pomaknila v februar . Tisto soboto in nedeljo se je veliko število zaposlenih izkazalo s svojim udarniškim delom, s svojo pomočjo, da bi uresničili svoja hotenja, svoja pričakovanja. Prve dni, ko smo pognali stroje v novi tovarni, smo bili vsi srečni, polni delovnega elana , polni načrtov za naprej. Pa ni šlo vse enostavno. Toliko majhnih problemov, nepredvidenih in pred- videnih je bilo potrebno še rešiti. Pa smo zmogli, tudi nova organizacija, ki nekaterim ni bila čisto po volji, drugim ni bila razumljiva, nam je bila trd oreh, a lahko mirno rečem, da bo kmalu pričela delovati tako, kot je treba. Piko na i naši tovarni pa je dala otvoritev naše industrijske prodajalne, ki smo jo odprli 15. aprila. Že po enem tednu poslovanja smo ugotovili, da to vsekakor ni bila napačna odločitev, korak v prazno, ampak zadetek v polno, saj vemo, da je v velenjski občini velika kupna moč in da bo marsikdo rad prišel v našo trgovino. Biti pa bo morala vseskozi dobro založena, da bo opravičila svoj in Elkrojev ugled. To bi bilo na kratko vse o tem, kar se je dogajalo v prvih letošnjih mesecih pri nas. Seveda s tem še nismo končali. Pred nami je še veliko načrtov, od ureditve okolice, montaže kuhinje, izgradnje parovoda in opreme likalnice, do povečanja delovnih mest. Okolico tovarne bomo predvidoma urejali v začetku maja, sodelavci mozirske TOZD, pridružite se nam! ORGANIZIRANOST PROIZVODNJE V TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ IN EKONOMSKA UPRAVIČENOST SISTEMA NADALJEVANJA DELA Koncem leta 1985 se nam je uresničila nekajletna želja, da našim delavcem v TOZD Konfekcija Šoštanj omogočimo boljše delovne pogoje in možnost zaposlitve večjega števila produktivnih delavcev. Naša razvojna politika gre v smeri, da čim večji del proizvodnje opravimo pod lastnim krovom. Temu cilju se v zadnjem času pospešeno približujemo, saj smo dokončali investicije v Lučah, Šoštanju in Odžaku pri koncu pa je tudi izgradnja v Ali-bunarju. Seveda nam je vsem jasno, da ni dovolj postaviti zidove ter vanje postaviti strojno opremo. Če hočemo, da novo nastale proizvodne kapacitete čim prej obrodijo sadove, moramo predhodno naučiti proizvodne delavce, predvsem pa organizatorje proizvodnje, da bodo znali delati in po sodobnih metodah organizirati proizvodnjo. Tehnologijo, ki smo jo v preteklosti v matični TOŽD uspeli osvojiti in jo še razvijamo, je potrebno čim hitreje prenesti v novo nastale objekte. Organizacijo dela pa je v vsaki posamezni delovni enoti potrebno sprovesti tako, kot jo proizvodni artikel in postavljeni sistem transporta v konkretnem primeru zahteva. BREDO IN MIJO PO NJUNIH NASTOPIH ŽE DOBRO POZNAMO. TOKRAT V VLOGI NEUBOGLJIVIH OTROK V primeru TOZD Šoštanj smo glede na težke pogoje dela v stari proizvodni hali upravičeno pričakovali, da bo v novih prostorih z novo opremo vzdušje v kolektivu doprineslo k boljšim rezultatom dela. Po prvih mesecih dela v novih prostorih pa smo vsi skupaj rahlo razočarani. Rezultati so v primerjavi z lanskim letom padli za približno četrtino. To je vse člane kolektiva zaskrbelo in na sestanku predstavnikov DPO DO dne 27. 3. je bila imenovana komisija, ki naj bi ugotovila vzroke za slabe rezultate. Naloga komisije je tudi bila, ugotoviti ali je temu padcu kriv res samo novi sistem organizacije dela, tako imenovani sistem nadaljevanja dela, ki je bil po novem letu uveden v proizvodnjo in mu delavke tozda Šoštanj pripisujejo vso krivdo za neuspeh. Po kratkem posnetku stanja je komisija delavskima svetoma DO in tozda Šoštanj prenesla ugotovitve oz. oceno, ki je v kratkem takale: Tehnološka organiziranost proizvodnje ni na zavidljivem nivoju. To se kaže v naslednjih vidikih: — tehnološka dokumentacija, ki je sicer izdelana, vedno ne služi svojemu namenu, ker ni pravočasno in temeljito prebrana, — tehnološko zaporedje strojev in operacij dela je sicer predvideno, vendar pa se pogosto ne spoštuje, kar doprinese k večjemu številu zastojev v toku proizvodnje in manjši preglednosti nad proizvodnjo, — pretok dela na posameznih operacijah dela ni enakomeren, kar izhaja iz nespoštovanja predpisanega tehnološkega postopka. Tako prihaja do ozkih in širokih grl v proizvodnji, kar je še posebej nevarno pri sprovajanju sistema nadaljevanja dela, — neusklajen potek dela, pozno ugotavljanje napak in pogosto menjavanje operacij dela pri posameznih delavkah ima za posledico čakanje na delo in manjšo produktivnost posameznih delavk. — medfazna kontrola ni dobro organizirana in je zato tudi manj učinko vita, — evidenca izdelanih komadov ter pisanje operacij dela jemlje precej časa, vendar pa bi ga lahko veliko manj, če bi delo pravilno potekalo, — sistem transportiranja z vozički, ki je zamenjal šolski sistem transportiranja, ni pravilno vpeljan. Napake se delajo v pripravi svežnjev, v raznašanju posameznih delov in evidenčnih listkov s transporterja, v pripravi pred montažo in v celotnem transportiranju med delovnimi mesti, — odsotnost z dela je zelo zaskrbljujoča Od števila delavcev po spisku Po zadnjih obiskih sejmov v Parizu. Kolnu. Milanu in Beogradu lahko ugotovimo, da Pariz ne izstopa več od ostalih modnih centrov, kot je v preteklosti, torej, mu tudi drugi centri mode dokaj hitro sledijo. Glavni poudarek je še vedno na materialih, vrsti materiala in barvah Lahko rečemo, da so materiali, ki smo jih videli na sejmih, podobni tistim, ki smo jih videvali na sejmih konec preteklega leta, to so svetleči, svilenkasti materiali, tanki in elegantni. V modi hlač je karakteristična eleganca, ki se nagiba h klasiki. Najpogostejše barve, ki se pojavljajo so oranžno—rumena, zelena, modra, črno—bela, nekaj rdeče, precej prisotni pa so tudi rjavi toni. Barve so čiste, obvezno v medsebojni kombinaciji, največkrat rumeno-zeleni. (če odštejemo porodniške izostan ke) je odsotnih v povprečju kar 26 % produktivnih delavcev, kar je nad vsako normalo. Število planiranih produktivnih delavcev na delu torej ni izpolnjeno (za cca 10 %). — po ekonomski plati in glede na zahteve tujih partnerjev po krajših ciklusih proizvodnje, ima sistem ,,Nadaljevanja dela" precejšnjo prednost pred klasičnim sistemom deljenega dela. Organizatorji proizvodnje so se z ugotovljenimi pomanjkljivostmi seznanili in v toku je saniranje vsakega posameznega problema. Upamo in želimo, da bi to čim prej in uspešno opravili. Ivanka ŠAPONJIČ Ostali so tudi dezenirani materiali, kot karo, ..špricani” vzorci, vzorci v nepravilnih likih, drobni vzorci, lister materiali, videti pa je tudi še nekaj cvetličnih vzorcev. V kreaciji hlač in jaken je značilna standardna forma. Dokaj pogoste so še vedno „špichoze”, izdelane največ iz elastičnih materialov kot je jersey. Zelo aktualen postaja zopet jeans. tako pri hlačah kot pri jaknah, v značilnem ameriškem stilu in izvedbe. Opaziti je bilo napoved nove trapez linije. pri zgornjih delih pa princez krojev. Na podlagi zapažanj lahko ugotovimo, daje naša kolekcija jesen—zima popolnoma v skladu z obstoječimi modnimi zapovedmi. Ratko Markovič KAŽE, DA JE TALE ŠIVALNI STROJ V HALI LUČE ZANIMIV TUDI ZA NAŠE GOSTE IZ TUJINE Modni trendi v svetu in pri nas a Poglobljeno sodelovanje z LB TB Velenje LB TB Velenje je izrazila željo, da bi preko internega glasila odgovarjala na vprašanja članov kolektiva o posamez nih poslih LB. zaželjene pa so tudi kritične pripombe in pobude na račun dela LB. Torej se lahko vprašanja, pripombe in pobude pismeno oddajo v tajništvu DO od koder bodo posredovane odgovornim za posamezna področja, ki bodo lahko dali strokovne odgovore na posamezna vprašanja, ki jih bomo sproti objavljali. Preko internega glasila pa vas bomo poskušali seznaniti tudi z novostmi pri poslovanju, ki zadevajo širši krog uporabnikov, predvsem torej z novostmi na področju poslov z občani. Za začetek informacija, ki ni najnovejša, morda pa vsem le še ni poznana Poleg neomejene vrednosti, ki jo lahko Zvezni družbeni svet za vprašanja družbene ureditve je imenoval več delovnih skupin, ki so kritično obdelale delovanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Skupine so se razdelile še v podskupine. Splošna ugotovitev je, da je treba naš družbenopolitični sistem dograjevati in razne slabosti, ki so se ugotovile, odpravljati. V poglavju o odločanju delavcev v organizacijah združenega dela je poudarjeno: 1. Določiti je treba, katere so neodtujljive pravice delavcev na podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi in zagotoviti, da delavci o teh pravicah odločajo z referendumom. Te pravice niso v ustavi taksativno navedene 2. Da bi se povečala učinkovitost in smotrnost samoupravnega odločanja v združenem delu je treba zagotoviti, da se o istem vprašanju ne bo odločalo večkrat. 3. Samoupravni splošni akti, ki se sprejemajo z referendumom, urejajo samo osnovna razmerja, njihovo podrobnejšo obdelavo pa je treba prepustiti pravilnikom ali drugim samoupravnim splošnim aktom, ki jih sprejema delavski svet. Omogočiti je treba skrajšanje roka za ponovitev referenduma. Družbenopolitične organizacije mora poskrbeti za politične priprave na referendumu in njegovo ponovitev. 4. Organi upravljanja, poslovodni organi, strokovne službe, delegacije in delegati, izvršni in upravni organi napišete na ček (seveda, če imate zadostno pokritje) v matični banki, torej banki, kjer imate čeke, je lahko najvišji znesek, do katerega napišete ček LB za potrebe blagovnih plačil (v trgovinah) in v poslovalnicah sistema LB, 25.000 din, za neblagovne namene izven sistema LB (pošte, druge banke) pa 10.000 din. Novost velja od 1.4. 1986 dalje. Vse, ki ste se jezili, ko ste morali takrat, ko ste najbolj potrebovali čeke ali denar čakati v vrsti ekspoziture Mo zirje, bomo verjetno razveselili z možnostjo dviga čekov v knjižnici pri Niku s tem, da morate zjutraj do 7.30 sporočiti potrebo po čekih in da Niko to telefonično javi v ekspozituro Mozirje, kjer bodo čeke pravočasno pripravili. Vsekakor vzpodbuden začetek. skupščine družbenopolitične skupnosti in strokovne službe SIS morajo delavce pravočasno, celovito in objektivno obveščati o dejstvih, podatkih in drugih zadevah, pomembnih za njihovo odločanje. 5 Okrepiti je treba avtoriteto in vlogo delavskega sveta kot organa upravljanja, delokrog delavskega sveta je treba razširiti in predvideti, da odloča o vseh zadevah, o katerih se ne odloča z izražanjem osebnih mnenj. Delavski svet mora usklajevati delo delegacij in samoupravnih organov v temeljni organizaciji, zlasti tedaj, kadar se določajo smernice in stališča do zadev, ki se nanašajo na pogoje gospodarjenja ter na pridobivanje in delitev dohodka, o katerih se odloča v skupščini družbenopolitične skupnosti. 6. V samoupravnih splošnih aktih je treba upravljanje natančneje ločiti od poslovodstva in strokovne predloge od odločanja. Nosilce poslovodnih in strokovnih funkcij je treba v okviru njihove pristojnosti čimbolj osamosvojiti, hkrati pa tudi povečati njihovo odgovornost za kakovost in učinkovitost dela, še zlasti pri pripravljanju in izvajanju sklepov. S spremembo zakona o združenem delu je treba zagotoviti podlago za krepitev funkcionalne odgovornosti poslovodnih organov za izvajanje sklepov delavskih svetov, zbo rov delavcev in referendumov kakor tudi za doseganje skupnih ciljev. S samoupravnim splošnim aktom je treba obdelati vsebino poročila, ki ga pripravi poslovodni organ o poslovanju in izpolnjevanju razvojnih načrtov ter način ocenjevanja njegovega dela. Prav tako je treba predvideti, da poslovodni organ, če poročilo ni sprejeto, pod določenimi pogoji, začrtanimi s samoupravnimi splošnimi akti, ne more več opravljati poslovodne funkcije. Demokratična kadrovska politika voljenja nosilcev poslovodnih funkcij zahteva opredelitev meril, na podlagi katerih je mogoče ob njihovi izvolitvi zahtevati sposobnost za uspešno razvijanje samoupravnih odnosov in kakovostno poslovanje z večanjem delovne storilnosti, uvajanjem sodobne tehnologije in organizacije dela, s smotrnim izkoriščanjem zmogljivosti, storilnim zaposlovanjem, s prilagajanjem proizvodnega programa zahtevam trga itd. V zakonih republik in avtonomnih pokrajin je treba izenačiti normativne sklepe o sestavi razpisnih komisij in postopka za izvolitev poslovodnega organa. Pomembneje je, da o izvolitvi poslovodnih organov odločajo samo delavci oziroma njihovi organi upravljanja, ker oni nosijo posledice dobre ali slabe izvolitve. Vpliv družbenopolitičnih skupnosti na izvolitev poslovodnih organov je treba skrčiti v ustavne okvire, kar pomeni, da določajo družbena merila kadrovske politike in dajejo soglasje za izvolitev poslovodnega organa v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, kadar tako predvidi zakon. 7. Obdelati in dosledno je treba spoštovati določila zakona o združenem delu, ki se nanašajo na organ samoupravne delavske kontrole. Okrepiti je treba notranjo strokovno kontrolo kot strokovno oporo za delo organa samoupravne delavske kontrole. 8. Na področju delovnih razmerij je treba predvideti možnost, da se v okviru delovne organizacije z enotnim dokumentom uredijo medsebojne pravice, dolžnosti in odgovornosti. Ta dokument bi se neposredno uporabljal, ko bi ga sprejeli delavci z osebnim izjavljanjem. Pravilnike o delovnih razmerjih naj bi sprejemali delavski sveti. 9. Poudarjena je vloga Zveze socialistične mladine v postopkih sklepanja delovnega razmerja, prenehanja delovnega razmerja, razporejanjih delavcev, disciplinskih postopkih. 10. V analizi je poudarjeno, da je treba odpravljati pretirani normativizem in si prizadevati, da se naša ravnanja ujemajo s tem, kar smo si uzakonili v predpisih. Kritična analiza delovanja družbeno-političnega sistema LETOVANJE V LETU 1986 V zadnjih treh letih so se možnosti letovanja za delavce Eikroja v lastnih kapacitetah zelo povečale, saj imamo trenutno na razpolago za letovanje ob morju počitniško hišo in 4 kamp prikolice, za oddih v zdravilišču Čatež pa vikend hišico. Tudi prijave za letošnje letovanje so potrdile, da je izbrana pot večanja počitniških kapacitet pravilna, saj je prispelo 130 prijav naših delavcev, kar znaša skupaj z njihovimi družinskimi člani preko 400 letovalcev. Razumljivo je, da vsem ni bilo mogoče ustreči, predvsem glede termina letovanja vsled velikega števila prijav za letovanje v času kolektivnega dopusta. Letovanje v Maslenici je omejeno z možnostjo priprave obrokov v kuhinji, kjer je omejena možnost hranjenja do 50 oseb, pa tudi s številom postelj v domu kar pa je mogoče rešiti z najetjem sob pri zasebnikih. Glede na prijave bo v Maslenici 5 izmen od 4. 7. - 8. 8. Kljub temu, da smo letos kupili še dve kamp prikolici pa v času kolektivnega dopusta (julija) to ne zadostuje potrebam, medtem ko v juniju, avgustu in sepbembru to zadostuje oziroma so še proste kapacitete. Vikend Čatež je junija, julija in avgusta 100 % zaseden, v ostalih mesecih pa je še možnost za letovanje po dogovoru. Kot je znano je popolna oskrba možna le v Maslenici, v ostalih objektih pa je dana možnost bivanja in kuhanja. Oprema in pribor je pripravljena, letovalci morajo prinesti s sabo le posteljno perilo in osebne predmete. Pred odhodom na letovanje morajo vsi, ki gredo na letovanje, dvigniti napotnico v sobi št. 9 in sicer 3 — 7 dni pred odhodom. Janez Kolar dohodka za čas prebit na vojaških vajah Konec leta 1985 je bil sprejet nov Zakon o vojaški obveznosti v katerem so tudi nekatere spremembe glede nadomestila OD za čas prebit na vojaških vajah. Če je vojaški obveznik na vojaških vajah do 48 ur ni upravičen do nadomestila OD, ampak mu mora delovna organizacija omogočiti prerazporeditev delovnega časa tako, da zamujeni čas nadoknadi. Obveznik, ki sprejme poziv je dolžan o tem takoj obvestiti svojega neposrednega vodjo, zaradi pravočasnega dogovora oziroma prerazporeditve. Janez Kolar Obiski v delovnih organizacijah moristični skeči Mupet shovva. V oddaji sta nastopili tudi naši delavki Breda in Mija s svojim skečem o formuli EL. Vsi člani delovnega kolektiva smo bili zelo navdušeni nad vrhunskim izvajanjem, priredbami in aranžmaji Jožeta Privška. Posebno nas je navdušila skladba ,,V razpoloženju", ki jo poznamo v priredbi legendarnega ameriškega orkestra Glenn Millerja. Naša mlada dekleta so bila očarana nad prepevanjem Naceta Junkarja, Ditka pa je napolnila program s pesmimi, ki jih poznamo iz radijskih in televizijskih oddaj. Oddaja je trajala uro in četrt, na radiu pa smo jo lahko še enkrat poslušali v nedeljo 16. februarja od 10 do 11 ure. Niko 5. februarja 1986 nas je obiskala ekipa RTV Ljubljana, ki je v okviru svojega programskega načrta organizirala oddajo ,,Obiski v delovnih organizacijah". V Elkroju so gostovali: Moped shovv s Tofom in Rifletom na čelu, pevca Ditka Haberl in mladi Nace Junkar ter veliki revijski orkester z dirigentom Jožetom Privškom. Sama oddaja je potekala zelo živahno. Po začetnem avizu Big Banda je napovedovalec Rado Časi za poslušalce po radiu predstavil našo delovno organizacijo Elkroj. Preko mikrofonov sta spregovorila naš direktor tov. Kramer in vodja TOZD Konfekcija Mozirje, tov. Gaberc. Sledile so si točka za točko: revijska glasba orkestra, popevke Naceta Junkarja in Ditke Haberl, vmes pa so bili hu- MLADINSKI UTRINKI MLADINSKI UTRI PO POTEH XIV. DIVIZIJE Bilo je leta 1945, malo pred osvoboditvijo. V Belih vodah nad Šoštanjem se je bila huda bitka, ki je terjala številne žrtve. Šele po 3 tednih srditih spopadov so uspeli osvoboditi ozemlje. V tej bitki se je boril tudi naš veliki pesnik Karel Destovnik Kajuh. Umrl je dan pred osvoboditvijo in ni dočakal dneva, ko bi lahko v miru pisal svoje verze. V spomin na težke dni in trenutke, se že od osvoboditve vsako leto srečujemo na pohodih. Ta pohod poteka v 4 etapah, od kraja, kjer je XIV. divizija začela s prebijanjem, do mesta dokončne osvoboditve ozemlja. Tudi predstavniki Savinjske doline se vsako leto udeležimo tega pohoda, iz Elkroja sta tokrat sodelovali dve predstavnici. Prvi dan pohoda smo začeli izpred občine v Mozirju do Zavodenj, kjer smo se srečali s pohodniki tretje etape. Mi smo predstavljali zadnjo, četrto. Pot smo nadaljevali preko Belih vod, kjer smo prespali. Med potjo smo se ustavili pred domačijo Žlebnik, kjer smo položili venec na grob našega velikega pesnika Kajuha, od tod pa krenili preko Šmihela, Trnavč do Rečice ob Savinji, kjer smo prespali in si spočili za zadnji dan. za pot preko Pobrežij, Radmirja do Ljubnega, kjer se je pohod s kulturnim programom končal. Na tem pohodu nas je spremljala tudi vojska, da nam je utirala pot, saj je bilo veliko snega. Z nami sta bila tudi komandant Miran in politkomisar Mija. Upam, da smo bili disciplinirana vojska in da sta bila z nami zadovoljna. Kljub velikim naporom smo se ob slovesu zedinili, da drugo leto zopet obudimo spomine na boj XIV. divizije. Na pohodu sem bila prvič in šele sedaj si lahko vsaj malo predstavljam težke ure in dneve naših hrabrih partizanov, ki so dali svoja življenja za našo svobodo, zato jo čuvajmo! Ida Potočnik JE TREBA RES VSE POPLAČATI Z BOLEČINO Zgodba je preprosta, skoraj vsakdanja. Prišel je in rekel: Oprosti, odhajam. In res, toliko jih je, ki tako pravijo in jim ni težko. Pa vendar je zame takrat onemel svet, samo za trenutek, in spet je vse steklo dalje. Mar usoda res ne pozna izbrancev? Še včeraj se mi je zdelo, da bi mi poklonil ves svet. So me občutki varali? Ljudje se spreminjajo iz dneva v dan. Ne razumem. Toliko časa, toliko besed toliko sreče. Mar je treba vse to poplačati z bolečino: Vsak človek je osebnost zase. enkraten, neponovljiv. Vsakdo ostane na koncu le sam s seboj in s svojo bolečino, ki se ji ni mogoče izogniti In ko začutiš, da je vse izgubljeno, vse na tebi, si moraš priznati, da ne moreš več. In kriv si sam, mogoče le zato ker si nekoč nekoga preveč ljubil. In začenjaš verjeti, daje ljubezen samo zgodba, v kateri igraš svojo čudovito vlogo. Vsaka zgodba se vendarle enkrat konča, vsake igre je enkrat konec. Igre je konec, zastor pade, ti pa moraš naprej. Marje svet res 'postal robotiziran? Velikih stvari ni mogoče hitro pozabiti. Naučil me je iskati velike stvari na tem majhnem svetu. Pomagal mi je najti vero v življenje Pobral meje, ko sem bila na tleh. V moje življenje je prinesel resnično pomlad. Veliko stvari me je naučil, nato odšel... Sem dovolj močna, da bom šla naprej sama? Ali bom ostala tam, kjer me je pustil? Moje poti ne vodijo nikamor. Ne vem. kam bi se obrnila. Vem le, da bo jutri nov dan, za katerega se splača živeti. Ljubezen zadaja bolečino, vendar pa ima ta bolečina veliko ceno. Toda danes bi rada umrla. Vse bom prepustila času, čas briše spomine. celi rane, in upam, da bo čim-prej zacelil tudi mojo, ker boli, preveč boli. Njegove oči so povedale, da me nima več rad. Odšel je in ne bo ga več nazaj. Naj ga sovražim? Mu oprostim? Nikoli ne bo razumel, kako hudo je izgubiti nekoga, ki je bil tvoj. Ozrem se nazaj. Še malo bi rada ostala, čeprav vem, da sedaj ne spadam več v njegov svet. Je bila to le slepa prevara pomladi? Je bila to resnica ali laž? Sedaj odhajam ... sama. Zdržati moram. Kaj bom našla tam? Molk in znova iskanja? Težko je začeti znova, ko izgubiš upanje vase. Čeprav vem, da bom tudi to preživela. Kako naj pozabim trenutke, ki sem jih preživela s njim? Vse dneve, tedne, mesece? Toliko besed, v katere sem verjela in tudi sedaj verjamem, da niso bile zlagane? Ostalo bo za vedno, to je del mojega življenja. Ne dolžim ga. Ljubezni ne moreš kupiti, zato ga ne kličem nazaj. Dobivamo in izgubljamo ter znova dobimo, da spet izgubimo. Ničesar se ne da doseči na silo. Ko nekaj mine, je to ponavadi za vedno. Kdor to dojame, živi lepše. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega očeta se sodelavkam in sodelavcem zahvaljujem za darovano cvetje in izrečene besede sožalja. Marija BELE ZAHVALA Vsem sodelavkam se ob smrti dragega očeta iskreno zahvaljujem za darovano cvetje izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Marija PEČNIK Ana MLINAR ZAHVALA Ob prezgodnji in boleči izgubi očeta se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, darovali cvetje ter za izrečena sožalja. Viktor SLAPNIK ZAHVALA Ob prerani, nenadomestljivi izgubi dragega sina in življenjskega tovariša se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih bolečine in žalosti priskočili na pomoč. Bolečino, ki ne mine, vrzel, ki je ne bo moč zapolniti vendarle tolaži misel, da ste tudi ostali sočustvovali z nami in nam stali ob strani, za kar se iz srca zahvaljujemo. Stanko in Marija LEVAR Jožica KAKER ZAHVALA Ob težki, boleči izgubi dragega očeta iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nama, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti! Betka CENTRIH Marija VAJD Celje - skladišče D-Per NAGRADNA KRIŽANK,192/1986 1119862045,1 :JfcWiL ! NI hfo I M. vo|j IU £LWZ!L fO^kJ 1 ZfiiSLo/JSK WEJ£Vj)l UlK v Rislvm kkjvj rtet fRviHi C)Oft( igrica -pE m gogfujj^ TUS| ^ 24 £ivo MEJO VEUK kvimem 50Z.4d Z.e»KA PoLMEd P0£TiKfj 40K4 V JV| tl lR£NV£f). CftSofiS ITALIJA pRlll fOfcčkl Jgi ^EMlC ISOfOLt) IRM4-N TowE ftvsmi ThKAo CLA^K.