Zdravstvena nega bolnĺka po kiľuľškĺ opeľacijĺ na pľostati Svarunja Feľš, Iľena Špela Cvetežaľ Uvod Vsi bolniki imajo po operaciji pľavico do ustrezne zdravstvene nege, kar pomeni kvalitetno, vamo in strokovno neopoľečno zdravstveno nego. Zazagotavljanje tovrstne zdravstvenę nege je potľebno upoštevati različne elemente, med drueim tudi: timski oľistoo dela.razmeięvanje del in nalog v zdravstvenem timu. oľoces zdravstvene nege, kjeľ gľe za celostno obravnavo bolnika v vsęh štirih fazah pľocesa: ugotavljanje potľeb, načrtovanje, izvajanje in vľednotenje (Ivanuša, Železnlk,2000). Dostikrat ne moľemo učinkovito izvajati zdľavstvene nege zaradi kadľovskih, materialnih, prostorskih, časovnih in drugih vzrokov. Kljub temu Se moramo izvajaIci zdľavstvene nege (v nadaljevanju medicinskę sestre)l zavzemati za najboljšo možno izvedbo zdravstvene nege v danih možnostih. Zavędati se moramo, da so medicinske sestľe neprestano pľisotne ob bolniku, kaľ daje velike možnosti in pľiložnosti naši stroki. Vľste opeľacĺj prĺ zdľavljenju raka na prostati Na Kliničnem oddeleku za urologijo med drugi zdľavimo tudi paciente z rakom na prostati, ki pľidejo knam zaraďi operativnega posega ali pa tudi zaraďi drugihtežav v zvęzi s to boleznijo. Že vrsto Iet izvajamo tudi opeľacije na prostati. Možni so različni načini, ki so odvisni od tega, alije na pľostati pľisoten ľak ali ne. Tako poznamo: . TUR - tľansuľetralno resekcijo prostate (pri benigno povečani prostati in raku pľostate). Je vľsta operacije, ki jo izvajamo pľi raku prostate in pľi benignem povečanju prostate. Povprečna Ięžalna doba po takih vrstah opeľacij je do 5 dni. . Te vrste opeľacije pri napľedovalem raku prostate pomenijo le paliativno oskĺbo, lMedicinska sestra pomeni vse izvajalce zdľavstvene nege: zdravstvene tehnike, višje medicinske sestre, diplomiľane medicinske sestľe- Svaľunja Feľš, víš. med, ses., unív. dipt. oľg,, Iľena Špela Cveteiaľ, dipl,m,s. Klinični center Liubliana 160 kjer je namen zagotovitiprehodno sečno cev' da bolniki lahko normalno urinirajo. KLASIČNO PROSTATEKTOMIJO (pri benignem povečanju pľostate). Je vrsta operacije, ki jo opravljajo pľi volumsko velikih prostatah' kjer na klasičen način izluščijo povečano prostato in je ne odstranijo v celoti. Povprečna ležalna doba po takih operacijahje en teden. RADIKALNO PROSTATEKTOMIJO (pľi raku prostate). Je v zadnjih letih zelo pogosta operacija pri raku prostate, Ęer se prostato odstľani v cęloti. Povprečna staľosüra dobaje od 55 - 65, let večinoma so bolniki v dobri fizični in psihični kondiciji. Pripľava bolnĺka na opeľativnĺ poseg Vsaka operacija pomeni poseg V celovitost človekovega organizma in lahko ogrozi pacienta, ne glede nato, Za kakšne vrste operacije gľe. Veliko postopkov in posegov v pľipravi na Sam opeľativni poseg pacientovje enakih. Pripľava na opeľativni poseg sę začne takľat, ko se zdravnik opeľater v soglasju z bolnikom odloči za operativni poseg. Pripľava bolnika na opeľacij o zaradi raka na prostati je timsko delo, v katerega so vključeni: operateľ - urolog, anesteziolog, medicinske sestre, pogosto tudi respiratoľna fizioterapevtka in drugi, glede na potrebe pacienta. Psihĺčna pľipľava bolnika na opeľatĺvni poseg ob pripravi na operacijo upoštevamo stres pacienta, kaľ se kaźev fizičnih in psihičnih odzivih ter odzivih vsakega posameznika. Zdľavstveni tim mora upoštevati dejstvo, da psihološki odzivi niso povezani z velikostjo operacije, saj ljudje narazlične načine dojemajo pomen operacije in se nanjo tudi različno odzivajo. Najpogosteje so prestrašeni in zaskrbljeni in jih je strah: pľed neznanim, zaradi izgube kontrole nad samim seboj' pred malignim obolenjem, anestezijo, umiranjem, bolečino (Ivanuša, Železn1k,2000). Vloga medicinske sestre temelji Ía Íał)męyanju bolnikovega doživljanja bolezni in hospitalizacije' kaľ vključuje: pľijazen odnos do bolnika in spoštovanje bolnikovega dostojanstva, vzpostavljanje zaupÍega odnosa, informiranje bolnika, spodbujanje izražanjaobčutij, empatičen odnos in psihičnapodpoľa, ugotavljanje ľazličnih bolnikovih potreb in pomoč pľi njihovem zadovoljevanju (Abdominalna kirurgija, 2001). Naloge medicinskih sester ob psihični pripravi vključujejo tudi pogovor s pacientom 161 v smislu podrobnih informacij o: tem kdaj je uvrščęn na opeľativni program' fizični pripravi na opeľacijo, pľipľavi na odhod v operacijske prostore, neposrednem pooperativnem obdobju, času in načinu informacrj za svojce in priporočilih glede obiskov neposredno po opeľaciji' Seveda pa je potrebno pľi podajanju informacij upoštevati: da mora vsaka medicinska sestľa pozĺati vsebino in načrt informiranja, si vzeti za to dovolj č,asa , zagotoviti zasebnost, imeti do bolnika umirjen' pozoren in potrpežljiv pľistop. Pľi tem je potrebno pacienta aktivno poslušati, upoštevati njegovo predznanje, moľebitne izkušnje in prilagoditi obseg in strokovnost razlage bolnikovi sposobnosti dojemanja (Klinični oddelek za abdominalno kiruľgijo ,200l) Psihična pripľava pri TURP vključuje tudi poučevanje pacietov o spinalni anesteziji, ki jo ima pribliŽno 90 odstotkov pacientov. To pomeni, da nekaj uľ po posegu (4 6) pacienti ne čutijo in ne moľejo premikati nog. Te informacije preprečijo zbeganost in še večje psihične težave pacientov' tr'ĺzĺčna pľĺpľava na opeľacĺjo Fizična pľipľava pacienta na operativni poseg je zgodnja oz. splošna, speciÍična in neposľedna. Med splošno fizično pripľavo sodi ocena splošne pacientove sposobnosti in ocena posameznih organskih sistemov za operutivni poseg. Sem sodijo odvzemi in pľeverjanje: ' laboratorijski izvidi kot so hemogram, elektľoliti, sečnina , kľeatinin, testi hemostaze, pregled urina, . EKG, . rentgensko slikanje pljuč, . pregled pri anesteziologu (Abdominalna kirurgrja, 2001). V predoperativno specifično pripravo pa sodijo specifične preiskave: ultrazvočne preiskave, Cl cistoskopija, intravenozna urografija idr. Specifična pľedoperativna pripravaje pri uľoloških pacientih pogosta' saj za tovrstne holęzni obolevajo staľi in zelo stari ljudje, ki imajo trrdi druge bolezni: . pogosto je to sladkoľna bolezen, Ęer moramo kontroliľati nivo KS, . plučne bolezni, pri katerih pacienti potrebujejo pľeoperativno respiratoľno ťĺzioterap|jo, . bolezni srca' ki se zdravijo z Marivarinom@ aliAspirinom@; potrebna je pľevedba 162 na Subkutano antikoagulantno teľapijo in kontľola zapiralnega časa oz.INR-ja. Namen neposredne ťlzične priprave pacienta na operativni poseg je: omejiti možnost okužbe, lublažiti nevšečnosti po operaciji in olajšati opeľativni poseg. Pľiprava bolnikovę kože: . Zmanjševanje mikroorganizmov na operativnem polju dosegamo z umivanjem kože in odstranjevanjem dlak. Zadostuje tuširanje oz. umivanje z milom in dodatno čiščenje opeľativnega polja ni potrebno (Ivanuša, Železnik,2000). . Britje operativnega polja po intęrnem dogovoru na Kliničnęm oddęlku za urologijo izvajajo zdľavstveni tehniki moškega spola. Pľi TURP opeľacijah brijemo genitalni predel' pri transabdominalnih pa tudi suprapubično. Bride se izvaja zjutraj pred posegom na bolniškem oddelku. Dieta: . Pogoj zayamoanestezijojeprazenželodec6-8urpredposegomzaradinevamosti aspiľacij e želodčne vsebine. . Dan pľed opeľacijo pri nas pacienti đobijo kosilo , zvečet pa le čisto juho (diabetiki na insulinu dobijo večerjo) in navodila, da lahko lživajo tekočino do 24.00 ure, nato pa moľajo biti tešč' Priprava prebavne ga tr akta: Čisoenje prebavnega trakta ublaži pacientom po opeľaciji nevšečnosti, povezanę z odvajanjem blata. Pľi TURP pa nezadostno očiščen prebavni trakt povzroča nevšečnosti zdravstvenemu timu in povečuje možnost okužbe. Polno črevesje pri radikalni prostatektomiji ovira opeľacijo. . Dan pred TURP pacienti po naročili zďravnika dobijo odvajalno sľedstvo. Najpogosteje so to dražeje ali svečke Dulcolax' lahko pa tudi mini klizme. . Pri radikalni prostatektomiji prebavila čistimo zraztopĺno Golitely@ (2litra). Varovanje bolnikove lastninę: Zaradi pogostih kaj skbimo za bolnikovo lastĺrino. Bolniku pľipoľočamo, da vse vrednostne stvari odda svojcem domov, oziroma, da jih lahko pospravi v pľiročni sef na oddelku. Antikoagulantna terapij a Dan pred operativnim posegom zdľavnik anesteziolog ponovno pľegleda pacienta in mu pľedpiše ustľezno antikoagulantno terapijo, uspavalo ali pomirjevalo za dan pred 163 operacijo ali opeľativni dan. Po inteľnem dogovoru vsem pacientom, ki prejemajo antikoagulantno zdľavilo, ęnkat dnevno apliciramo zdľavilo ob l8. uľi zvečeľ' Zdravstvena nega pacĺenta po operaciji na oddelku Paciente po operativnem posegu iz pľebujevalnice namestimo v enoto intenzivne nege. Pripľavimo posteljno enoto, monitor a|í aparat za meľjenje krvnega tlaka, slušalke, infuzijsko stojalo ter ostale potrebne pripomočke (nosilce za drenažne vrečke, kisik, posteljne ograjice ipd.). Pri ugotavljanju bolnikovega stanja po opeľaciji ocenjujemo: . Bolnikovo namestitev v postelji Posebno pozornost posvetimo pacientom po spinalni anesteziji, ko ne čutijo nog. Pri tem smo pozoľni na vračanje senzibilitete in motoľike (tempeľatuľo kože na nogah' pulz na arteriji stopala (a. doľsalis pedis)' barvo kože na togah, zato ugotavljamo tempeľatuľo kože, merimo pulzna l5 min., kontroliľamo pľemikanje nog, spodbujamo bolnika' da giba s pľsti in z nogami, bolniku pomagamo pri obračanju, namestimo zaščito na pete (Ivanuša, Železnik,2000). Zaradi spinalne anestezije bolniki ne čutijo nog in jih ne morejo pľemikati. To je dejavnik tveganja za pojav razjed zaradi pritiska na najbolj tipičnih mestih: to je na petah in trtici' Temu mora biti usmeľjena tudi pozoľnost medicinskih sester, da pľepľečujejo ali pravočasno ugotovijo nastanek razjede zaradi pritiska. Bolj ogľoženim pacientom namestimo antidekubitusno blazino in ga pogosteje obračamo. . Dihanje, kjer nadzorujemo fľekvenco in globino. ob pričakovanju poslabšanja dihanja uporabljamo oksimeter in pri nizki suturaciji dovajamo kisik pľeko maske. . Stanje ciľkulacije pľeverjamo z meľjenjem pulza, kľvnegatlaka, dihanja , baľve kože in tempertuľe. . StaĄje bolnikov zavesti ugotovimo s postavljanjęm ęnostavnih vprašanj in ocenjujmo njegov odziv. Bolniki po splošni anesteziji so lahko po prihodu na oddelek še zelo zaspaní in potrebujejo večji nadzor. . operativno rano nadzorujemo z opazovanjem pľeveze' pa tudi okolice rane, drenaže oz. vstopnega mesta dľena, kjer lahko izteka vsebina ob drenu, prehodnosti ďrena, drenaŽne vsebine in količine. r64 Držo telesa. poloŽaj pacienta, ki mora po operaciji biti tak, da zagotavlja dobľo počutje in učinkovito dihanje. Po operaciji v spinalni anesteziji pa je pomembno, da bolnik leži v vodoravnem položaju. Aplikacijo infuzije. ki poteka običajno po venskem kanalu' Po TURP pacienti običajno prejemajo infuzijo le do naslednjega dne zjutraj. Imajo periferni venski kanal in dobivajo manj infuzije, saj po spinalni anesteziji takoj po pľihodu na oddelek lahko pijejo čaj. Pľi transabdominalnih opeľacijah pa se anesteziolog pogosto odloči za centralĺi venski kanal, Ęeľ ga navadno uporabljamo 48 ur po operaciji zainfuz1jo. Po teh opeľacijah na ta način dovajamo pacientom tekočino' saj v pľvih šestih uľah ne smejo uživati tekočine per os. ob tem beleŽimo vnos tekočine, pomemben je tudi nadzoľ vbodnih mest in opazovanje širšę okolice vbodnega mesta. Izločanje urinaje po navadi preko stalnega uľinskega katetra, kjer nadzoľujemo pľehodnost katetrov, baľvo in količino. Pľi TURP imajo vsi bolniki po operaciji vstavljen stalni uľinski perfuzijski kateter, ker gre Za pęrmanentno izpiranje mehurja s pomočjo perfuzije zaradi spiranja kľvi po opeľaciji. Pri tem uporabljamo tľilitrske plastične vrečke fiziološke raztopiĺle. Na nastavek perfuzijskega katetra namestimo infuzijski sistem in dovajamo spiľalno tekočino s potrebno hitľostjo, da dosežęmo Sprotno spiranje krvi iz mehurja in preprečimo (tamponado) zamašitev uľinskega katetra. Pri obsežnejših krvavitvah moľajo mędicinske sestre odstraniti koagule krvi iz mehuľja tudi s pomočjo brizgalke. Pri pacientih z urinskim katetromje potľebna pogosta anogenitalna nega. Pľi nas seizvajanajmanj tri kat dnęvno po standardu s polivanjem in umivanjem z milom. Po radikalni prostatektomiji imajo pacienti stalni uľinski kateter, ki ga odstľanimo po dveh tednih' Po navadi se poslužujemo BIo - kateÍra, to je lateks, prevlečen s hidrokoloidno oblogo. Pacient je z njim odpuščen v domačo oskľbo in ga odstľanimo ob ponovni hospitalizaciji. Takrat pacient opravi cistogram in če je brez posebnosti, trajno odstranimo urinski kateter. Pacientom, ki odhajajo v domačo oskrbo s stalnim urinskim katetrom, dajemo ustna navodila in jim demonstriľamo, kako zameĺ'lajo in izpraznjujejo urinsko vľečko. Vsak dobi tudi pisna navodila. Na željo pacienta o tem obvestimo tudi 165 patľonažno službo. Bolečino po nekaterih standardih ocenjujejo kot peti vitalni znak. ocena pľisot- nosti bolečine se dokumentiľa na specialne dokumente, ki jih pľipľavi anesteziolog ob operaciji. Pacięnt po radikalni prostatektomiji pogosto dobiva kontinuirano pľotibolečinsko terapijo s pomočjo epiduľalnega katetra. S posebno PCEA črpalko si lahko po potrebi tudi sam dodaja terapevtsko določenę in omejene boluse učinkovine. Neposredno oceno' povečevanje oz' zmanjševanje doziranja po določenem pisnem navodilu daje medicinska sestľa ob pacientu, ki se lahko o tem posvetuje tudi z medicinsko sestro ali zdravnikom iz Službe za lajšaĺlje akutne poopeľativne bolečine. Zaključek Ustręzna oskľba pacientov po uroloških opeľacijah je odvisna od številnih dejavnikov in zdľavstvenanegaje gotovo pomemben element, ki lahko pripomore h kakovosti obľavnave in k boljšim izidom zdravljeĺja. Líteľatura: VanušaA, ŽelęznkD.osnove zdravstvene nege kiruľškegabolnika. Maľiboľ:Univerza v Mariboľu, Visoka zdravstvena šola, 2000. Klinični oddelek za abdominalno kiruľgijo, KC Ljubljana.Pľipľava bolnikov na opeľativni poseg (inteľna oddelčna navodila). Ljubljana, 2001. 166