Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 1 Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 2 Oglasi Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Tema tedna: Ne le knjige, tudi zgodovina, kultura in informacijska znanost so del knjižnice ............ 4 Zgornje Pobrežje: Slovesnost ob 73-letnici zasilnega pristanka zavezniškega letala ............................... 9 Raduha: Nadomestna gradnja na Smrečki domačiji poteka po načrtih ............... 10 Podjetje CNC Štiglic: Pol milijona vložili v prostore, optimizacijo in proizvodnjo ..................................... 11 Nogometaš Lovro Bizjak: Z ulice do prve slovenske lige ............................ 20 Kolesarska zveza Slovenije: Monika Hrastnik kolesarka leta 2017 ................ 21 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka- lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 46, 17. november 2017 . Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj- ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav- ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www. savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Knjige in knjižnice ostajajo del naše realnosti Splošne knjižnice vsako leto 20. novembra pra- znujejo Dan slovenskih splošnih knjižnic, ki je na- menjen promociji njihove dejavnosti. Slogan letoš- njega praznika je Gostija v deželi branja. Praznova- nje bo potekalo od 20. do 24. novembra, osrednji dogodek na državnem nivoju pa bo v ponedeljek, 20. novembra, v knjižnici v Šmarju pri Jelšah. To bo znova priložnost, da knjižnice opozorijo na dejstvo, da še zdaleč niso samo izposojevalnice knjig, ampak v njih poteka še veliko drugih aktiv- nosti, ki imajo multiplikativne učinke na nivo kultu- re in izobraženosti v lokalnem okolju, kjer posame- zna knjižnica deluje. Tudi na območju Zgornje Sa- vinjske doline je tako. Ne glede na to se bom v naslednjih vrsticah osre- dotočil na bazično dejavnost knjižnic, in to je izpo- soja knjig. Ni še dolgo tega, ko smo brali in poslu- šali mnenja, da so tiskanim knjigam šteti dnevi in da bodo bralniki elektronskih knjig zdaj zdaj zasedli njihov prostor pod soncem. Argumentov za to spre- membo ni manjkalo: od tega, da lahko z bralnikom na morje odneseš tako rekoč celo tono knjig, do te- ga, da si lahko tisti, ki ne vidijo najbolje, na bralniku enostavno povečajo pisavo in so tako knjige dosto- pne tudi tistim, katerim sicer ne bi bile (več). V Združenih državah Amerike, kjer se običajno najhitreje navdušijo nad tehničnimi novostmi, ki so dovolj močno marketinško podprte, so prepoz- nali še nekaj prednosti e-knjig: lažje jih je kupovati kot tiskane, cenejše so od tiskanih, lažje jih je bra- ti pri kosilu, ker se ne zapirajo, lažje jih je avtorsko zaščititi, za založnike so zaradi nižjih materialnih stroškov donosnejše. Brez dvoma so e-knjige na različne načine spremenile tradicionalni založniški poslovni mo- del, zgodilo pa se je tudi nekaj, kar se je prej zde- lo nepredstavljivo: knjiga Petdeset odtenkov si- ve je šele po velikem e-uspehu doživela izda- jo pri klasični založbi. Največja spletna knjigar- na na svetu Amazon.com je leta 2011 razglasila, da je prodaja elektronskih knjig prehitela proda- jo tiskanih knjig. In ko so že vsi mislili, da je zgodba končana, so se začele pojavljati novice o stagnaciji prodaje e-knjig. Leta 2015 je njihova prodaja onkraj Atlan- tika padla za deset odstotkov, medtem ko je pro- daja tiskanih knjig zrasla skoraj za tri odstotke. Ta trend se je nadaljeval tudi lani, kar je direktor bri- tanske zveze založnikov Stephen Lotinga komen- tiral z besedami: »Tisti, ki so napovedovali smrt ti- skane knjige, so podcenjevali ljubezen ljubiteljev branja do tiskanih knjig.« Tiskane knjige torej ostajajo sestavni del na- še realnosti, kakor ostajajo tudi knjižnice. Osebno me zelo veseli, da je temu tako, kajti držati knjigo v rokah, začutiti njeno težo in dimenzije, si ustva- riti predstavo o njeni vsebini, imeti jasen obču- tek, kje znotraj njenega obsega se trenutno na- hajaš … vse to se zdi nenadomestljivo. Tudi za ko- ga izmed vas? (MŠ) (ML) Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 4 Darja Fale, Gornji Grad Sem redna obiskovalka knjižnice in dob- ro poznam tudi njihove projekte. Sama sem bi- la že trikrat udeležena v bralni znački za odrasle v mozirski in dvakrat v velenjski knjižnici. Zani- miv mi je bralni klub. Izbor knjig za bralno značko je pester, preko njih sem prišla do različnih spo- znanj. Seveda so zelo dobrodošle tudi druge pri- reditve, ki jih knjižnica pripravlja. Adrijana Supin, Luče Sama ne spremljam več dogajanja knjižnice v Mozirju, ker sem sedaj večinoma v Ljubljani, po- leg tega pa si raje knjigo, ki jo želim prebrati, ku- pim. Vem, da sestra opravlja bralno značko, ven- dar to poteka pod okriljem šole. Glede Knjižnice Mozirje menim, da v Lučah nismo dobili ravno ve- liko obvestil o samem dogajanju v knjižnici in do- datnih prireditvah. Vem, da so dogodki objavljeni v Savinjskih novicah, a pri nas ravno ne dajemo veliko pozornosti le-tem. Mogoče bi lahko knjižnica več oglaševala svoje dogodke in jih naredila bolj atraktivne. Naša anketa So v knjižnici le knjige? Splošne knjižnice že vrsto let pripravljajo dan odprtih vrat. Le- tošnji bo v ponedeljek, 20. novembra. Dogodki in izobraževanja se bodo vrstili v srečališču kulturnega dogajanja ves teden. Ak- tivnosti bodo namenili zgodovini in zanimivosti domačega kraja, predstavili bodo tudi najbolj brane knjige za otroke skozi čas. A v knjižnici niso le knjige, njihova ponudba je bistveno širša. Koliko jo poznamo? Problem je mogoče tudi v tem, da je veliko dogajanja koncentrirane- ga v Mozirju, v Lučah pa je takšnih dogodkov manj. Seveda je problem tudi v kulturi branja in udejstvovanju na to temo. Obenem so danes vse knjige dostopne preko spleta in je lažje kakšno knjigo prebrati na kindlu ali jo poslušati preko ponudnikov, ki to omogočajo. Maks Slatinšek, Radmirje Zelo rad berem in si knjige redno izposojam. Tudi svoje vnuke spodbujam k branju, predvsem jih spodbujam pri bralni znački. Zdi se mi, da knji- žnica svoje dejavnosti ne propagira dovolj v jav- nih občilih. Zora Groznik, Nazarje V Nazarje sem se šele dodobra preselila in še nisem začela uporabljati knjižnice, ki je v kraju. V preteklosti sem bila reden član tako knjižnice v Celju kot v Preboldu. Zdi se mi, da v naši dolini ni veliko narejenega na informiranju. Kdaj pa kdaj bi lahko po gospodinjstvih poslali kak letak o kakšni aktivnosti knjižnice. Alojz Plaznik, Ljubija Knjižnica ima poleg svoje osnovne dejavno- sti izposoje knjižničnega gradiva še veliko dru- gih aktivnosti in projektov. V bralni znački sem tudi sam sodeloval. Zdi se mi, da se z njo pospe- šuje bralna kultura ljudi v naši dolini. Sicer pa se v mozirski knjižnici trudijo, da na različne prire- ditve vabijo obiskovalce tudi z osebnimi vabili, a je pogosto odziv zelo slab. Sam menim, da bi se v javnih občilih morala knjižnica pogosteje pojavljati. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Tema tedna, Anketa DAN SPLOŠNIH KNJIŽNIC 2017: GOSTIJA V DEŽELI BRANJA Ne le knjige, tudi zgodovina, kultura in informacijska znanost so del knjižnice V Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic, ki bodo od 20. do 24. no- vembra obeležile svoj praznik. S pestrim kulturnim in izobraževal- nim programom se dogajanju prid- ružuje Osrednja knjižnica Mozirje (OKM). Za Zgornjesavinjčane prip- ravlja celotedenski program, ki sle- di nacionalnim priporočilom Zdru- ženja splošnih knjižnic in ga hkra- ti prilagaja lokalnim interesom. S svojimi prireditvami želijo knjižni- čarji poudariti, da pri njih ne pote- ka le izposoja knjižničnega gradi- va, ampak je njihova ustanova kul- turni ter informacijski center, v ka- terem se dogaja marsikaj zanimi- vega za vse generacije. V PONEDELJEK BREZPLAČEN VPIS, V TOREK PROMOCIJA SLOVENSKIH AVTORJEV Ponedeljek, 20. november, je dan za brezplačen vpis v knjižni- co, kar je eden izmed spremlje- valnih dogodkov ob praznovanju knjižnic. V OKM največ novo vpisa- nih članov beležijo med osnovno- šolci, sledijo jim zaposleni. V lan- skem letu se je včlanilo 298, v le- tošnjem do konca oktobra pa 250 novih članov. Promociji slovenske pisane be- sede je namenjen torek. V Knjižnici Rečica ob Savinji bo ob 18. uri po- tekal bralni klub, rdeča nit sreča- nja bo predstavitev slovenskih TOP 10 avtorjev. V Knjižnici Mozirje bo na ogled postavljena razstava naj- bolj branih del slovenskih avtorjev in najbolj branih knjig za otroke in mlade skozi čas. ZGORNJESAVINJČANI BEREMO TUDI ZARADI BRALNE ZNAČKE Sodeč po seznamih, ki jih obja- vlja Cobiss, slovenski avtorji med bralci niso najbolj priljubljeni. A ta podatek za Zgornjesavinjčane ne drži povsem. Na letošnjem sezna- mu najbolj branih knjig za prvih 10 mesecev v vseh splošnih knjižni- cah so med prvimi desetimi le tri- je naslovi slovenskih avtorjev (od tega dva naslova osnovnošolske- ga obveznega branja). Seznam OKM je precej bolj hva- levreden. Med desetimi najbolj branimi knjigami je kar šest naslo- vov slovenskih avtorjev. Vsi ti na- slovi so ali pa so bili v prejšnjih le- V zadnjih letih se žarišče knjižnic usmerja v elektronske storitve, ki so v knjižnicah prisotne že dlje časa, vendar so še vedno premalo poznane, uporabnikom pa olajšajo uporabo knjižničnih storitev in komunikacijo s knjižnico. Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 5 Tema tedna, Aktualno tih vključeni na seznam knjig za prebiranje v okviru bralne znač- ke za odrasle, kar kaže na veliko uspešnost projekta pri spodbuja- nju prebiranja kakovostnih knjig in predvsem slovenskih avtorjev. DAN ODPRTIH VRAT MUZEJSKE ZBIRKE Ena izmed najpomembnejših nalog splošnih knjižnic je zbira- nje, hranjenje in posredovanje do- moznanskega gradiva. V sredo, 22. novembra, bo dan odprtih vrat v Muzejski zbirki Mozirje in Mozirjani ter Zbirki Aleksandra Videčnika. V tem dnevu, če bo vreme primerno, načrtujejo še voden ogled stavbne dediščine mozirskega trga. Zvečer bo v Galeriji Mozirje predstavitev li- terarnega zbornika Bele stopinje 2 in praznovanje 5. obletnice ustano- vitve KUD STOPinJE. V KNJIŽNICI PRIPRAVLJAJO VIDEČNIKOVO ELEKTRONSKO KNJIŽNICO V skladu z aktualnimi smernica- mi domoznanstva so v OKM sode- lovali pri digitalizaciji lokalnega ča- sopisa Savinjske novice, v sodelo- vanju z dr. Petrom Weissom in NU- K-om sedaj pripravljajo elektron- sko knjižnico Aleksandra Videčni- ka, kjer bodo digitalizirana vsa nje- gova dela z območja Zgornje Sa- vinjske doline. Poleg tega že ne- kaj let aktivno zbirajo redke stare razglednice krajev Zgornje Savinj- ske doline, ki z digitalizacijo pos- tanejo dostopne javnosti. V zadnjih dveh letih so svojo zbirko obogati- li z 80 razglednicami, v sistem Cobi- ss pa so jih do sedaj prispevali 130. V KNJIŽNICI IZSTOPA TUDI GALERIJSKA DEJAVNOST Ena izmed vidnejših dejavnosti OKM je galerijska dejavnost, s ka- tero se sicer ukvarja malo sloven- skih knjižnic. V lanskem letu je Ga- lerija Mozirje gostila šest slikarskih in drugih razstav, ki jih je obiska- lo dobrih 300 obiskovalcev. V če- trtek, 23. novembra, bodo v gale- riji razstavljali udeleženci 23. štu- dijskih dni Ex tempore Mozirski gaj 2 0 1 7. PREDSTAVITEV KNJIŽNIČNIH E-STORITEV V zadnjih letih se žarišče knji- žnic usmerja v e-storitve, ki bodo predstavljene v petek, 24. novem- bra, v Galeriji Mozirje. Izpostavlje- ne bodo elektronske storitve, ki so v knjižnicah prisotne že dlje časa, vendar so še vedno premalo po- znane, uporabnikom pa olajšajo uporabo knjižničnih storitev in ko- munikacijo s knjižnico. V zadnjem obdobju smo priča razmahu uporabe mobilnih naprav, zlasti pametnih telefonov. Temu so se prilagodile tudi e-storitve knji- žnic. Med njimi najdemo mCOBISS, ki je nadgradnja spletnega katalo- ga COBISS/Opac, ki je bil nadgra- jen v COBISS+. Predstavljene bo- do tudi e-knjižnice in podatkov- ne baze podatkov, ki ponujajo re- levantne in strokovne vire informa- cij. Manjkale ne bodo niti informa- cije o e-časopisih ter platformah in aplikacijah za izposojo in bra- nje e-knjig. Tatiana Golob, Roman Mežnar Petra Širko Poljanšek, direktorica Osrednje knjižnice Mozirje: »Namen letošnje predstavitve de- lovanja splošnih knjižnic je pred- vsem opozoriti uporabnike in neu- porabnike knjižnic, kako pestre sto- ritve ponujamo knjižnice. Živimo v digitalni dobi, v kateri je naš prihod- nji izziv tehnološki razvoj na podro- čju gradiv, storitev in dajanja infor- macij uporabnikom. Kljub vsemu tehnološkemu razvoju pa je gradi- vo še vedno bistvenega pomena za razvoj knjižnic, zato ostajamo osre- dotočeni na knjigo in njeno uporabo. Za naš razvoj in obstoj so potrebni kakovosten izbor gradiva, knjižna in bralna vzgoja, ki predstavljata temeljno poslanstvo knjižnice, pridobiva- nje novih članov in zanimive storitve. V Osrednji knjižnici Mozirje je vse delovanje usmerjeno na eni strani k izobraževanju uporabnikov, od najmlajših do tistih v tretjem življenj- skem obdobju, na drugi strani pa k premišljenemu in načrtnemu izgra- jevanju knjižnične zbirke. S promocijo obojega bomo zaznali dolgoroč- ne učinke knjižnične dejavnosti, ki vodijo v izboljšan kulturni in informa- cijski razvoj prebivalcev.« • V obdobju 2006 do 2016 je izposoja v Osrednji knjižnici Mozirje narasla za devet odstotkov. • V letu 2016 se je v knjižnico vpisalo 298, v letošnjem letu do novembra pa 250 novih članov. • Knjižnica svojim članom za izposojo nudi 270 elektronskih knjig. • Muzejsko zbirko Mozirje in Mozirjani je v lanskem letu obiskalo preko 600 obiskovalcev. • V letu 2016 je Knjižnica pripravila 41 različnih prireditev, ki jih je obiskalo 1.139 obiskovalcev. • Na urah pravljic, ki jih pripravljajo v vseh krajevnih knjižnicah po dolini, so v zadnjih petih letih zabeležili 4.137 obiskov otrok. ODELO SLOVENIJA Državna pomoč podjetju, ki ima tovarno tudi v Preboldu Na ministrstvu za gospodar- stvo so vladi predlagali, da se podjetju Odelo Slovenija, ki raz- vija in izdeluje luči za številne znamke avtomobilov, dodeli regi- onalna pomoč v vrednosti 750 ti- soč evrov. S tem zneskom bodo sofinancirali 3,9 milijona evrov vreden projekt Proizvodnja luči nove generacije. Vlogo za dode- litev državne spodbude so v Lju- bljano poslali konec julija, po od- prtju nove proizvodno-logistične hale. Država je sicer podjetju od leta 2005 dalje namenila že dob- rih šest milijonov evrov zaradi naložb in odpiranja novih delov- nih mest. OBETA SE VIŠJI PRIHODEK OD PRODAJE Širjenje prostorov je bilo nuj- no potrebno, saj je Odelo pridobi- lo številna naročila za nove mo- dele avtomobilskih znamk Audi in Mercedes. Sklenitev tega pos- la in še nekaterih drugih bo pod- jetju, ki je v lasti turškega holdin- ga Bayraktarlal, povečalo čisti pri- hodek od prodaje na 172 milijonov evrov, kar znaša dobrih 60 odstot- kov več kot lani. POVEČANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH S sredstvi, ki jih bodo dobi- li v okviru projekta, bodo v svo- jem obratu namestili tehnološko najnaprednejšo proizvodnjo zad- njih avtomobilskih luči. Posledič- no naj bi se odprlo 27 novih de- lovnih mest, od tega 25 v proizvo- dnji in dve v administraciji. V nas- lednjih letih v Odelu napoveduje- jo še dodatne zaposlitve. Ob kon- cu leta naj bi tovarna, ki obsega skoraj 40 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin, imela 1 450 zapo- slenih. Primož Vajdl Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 6 Aktualno, Politika VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE 2017 V drugem krogu zmaga Pahorju, a ne v naši dolini V Zgornji Savinjski dolini je zmagovalec predsedniških volitev Marjan Šarec (desno). Njegovo številko je na glasovnicah obkrožilo 60,17 odstotka volivcev. Z dokaj tesnim rezultatom so volivci med dvema kandidatoma za predsednika republi- ke v drugem krogu volitev izbrali dosedanjega predsednika Boruta Pahorja. Ta je po še vedno neuradnih podatkih dobil 52,98 odstotka glasov udeležencev volitev. Njegov nasprotnik Marjan Šarec je zbral 47,02 odstotka. Drugi krog je za- znamovala še nižja volilna udeležba, saj je na volišča odšlo komaj kaj več kot tretjina vseh vo- lilnih upravičencev. Volilna udeležba v našem volilnem okraju je bila, kot smo že navajeni, precej višja od pov- prečja v državi, ki je bila 41,84-odstotna. Svojo volilno pravico in dolžnost je izpolnilo 6.653 vo- livcev ali 48,01 odstotka volilnih upravičencev. 11 oseb je glasovalo na volišču omnia. Oddanih je bilo tudi 78 neveljavnih glasovnic. V NAŠI DOLINI ZMAGA MARJANU ŠARCU V Zgornji Savinjski dolini je zmagovalec pred- sedniških volitev Marjan Šarec. Njegovo števil- ko je na glasovnicah obkrožilo 60,17 odstotka volivcev. Na volišču omnia je za Šarca glasovalo osem volivcev ali 72,73 odstotka. PAHOR ZMAGAL LE NA TREH VOLIŠČIH Brez volišča omnia, kjer lahko volijo volivci, ki so v imenik vpisani v kateremkoli volilnem okra- ju, je v dolini poleg predčasnega volišča še 25 volišč. Samo na treh je zmagal Borut Pahor, in sicer v Domu kulture Nazarje, Kulturnem domu Mozirje in Osnovni šoli Mozirje. Povsod drugod so bile glasovnice v prid Marjanu Šarcu. V po- družnični šoli Tirosek je pobral kar 85,45 odstot- ka glasov. NAJVIŠJI ODSTOTEK UDELEŽBE Tokrat so se volitev najbolj množično udele- žili upravičenci, ki volijo na volišču v gasilskem domu v Spodnjih Pobrežjah. Volilna udeležba je bila tam 61,09-odstotna. V Šmihelu, ki po nava- di prednjači, so tokrat zabeležili 58,24-odstotni delež. Najmanj volivcev je prišlo na volišče v bi- vši podružnični šoli Lepa Njiva – 39,85 odstotka. NAJBOLJ »ZVESTI« VOLIVCI ŽENSKE IN STAREJŠI V tukajšnjem volilnem okraju, ki zajema ob- močje Upravne enote Mozirje, je volilo skupaj 6.664 volivcev. Od tega je bilo 3.149 moških in 3.515 žensk. V starostni strukturi tistih, ki so tok- rat prišli na volišča, prevladujejo volivci v sku- pini od 61 let dalje. Teh je bilo 2.278 ali 34,18 od- stotka. V skupini od 46 do 60 let je volilo 1.966 volivcev, to je 29,52 odstotka. Volivcev, ki so stari med 31 in 45 let, je prišlo volit 1.468, kar pomeni 22,02 odstotka. V starostni skupini med 18 in 30 let se je glasovanja udeležilo 952 volivcev oziro- ma 14,28 odstotka. Marija Lebar SAVINJSKO-ŠALEŠKA REGIJSKA KOORDINACIJA SDS V planu regijsko srečanje in priprave na volitve V Mozirju so se na konstitutivni seji sestali predstavniki Savinjsko-Šaleške regijske koordinacije Slovenske demokratske stranke (SDS). (Foto: Marija Šukalo) Na oktobrski seji Savinjsko-Šaleške regij- ske koordinacije Slovenske demokratske stran- ke (SDS) je bil za predsednika koordinacije ime- novan Jožef Jelen iz Mozirja. Za lažje delovanje so na konstitutivni seji v Mozirju v ponedeljek, 6. novembra, imenovali še dva podpredsednika. Jelenu se je pridružila Suzana Kavaš iz Velenja in Matjaž Krk iz Žalca. Za tajniške aktivnosti bo tudi v prihodnje skrbela dosedanja tajnica Jas- mina Černoša. Dotaknili so se tudi financiranja koordinacije. Po besedah Jelena za njeno delovanje iz svojega proračuna po pet odstotkov prispevajo občinski odbori stranke. V okviru regijske koordinacije de- luje 15 občinskih in po en mestni odbor, ženski ter odbor Slovenske demokratske mladine. V planu za prihodnje leto so nanizali števil- ne aktivnosti, ki bodo namenjene predvsem druženju, povezovanju ter izmenjavi mnenj čla- nov in simpatizerjev SDS. Tako bodo v naši doli- ni naslednje leto pripravili regijsko srečanje. Ve- liko aktivnosti bodo namenili državnozborskim in lokalnim volitvam. Državnozborske bodo naj- pozneje 3. junija, lokalne pa tretjo nedeljo v no- vembru. Marija Šukalo Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 7 Gospodarstvo, Iz občin, Politika Pokojninska doba kot pred 2013 spet v veljavi Državi zbor je sprejel pokojninsko novelo, ki čas prostovoljne vklju- čitve v obvezno pokojninsko zavarovanje znova šteje v pokojninsko dobo brez dokupa. S tem odpravlja ureditev iz pokojninske reforme, po kateri se čas prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko zavarova- nje ni več štel v pokojninsko dobo brez dokupa. Predlog SD in DeSUS se namreč nanaša na pokojninsko dobo, ki je bila vplačana v času do uveljavitve zadnje reforme 1. januarja 2013, in zadeva od 1.000 do 5.000 ljudi, ki imajo zaradi nastalega položaja nižje pokojnine. Novela, ki se bo začela uporabljati 1. januarja 2018, prinaša še eno dobrodošlo spremembo, in sicer bo Zavod za pokojninsko in invalid- sko zavarovanje po novem obvestil zavarovance, če jim delodajalec ne plačuje prispevkov. TG SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Izvoljeni še podpredsedniki in direktor za novo mandatno obdobje Dr. Blaž Nardin (tretji z leve) je članom upravnega odbora predstavil kandidate za podpredsednike in direktorja zbornice. Člani upravnega odbora Savinj- sko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) so se sestali na prvi redni seji v prostorih podjetja Gorenje. Po predlogu predsednika dr. Bla- ža Nardina so bili za obdobje 2017- 2022 na mesto podpredsednikov imenovani Matija Petrin iz vodstva družbe BSH Hišni aparati Nazarje, član uprave Premogovnika Velenje dr. Vladimir Malenković in direkto- rica SAŠA Inkubatorja Karla Sitar. Funkcijo direktorja bo tudi v no- vem mandatu opravljal mag. Fran- ci Kotnik. ŽELIJO POVEZATI MAJHNA PODJETJA Z VEČJIMI GOSPODARSKIMI ZDRUŽBAMI V predstavitvah so bili kandi- dati za podpredsednike enotne- ga mnenja, da je potrebno nada- ljevati z uspešnim delom iz prej- šnjega mandata. SŠGZ naj bi ohra- nila vlogo povezovalca gospodar- skih združb v regiji, kjer je največ- ja odgovornost na velikih in sre- dnjih podjetjih. Z vključitvijo SAŠA Inkubatorja se bo izboljšalo sode- lovanje velikih podjetij s tistimi, ki so na začetku poslovne poti. Kot je povedal dr. Nardin, bodo na ta na- čin slišali želje mladih podjetni- kov, ki si želijo sodelovanja z večji- mi gospodarskimi subjekti v regiji, in jih posledično skušali pritegnili med svoje člane, saj je povečanje članstva zbornice ena izmed njiho- vih glavnih želja. SOOČENJE S PROBLEMOM BEGA MOŽGANOV Poleg vključevanja novih go- spodarskih družb med člane zbor- nice bo njihova temeljna naloga preprečiti t. i. beg možganov. Želja vseh članov upravnega odbora je, da uspejo zadržati mlad kader in jim zagotoviti ustrezno življenjsko in delovno okolje, saj bodo v na- sprotnem primeru prisiljeni v za- poslovanje tuje delovne sile. DELOVALI BODO V SKLADU S TEMELJNIM POSLANSTVOM ZBORNICE Direktor zbornice mag. Franci Kotnik je dejal, da bodo aktivnosti zbornice tako kot do sedaj usmer- jene v zagotavljanje dobrega in konkurenčnega poslovnega okolja, kar je njihovo temeljno poslanstvo. V novem mandatu bodo delali na novih projektih in nadaljevali z ne- katerimi, ki so se začeli že v prete- klosti, kjer je na prvem mestu stra- teški projekt Tretja razvojna os. Tekst in foto: Primož Vajdl SOLČAVA Zagotovljeno zimsko vzdrževanje ceste čez Pavličevo sedlo VOC Celje bo vzdrževal cesto preko Pavličevega sedla tako na slovenski kot na avstrijski strani. (Fotodokumentacija ARSO) Kot so povedali na Občini Solča- va, so bili občani kot tudi občina sama zainteresirani, da bi bil omo- gočen promet čez Pavličevo se- dlo na avstrijsko stran tudi v zim- skem času. Državna cesta na tem odseku do zdaj pozimi ni bila odpr- ta. Da bodo v letošnji zimski sezoni vzdrževali prevoznost te ceste, so se dogovorili avstrijski in slovenski predstavniki na sestanku 10. no- vembra v Ljubljani. Kot je bilo dogovorjeno, bo zim- sko vzdrževanje ceste, ki povezu- je občini Solčava in Železna Ka- pla-Bela, izvajalo podjetje VOC Ce- lje, ki je koncesionar Direkcije RS za infrastrukturo. VOC bo vzdrževal cesto tako na slovenski kot na av- strijski strani vse do priključka na glavno cesto na prelaz Jezersko. Koncesionar bo za ta del vzdrževa- nja sklenil ločeno pogodbo z zve- zno deželo Koroško. Ta ponedeljek so se že srečali s precejšnjimi težavami v prome- tu. Delavci podjetja VOC so ves dan in s krepko pomočjo domačinov odstranjevali podrto drevje na ces- ti Logarska dolina-Pavličevo sedlo in na odseku panoramske ceste med Žibovti in Sv. duhom. Na cesto so padala velika drevesa. Vzrok je bil hud veter in moker sneg, ki ga je ponekod zapadlo tudi do 70 cm. Marija Lebar Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 8 Iz občin, Oglasi OBČINA GORNJI GRAD Zahtevna prenova ceste Zlato polje-Slapnik V prihodnjem letu Občina Gor- nji Grad načrtuje modernizacijo 300-metrskega odseka ceste Zlato polje-Slapnik. Dve tretjini sredstev za projekt bo prejela od gospodar- skega ministrstva, tretjino bo fi- nancirala sama s kreditom, ki ga bo vračala šele v letu 2020. Cesta, ki z regionalne ceste v No- vi Štifti pelje proti kmetiji Slapnik, je že dlje časa na seznamu nujno pot- rebnih obnove. Še posebej nujna je prenova prvih tristo metrov od regi- onalke. Zaradi izgradnje primerne- ga uvoza na regionalno cesto, pot- rebnega nasutja materiala in izgra- dnje podpornega zidu z varnostno ograjo na spodnji strani in širitve ceste bo vrednost projekta kar 163 tisoč evrov. Največja težava v času gradnje, ki se predvideva za prihod- nje poletje, bo ureditev prometnega režima, saj obvoza ni. Štefka Sem ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Župani in direktorica zavoda sprejeli kar nekaj odločitev Vodenje sveta zavoda je bilo še naprej zaupano nazarskemu županu Mateju Pečovniku (levo). Dušan Zekovič (desno) je predstavil projektno nalogo o prizidku. (Foto: Štefka Sem) Predstavniki sveta ustanovite- ljic Javnega zavoda Zgornjesavinj- ski zdravstveni dom Nazarje (v na- daljevanju zavod) in direktorica za- voda Darja Es so se v četrtek, 9. no- vembra, sestali na seji, na kateri so izbrali nazarskega župana Mateja Pečovnika za vodenje sveta ustano- viteljic za prihodnji dve leti ter čla- ne gradbenega odbora za izgradnjo prizidka k nazarski zdravstveni po- staji. Seznanili so se s projektno na- logo za izgradnjo prizidka. Na seji so sodelovali vsi župani, občino Solča- va pa je zastopala direktorica občin- ske uprave Albina Štiftar. ČLANI GRADBENEGA ODBORA Vodenje sveta ustanoviteljic bo na pobudo županov ostalo v ro- kah nazarskega župana Mateja Pe- čovnika. Potrdili so še člane grad- benega odbora, ki bo pomagal pri odločitvah glede gradnje prizidka v Nazarjah. V odbor je vsaka obči- na izbrala svojega člana. Iz Občine Mozirje bo to Marko Presečnik, na- zarsko občino bo zastopal Tomaž Dobrovc, rečiško Rok Jamnikar. Gornjegrajsko občino bo zastopala Jožica Rihter, ljubensko Toni Špeh, lučko Tomaž Robnik in solčavsko Rudolf Jezernik. Župani so namreč pred tem sklenili, da bodo v grad- benem odboru predstavniki grad- bene in drugih strok, prvič se bodo sestali že v kratkem. MOŽNOST JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA Projektno nalogo o prizidku je predstavil Dušan Zekovič s podje- tja ING Invest. Ker so v njej nave- dene podrobnosti o materialih, in- stalacijah in ostalih podrobnos- tih glede gradnje, so se v razpravi člani sveta posvetili predvsem ter- minskemu planu. Zekovič je ome- nil, da bo vsaka naslednja stvar terjala svoj čas in prva je razpis za projektanta, naslednja pridobitev gradbenega dovoljenja. Gradnja bi se lahko začela proti koncu prihod- njega leta Ker se kažejo priložnosti, da bo objekt zgrajen v javno-zasebnem partnerstvu, je Zekovič predlagal, da najdejo strokovnjaka, ki jim bo to pomagal speljati, saj so postop- ki zelo zapleteni in je od tega veli- ko odvisno. ŠE O FINANCIRANJU V razpravi je tekla beseda o tem, da je postopek treba pripeljati do gradbenega dovoljenja, v tem času pa se bodo razjasnila vprašanja gle- de javno-zasebnega partnerstva. Ker je vrednost celotnega projekta oce- njena na 4,5 milijona evrov, je mo- zirskega župana Ivana Suhoveršni- ka zanimalo, ali bi bilo mogoče loči- ti novogradnjo in adaptacijo, saj so preostale občine v svoje zdravstvene postaje vlagale same, v nazarsko pa bi vsi, medtem ko se mu sofinancira- nje novogradnje ne zdi sporno. Zekovič je razložil, da ločeva- nje na dva projekta ne gre, saj je najprej treba zgraditi prizidek, da se bodo med adaptacijo starega dela vse službe selile tja, šele po obnovi starega dela bodo posame- zne ordinacije in programe lahko po načrtu porazdelili po starem in novem delu. Se bodo pa tudi v sta- rem delu izvajale vsebine, ki so na- menjene vsem občanom, ne le iz nazarske občine. Štefka Sem Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 9 Organizacije, Gospodarstvo SLOVESNOST OB 73-LETNICI ZASILNEGA PRISTANKA ZAVEZNIŠKEGA LETALA NA POBREŽJU V opomin in spomin ter poudarek na sodelovanju z zavezniki Slovesnosti so med drugimi prisostvovali (z leve): predsednica ZBV NOB ZSD KO Rečica ob Savinji Ida Hribernik, župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, ministrica za obrambo Andreja Katič, predsednik Društva letalcev ZSD mag. Sašo Kronovšek, župan občine Nazarje Matej Pečovnik, predsednik ZBV NOB ZSD Jože Rakun, podpredsednik Zveze ZBV NOB Slovenije dr. Franc Križanič , poveljnik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Franci Petek in v. d. predsednika GZS Janko Cerkvenik. (Foto: Marija Šukalo) Zgornjesavinjsko društvo letalcev je v sode- lovanju z rečiškim krajevnim odborom Združe- nja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline, PGD Pobrežje ob Savinji in Občino Reči- ca ob Savinji pripravilo slovesnost v spomin za- silnega pristanka zavezniškega letala halifax na pobreškem polju pred 73 leti. Dogodka se je v Kopušarjevi brunarici ob vzletišču na Zgornjem Pobrežju udeležila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič. LAHKO SMO PONOSNI NA NAŠE DEDKE IN BABICE Predsednik društva letalcev mag. Sašo Kro- novšek je govoril o dogodkih ob prisilnem pris- tanku letala in poudaril pomen zavezniške pomo- či partizanom v času druge svetovne vojne. »Prav je, da se spominjamo dogodkov pred več dese- tletji, ponosni smo na naše dedke in babice, ki so se pogumno uprli okupatorju, ki je hotel Sloven- ce potujčiti in zbrisati z zemljevida Evrope. Njihov pogum in domoljubje sta nam lahko vzor tudi v današnjih časih,« je med drugim povedal. MINISTRICA POZVALA K DIALOGU IN STRPNOSTI Obrambna ministrica Katičeva je menila, da imamo Slovenci bogato vojaško zgodovino, na katero smo lahko ponosni. »Dogodek na vzle- tišču je prav gotovo opomin in spomin preteklih dogodkov ter poudarek na sodelovanju z zavez- ništvom,« je dejala in dodala, da odločitve na- ših prednikov niso bile lahke. Zavedali so se na- mreč, da tvegajo svoja življenja, ko pomagajo partizanom in zaveznikom. Slovesnost so s kulturnim programom obo- gatile članice ženskega pevskega zbora bočke- ga kulturnega društva in rečiški osnovnošolci. Zbranim je dobrodošlico izrekel župan Vinko Jeraj, pozdravne beseda gostom pa so nameni- li tudi predsednik Združenja borcev za vredno- te (ZBV) NOB Zgornje Savinjske doline Jože Ra- kun, predsednik Območnega združenja vete- ranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Za- drečke doline Maks Slatinšek, podpredsednik Zveze ZBV NOB Slovenije dr. Franc Križanič in v. d. predsednika Gasilske zveze Slovenije Jan- ko Cerkvenik. Marija Šukalo ELEKTRO CELJE Gradnja kablovoda od Nazarij do Ljubnega se bliža koncu Gradnja kablovoda bo predvidoma stala 2,61 milijona evrov. (Foto: Štefka Sem) Podjetje Elektro Celje v tem le- tu načrtuje zaključek gradnje ka- blovoda od Nazarij do Ljubnega ob Savinji. Traso kabliranja so zaradi dolžine razdelili na devet manjših faz, zadnje tri so skoraj dokončane, največji izziv pa jim trenutno pred- stavlja izvedba vrtine pod Savinjo pri Prodniku v Juvanju, za katero iščejo ustrezno tehnično rešitev. Gradnja kablovoda bo predvidoma stala 2,61 milijona evrov, doslej je bilo stroškov za 2,1 milijona. HITELI Z IZVEDBO ZADNJIH TREH FAZ V jesenskih mesecih so na Ele- ktro Celje hiteli z izvedbo zadnjih treh faz izgradnje kablovoda med Okonino in Industrijsko poslovno cono na Ljubnem ob Savinji. Spo- mladanska dela so potekala na re- laciji Šentjanž-Okonina. Pri gradnji težav niso imeli, želeli so le čim več postoriti v času, ko ni vegetacije. MANJKA ŠE VRTINA POD SAVINJO Njihov plan je bil, da v letu 2016 zaključijo dve fazi od Nazarij do Re- čice ob Savinji, preostanek pa do konca leta 2017, kot je predvideno v terminskem planu. Kot vse kaže, bi se lahko zaključek del zaradi iz- vedbe vrtine pod Savinjo zamaknil v leto 2018. Štefka Sem Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 10 Ljudje in dogodki, Politika Študentom vračajo izgubljene pravice Tudi zakon o visokem šolstvu se spreminja. Poslanci so soglasno sprejeli novelo zakona o visokem šolstvu, ki sedaj črta časovno omeji- tev trajanja pravic. Vseh, ki so zaradi omejitve ostali brez zdravstvenega zavarovanja in osta- lih pravic, kot so subvencionirana prehrana, bi- vanje in prevoz, je nekaj več kot 600. Z nove- lo se upravičenost do izgubljenih pravic zagota- vlja tudi za nazaj. TG NADOMESTNA GRADNJA NA SMREČKI DOMAČIJI POTEKA PO NAČRTIH Na mestu pogorelega hleva raste novo gospodarsko poslopje Na praznično martinovo soboto pri Bezovni- kovih v Raduhi ni bilo časa praznovati. Živahna dejavnost na domačiji Smrečkih se je vrtela ok- rog novo nastajajočega gospodarskega poslo- pja. Tega gradijo na mestu pogorelega, ki jim ga je udar strele konec avgusta povsem uničil sku- paj z opremo in različnimi kmetijskimi stroji. Nov objekt letos ne bo gotov, radi pa bi vlili vsaj prvo ploščo. LES ZA OSTREŠJE IZ DOMAČEGA GOZDA Gospodinja Jožica je ob našem obisku prav- kar pospravljala po malici, s katero je postreg- la gradbenim delavcem. Gospodar Vinko se je vrnil iz gozda, kjer pospravlja po sečnji. S po- močjo najetih delavcev in ljudi, ki so prosto- voljno priskočili na pomoč, so pripravili les za ostrešje nastajajočega objekta. Dela je veliko, pravita domačina, a tega sta navajena in ob podpori dobrih ljudi, ki pomagajo, je tudi teža- ve lažje premagovati. HVALEŽNI SO VSEM ZA POMOČ Vseh, ki so darovali ob nesreči, ki jih je zadela, domači ne morejo našteti, saj ne želijo nikogar izpustiti. Spomnili so se jih mnogi — od lučke občine do različnih društev, organizacij in pod- jetij ter posameznikov, ki so priskočili na pomoč s prostovoljnim delom, z materialom ali denar- nim prispevkom, vsak pač po svojih zmožnostih. Kljub vsej dobrodošli pomoči pa največje breme novogradnje ostaja na domači družini. V POMOČ JE BIL USTANOVLJEN GRADBENI ODBOR Veliko vlogo pri gradnji nadomestnega gospo- darskega poslopja je prevzel za ta namen imeno- van gradbeni odbor. Člani odbora so poiskali po- nudbe in izmed teh izbrali manjše gradbeno pod- jetje iz naše doline, katerega ponudba je bila ta- ko cenovno kot časovno najugodnejša. Kot pra- vi predsednik odbora, bližnji krajan in sorodnik Slavko Bezovnik, gradnja lepo napreduje, malo je ponagajalo le zadnje deževje in prvi sneg. KRAVE ZAENKRAT V SVINJSKEM HLEVU V času, ko se je zgodila nesreče, so imeli na Smrečki domačiji deset glav govedi, ki pa je bila – razen enega telička – na paši. Po poža- ru so morali število zmanjšati, saj živali ni bilo kam namestiti. Nekaj govedi so dali v rejo dru- gim kmetom, nekaj prodali. Doma je ostalo še pet krav, ki so jim nadomestno streho in zavetje začasno pripravili v svinjskem hlevu. Zahvalju- joč uspešni intervenciji gasilcev se namreč po- žar na ostala poslopja na kmetiji ni razširil. V svinjskem hlevu so uredili tudi prostor za molzni stroj, hladilnik za mleko in ostalo opre- mo, potrebno za proizvodnjo mleka. Mleko na- mreč oddajajo in, kot pravi Jožica Bezovnik, pri- stojni pri rednih kontrolah kakovosti mleka niso našli nobenih nepravilnosti. LETOS VSAJ PRVA PLOŠČA Domači vedo, da nadomestnega objek- ta letos najbrž ne bo mogoče dograditi. Zi- ma je pred vrati in na višini okoli 800 metrov nad morjem, kolikor namerijo pri njih, je zima še bolj hitra in tudi ostra. Želijo si, da bi bilo gospodarsko poslopje končano vsaj v grobem, spomladi bi izvedli še notranje omete in osta- la notranja dela. Vsekakor je nujna vsaj prva plošča. Nujno potrebujejo prostor, kamor bodo lahko spravili traktor, ki jim je še ostal, in nekatero opremo, ki so jo zagotovili različni darovalci. V objektu ali ob njem bo treba urediti še novo mlekarno, ki je v požaru prav tako pogorela. Prodaja tržnih viškov mleka je eden od virov dohodka na kmetiji, prejšnji hlev je omogočal rejo do 15 glav goveje živine, če štejemo tudi te- lice, za katere so imeli v uničenem hlevu pose- ben prostor. Kot pravi gospodar Vinko, je bilo prejšnje gospodarsko poslopje čisto iz temeljev na no- vo zgrajeno leta 1956. Preuredili so ga okoli le- ta 1980, ko so ga prilagodili sodobnim smerni- cam v tehnologiji prireje mleka. Marija Lebar Lastnika Smrečke domačije Jožica in Vinko Bezovnik (v ospredju) sta nenehno sredi dogajanja na gradbišču. (Foto: Marija Lebar) Pomoč družini je mogoče še vedno na- kazati na tekoči račun pri Rdečem križu. TRR št: SI56 6100 0001 5529 853, sklic: SI00 24502, namen: Požar Bezovnik Udar strele je konec avgusta Bezovnikovim v Raduhi povsem uničil gospodarsko poslopje. Gradnja novega lepo napreduje, malo je ponagajalo le zadnje deževje in prvi sneg. Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 11 Gospodarstvo PODJETJE CNC ŠTIGLIC IZ GORNJEGA GRADA Pol milijona vložili v prostore, optimizacijo in proizvodnjo V podjetju CNC Štiglic iz Gornje- ga Grada so letos dozidali in obno- vili poslovne prostore. Naložba v prenovo stare stavbe, nekdanjega Sokolskega doma iz Gornjega Gra- da, ki stoji ob glavni cesti, dozida- va na zadnji strani ter nakup stroj- ne opreme v času prenove je bila vredna pol milijona evrov. V pod- jetju se ukvarjajo z mehansko ob- delavo kovin, kupce pa imajo po vsem svetu. DRUGA GENERACIJA Podjetje je zaživelo leta 1985, ko je Janez Štiglic starejši v do- mači garaži začel z obdelavo ko- vin. Kasneje je svojo proizvodnjo razširil in se selil v najete prosto- re. Ko je Elkroj, tedanji lastnik So- kolskega doma, prodajal stavbo, je izkoristil priložnost in jo kupil ter v njej uredil poslovne prostore. Nje- gov sin Janez Štiglic ml. je podjetje prevzel ob očetovi upokojitvi in us- pešno nadaljuje z delom. VSE SE DELA PO NAROČILU Janez Štiglic ml. pove, da na CNC strojih (stružnicah in obdelovalnih centrih) izdelujejo izdelke po naro- čilu. Zaradi majhnosti so zelo pri- lagodljivi, zato jim tudi v času kri- ze dela ni manjkalo. Njihovi izdel- ki so namenjeni strojegradnji, upo- rabljajo se v kmetijski mehanizaci- ji, tekstilni in avtomobilski industri- ji, veliko pa tudi v logistiki kot de- li opreme za letališča, pošte in lo- gistične sisteme v podjetjih. Vsi iz- delki so narejeni na osnovi povpra- ševanja. VSAKO LETO NOV STROJ Zelo široka ponudba in fleksibil- nost jim omogoča, da lahko hitro začnejo izdelavo novega proizvo- da. Ne delajo velikih serij, bolj stre- mijo za tem, da ostanejo majhni, a prilagodljivi. Z raznimi priprava- mi si pomagajo, da delo teče hitre- je in da lahko hkrati obdelujejo več kosov. Tako privarčujejo na času in lažje cenovno konkurirajo drugim proizvajalcem. V stroje so v zad- njih letih veliko vložili, pove Štiglic. Vsako leto so namreč kupili enega novega. Tako imajo posodobljen strojni park in lažje delajo bolj zah- tevne produkte. TEMELJIT RAZMISLEK PRED NALOŽBO Za prenovo in povečanje poslov- nih prostorov se niso odločili preko noči. Že nekaj let so bili v prostor- ski stiski, a niso želeli obnavljati na pol ali se preveč zadolžiti. Veliko časa so porabili za pripravo terena pred novogradnjo. Najprej so na zadnji strani objekta prizidali no- ve prostore, kamor so v času obno- ve starih preselili proizvodnjo. Op- timizirali so vse sisteme – od ogre- vanja oziroma hlajenja do prezra- čevanja, filtriranja zraka. V obnov- ljenem delu so izkoristili višino in uredili podest s pisarnami, garde- robo za zaposlene in sanitarijami. NATANČNO IN ODGOVORNO DELO V podjetju redno dela pet zapo- slenih, na prakso in počitniško de- lo pa radi prihajajo dijaki in štu- dentje. Ob tem Štiglic pove, da naš šolski sistem ni dober, saj je pre- malo prakse. Vsakega, ki pride na novo k njim, morajo naučiti po- stopkov dela, od zaposlenih pa se pričakuje natančnost in resnost. »Ni težko prenašati znanja na ljudi, delovne navade in moralo pa mora vsak prinesti že s sabo,« meni Šti- glic. Nasploh pa v Sloveniji manjka usposobljenega kadra. Z zaposlenimi se dobro razume- jo. Poleg redne plače, ki jo po zmo- žnostih postopno višajo, zaposleni dobijo konec leta tudi nagrado, ki je odvisna od poslovnih rezultatov. DRUŽINSKI POSEL Zaradi povečanja poslovnih pro- storov o povečanju proizvodnje za- enkrat ne razmišljajo. V interesu jim je bolj majhnost in fleksibilnost, ki jim delo zagotavlja. Poleg tega lah- ko sedaj s partnerko Eriko sama urejata vse v zvezi s podjetjem, če pa bi zaposlili več ljudi, tega ne bi zmogla. Večja želja jim je, da prido- bijo nekaj novih končnih kupcev in se izognejo posrednikom. »Najraje delam tako, da imam sam vse pod kontrolo,« pove Šti- glic. Pri logistiki mu še vedno rad priskoči na pomoč oče. Ta ima na skrbi dostavo materialov in pro- duktov, ki jih zanje izdelajo koope- ranti, s katerimi si pomagajo ob vrhuncih naročil ali pri izdelkih, ki zanje niso primerni. Tako oče še ostaja aktiven v podjetju, ki ga je ustvaril. ZASLUGE GREDO VSEM V neposredni bližini poslov- nih prostorov imajo Štigličevi svoj dom. Tako je Janez vedno dosegljiv, čeprav večino časa preživi za stroji ali ob pripravi proizvodnega proce- sa. »Če sem v delavnici samo osem ur, se mi zdi, da sem na dopustu.« Brez težav si lahko vzame prosto samo med božičem in novim letom. Takrat so vsi prosti in lahko čas iz- koristi z družino – partnerko Eriko in dvema otrokoma. Poletni dopust je kakšen dan ob jutrih in večerih de- loven, saj je treba poskrbeti za na- ročila materiala, dogovore s kupci. »Da je v podjetju vse dobro ute- čeno, da se dobro dela, je zasluga vseh nas, ne le moja,« meni Štiglic. »Eden brez drugega ne moremo in za vse, kar je dobrega, smo zaslužni vsi, zaposleni, moja družina in jaz.« Štefka Sem Poslovna stavba podjetja CNC Štiglic je bila letos deležna popolne prenove in dozidave. (Foto: Štefka Sem) Na modernih CNC strojih za različne kupce izdelujejo izdelke po naročilu. (Fotodokumentacija CNC Štiglic) Na CNC strojih izdelujejo izdelke predvsem po naročilu. Zaradi majhnosti so zelo prilagodljivi, zato jim tudi v času krize dela ni manjkalo. Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 12 Gospodarstvo, Oglasi Mag. Matej Meža, direktor podjetja Mega M MATEJ MEŽA O USPEHIH PODJETJA MEGA M IN O NAČRTIH ZA PRIHODNOST Podjetje Mega M iz Velenja pripravlja novosti Podjetje Mega M je specializirano za celovi- te rešitve na področju telekomunikacij in infor- matike. Je operater IP in mobilne telefonije, po- nudnik dostopa do interneta in naprednih reši- tev računalništva v oblaku. Več o podjetju je po- vedal direktor Matej Meža. - Za vami je 15 let obstoja in, kakor pravi- te, 15 let razvoja. Do leta 2020 želite postati vodilni ponudnik celovitih telekomunikacij- skih rešitev. Kakšne so vaše zadnje novosti, ki ste jih pripravili za svoje poslovne stran- ke, in kaj planirate v bližnji prihodnosti? Podjetje MEGA M d. o. o. je bilo ustanovljeno januarja leta 2002. Smo operater IP in mobilne telefonije, ponudnik dostopa do interneta, ce- lovitih rešitev računalništva v oblaku in napre- dnih lojalnostnih rešitev. Specializirani smo za zagotavljanje vrhunskih telekomunikacijskih in informacijskih rešitev za poslovne uporabnike. Razvoj novih tehnologij je izjemno hiter, in to zahteva nenehno prilagajanje novim tržnim izzi- vom in nadpovprečna vlaganja v razvoj, raziska- ve in izobraževanje. V preteklem letu smo naboru storitev doda- li mobilno telefonijo, kar je zaokrožilo našo po- nudbo za poslovne uporabnike. Hkrati smo pre- ko večjega števila neodvisnih kabelskih opera- terjev začeli ponujati naše storitve tudi množič- nemu trgu, torej fizičnim osebam. Ob tem se je pojavila potreba po dopolnitvi nabora storitev z interaktivno IP televizijo s časovnim zamikom in možnostjo ogleda na mobilnih napravah. Stori- tev je v zaključni fazi razvoja in bo predstavljena na trgu še v tem letu. - Kakšne so prednosti vašega podjetja pred konkurenco? Prednost Mega M pred konkurenco je inova- tiven pristop, celovite rešitve in najhitrejše vpe- ljevanje strokovnih novosti na danem področju. Mnogo k temu pripomore lasten razvoj, tesna povezanost z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami in učinkovita organizacijska kultu- ra podjetja. Naše stranke to občutijo predvsem kot celo- vit pristop k optimizaciji tako telekomunikacij- skih kot tudi informacijskih izzivov, s katerimi se sooča poslovni svet. - Kaj štejete med zadnje večje uspehe? Med zadnje uspehe štejemo poenotenje po- nudbe petnajstih kabelskih operaterjev po Slo- veniji, ki postajajo z našimi storitvami na tr- gu bolj konkurenčni. Na tem segmentu ima po- membno vlogo interaktivna televizija, ki je ena pomembnejših novosti podjetja Mega M v letu 2 0 1 7. - Kje povsod imate poslovne enote in kako številčen je vaš tim? Sedež podjetja je v Velenju, poslovne enote so v več državah Evropske unije in Azije. V pod- jetju je redno zaposlenih 25 ljudi. Zaposlujemo predvsem visoko izobražene kadre, ki se ob ne- nehnem dodatnem izobraževanju dodatno spe- cializirajo in s tem dosegajo višjo učinkovitost in kakovost storitev. V prihodnjem letu načrtujemo odprtje nove poslovne enote v Srbiji, saj se je v tem letu trg telekomunikacij ustrezno liberaliziral. - Kakšni so rezultati poslovanja vašega podjetja v zadnjem obdobju? V letu 2017 načrtujemo povečanje prihodkov za približno 15 odstotkov glede na preteklo le- to. Največ prispeva k rasti v tem letu mobilna te- lefonija in računalništvo v oblaku, ki imata tudi veliko potenciala rasti v prihodnje. Dobiček bo predvidoma nekoliko nižji kot lani, a ne bistve- no. Leto 2017 je investicijsko izjemno intenzivno, predvsem zaradi izvedbe projekta interaktivne IP televizije. PR KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Med srečnimi izžrebanci tudi Zgornjesavinjčan Zadnji oktobrski ponedeljek je prinesel sre- čo Ivanu Funtku iz Luč in Urošu Kumru iz Šmar- tnega ob Paki. Ob zaključku nagradne igre, ki jo je pripravila Kmetijska zadruga Šaleška do- lina, je potekalo žrebanje bogatih nagrad in imenovana sta bila deležna glavnih nagrad, to je po pet dni bivanja v zadružni hišici v Termah Olimia v Podčetrtku, vsak za štiri osebe. Jav- no žrebanje je potekalo na Radiu Velenje. Oba nagrajenca so poklicali po telefonu in oba sta med drugim povedala, da pogosto kupujeta v zadružnih trgovinah. Kot je dejal direktor Ivan Drev, so se kup- ci dobro odzvali na nagradno igro v vseh za- družnih poslovalnicah. Oddali so preko 2.500 izpolnjenih kuponov z odgovorom na vpraša- nje o najpriljubljenejšem prodajalcu v trgovi- nah zadruge. V vsaki poslovalnici bo tisti pro- dajalec, ki je dobil največ glasov, prejel de- narno nagrado. Marija Lebar Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 13 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Šolsko varčevanje (12) VKLJUČEVANJE PODRUŽNIČNIH ŠOL Na posvetu mentorjev pionirskih hranilnic v Vuzenici je bilo precej pozornosti namenjeno tudi varčevalni dejavnosti na podružničnih šo- lah, saj je prevladovalo mnenje, da je treba pri- tegniti k varčevanju že učence v nižjih razredih osnovne šole. Na nekaterih podružničnih šolah so ustanovili samostojne hranilnice, drugod pa poslovne enote, ki so bile s svojim računom po- vezane z matičnimi šolami. Poslovne enote so imele v organih upravljanja matične hranilnice svoje delegate. Samostojne hranilnice na podružničnih šolah so zahtevale več mentorskega dela, saj učenci nižjih razredov še niso zmogli samostojno op- ravljati vseh nalog. Marsikje so si, zlasti v prvih razredih, pomagali s hranilniki, iz katerih so na- to zbrani denar vlagali v hranilnice. POENOTENJE POSLOVANJA PIONIRSKEGA VARČEVANJA Posamezne podružnice Ljubljanske banke in tudi drugih bank so se v začetku samostoj- no odločale glede organizacije pionirskega var- čevanja. V Ljubljanski banki so leta 1972 spreje- li odločitev, da to področje enotno uredijo. Zače- lo se je novo obdobje razvoja, pionirske hranilni- ce so se v okviru Ljubljanske banke razširile po vsej tedanji Jugoslaviji, leta 1974 je bila ustanov- ljena prva tovrstna hranilnica v tujini, in sicer v Stuttgartu v Nemčiji. SVET MENTORJEV ZA MLADINSKO VARČEVANJE Po nekaj letih delovanja šolskih hranilnic je dozorelo spoznanje, da bi bilo smotrno vlogo te- danjih mentorjev pionirskih hranilnic razširiti na celotno področje mladinskega varčevanja. Ta- ko je bil leta 1976 ustanovljen svet mentorjev za mladinsko varčevanje Ljubljanske banke, ki so ga sestavljali delegati svetov pri temeljnih ban- kah in predstavniki šolskih ter drugih organiza- cij. Sveti mentorjev so delovali na nivoju temelj- nih bank in poslovnih enot, poseben svet men- torjev pa je bil formiran za mladinsko varčeva- nje v okviru Ljubljanske banke v tujini. Delegate sveta mentorjev so volili mentorji vseh šolskih hranilnic z območja temeljne ban- ke na zboru mentorjev, njihova mandatna doba je bila dve leti. Svet je štel 5 do 11 delegatov, ki so lahko bili po izteku mandata ponovno izvolje- ni. Svet mentorjev je lahko oblikoval stalne in ob- časne strokovne komisije, člani komisij so lahko bili poleg mentorjev šolskih hranilnic tudi starši mladih varčevalcev in predstavniki organizacij, ki so tako ali drugače sodelovale pri vzgoji mladine. DOBER GLAS O SLOVENSKIH PIONIRSKIH HRANILNICAH S širitvijo pionirskega varčevanje preko po- slovnega sistema Ljubljanske banke širom po Jugoslaviji se je v drugih republikah tedanje dr- žave pojavilo veliko zanimanje za pozitivne slo- venske izkušnje na tem področju. Tako so bile šolske hranilnice uvrščene v program jugoslo- vanskih pionirskih iger 1973/74, na zboru pionir- jev zadružnikov Jugoslavije v Krškem je bil le- ta 1974 predstavljen model pionirske hranilnice, podobna pozornost je bila namenjena šolskemu hranilništvu tudi na zborih pionirjev zadružni- kov v Rumi (Srbija) in Peći (Kosovo). Izkušnje Ljubljanske banke na področju pio- nirskega varčevanja so doživele pozitiven od- mev tudi izven meja Jugoslavije. Uspešen mo- del šolskega varčevanja je bil predstavljen na zasedanjih evropskih hranilnic v Trstu, Strass- bourgu, Ljubljani in Bratislavi. PRVI POSVET MENTORJEV V ZVEZNEM MERILU Leta 1977 je v Kranjski Gori potekal prvi pos- vet mentorjev v jugoslovanskem merilu. Udele- žilo se ga je 260 mentorjev pionirskih in mladin- skih hranilnic iz vseh republik takratne države, kakor tudi delegacija mentorjev pionirskih hra- nilnic, ki so vključevale otroke staršev, ki so bi- li na začasnem delu v tujini. S tem je zvezna za- snova pionirskega varčevanja doživela svojo potrditev, istočasno pa se je Ljubljanska banka odpovedala vlogi skrbnice nad šolskim varčeva- njem, ostala je le še zunanji dejavnik v prizade- vanjih za nadaljnji razvoj te dejavnosti. Predsednik sveta mentorjev Ljubljanske ban- ke za mladinsko varčevanje Alojz Gobec je na tem posvetu postregel s podatkom, da je bilo v sedmih letih ustanovljenih 273 pionirskih hra- nilnic z več kot 65 tisoč varčevalci in osem mla- dinskih hranilnic s 1.300 varčevalci. Poleg teh je delovalo še pet pionirskih hranilnic v tujini. Zelo zanimiv je bil tudi referat Azre Kristančič, ki je govorila o psihološko-pedagoški utemelje- nosti vzgoje mladih varčevalcev, zlasti o vzgojni vlogi šolskih hranilnic pri oblikovanju ekonom- ske zrelosti mladine. Pot k tej zrelosti se začne z otrokovo žepnino, nadaljuje pa z usmerjanjem otrok in mladine k denarnemu varčevanju. Kri- stančičeva je izrazila prepričanje, da mora otrok spoznati denar in njegovo vrednost že v pred- šolski dobi, da lahko ob vstopu v šolo samostoj- no in odgovorno ravna z njim. Velik poudarek je bil namenjen solidarnosti. Obrestovanje hranilnih vlog posameznikov v šolskih hranilnicah je bilo označeno kot nespre- jemljivo, obresti naj bi prejele hranilnice. Iz teh obresti naj bi se financirale malice, letovanja in ekskurzije otrok iz socialno šibkejših družin in nagrade za najbolj prizadevne uslužbence hra- nilnic. Delež obresti od privarčevanega denarja naj bi dobili osmi razredi za zaključni izlet. Po sklepu sveta mentorjev Ljubljanske ban- ke za mladinsko varčevanje so bile prvič pode- ljene Vošnjakove plakete za zasluge pri razvoju pionirskega in mladinskega varčevanja doma in na tujem. Med dvajsetimi prejemniki te plakete sem bil tudi sam. Nadaljevanje prihodnjič. Leta 1974 je bila ustanovljena prva pionirska hranilnica v tujini, in sicer v Stuttgartu v Nemčiji. Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 14 Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki 18. NAGRADNA REVIJA ŠTAJERSKA FRAJTONARICA Podkrižnikova postala absolutna zmagovalka Mentor Primož Zvir (v sredini) ni skrival zadovoljstva nad zmago svoje učenke Tanje Podkrižnik. Kulturno društvo Valentin Žumer Hajdoše je pripravilo 18. nagradno revijo Štajerska frajtona- rica. Med številnimi harmonikarji, ki so se v Haj- dini potegovali za naziv najboljšega, so bili tu- di učenci Primoža Zvira: Tanja Podkrižnik s Te- ra in Klemen Gungl ter Alen Živko iz Maribora. Vsi so si priigrali nastop v finalu in osvojili vi- soka mesta. Podkrižnikova je komisijo prepričala s sklad- bama Pogled z Boča Primoža Kosca in v fina- lu s Pesmijo zvonov Roberta Smolnikarja. S svo- jo izvedbo in nastopom je osvojila prvo mesto v svoji starostni kategoriji in hkrati postala abso- lutna zmagovalka 18. Štajerske frajtonarice. Alen MOZIRSKI PUSTNAKI OBREDNO USTRELILI IZ TOPA 11. 11. OB 11. 11. Sv. Martin iz mošta naredil odlično vino Sod z moštom je namestil vinogradnik in trški viničar Miha Fajfar (desno), blagoslov je opravil »sv. Martin« in z novim vinom so nazdravili z novo pustno princeso Zalo prvo. (foto: Jože Miklavc) Na god sv. Martina se je v središču Mozirja zbrala množica prijateljev Pusta Mozirskega, vi- nogradnikov in dobrega vinca. Pustnaki so med- se sprejeli novo pustno princeso Zalo prvo, ki jo je pospremil ansambel Boj se ga. Ob 11. uri in 11 minut so sprožili strel iz topa ter s tem pričeli no- vo pustno obdobje. Sod z moštom je namestil vi- nogradnik in trški viničar Miha Fajfar, blagoslov je opravil »sv. Martin« in iz mošta je nastalo vino. PRAZNIK VINA IN ZAHVALA ZA PRIDELKE Podžupan Roman Čretnik je pohvalil dober pridelek narave in vrle pustnake, ki skrbno ne- gujejo izročilo prednikov. Zahvalili so se tudi razstavljavcem in ponudnikom domačih dobrot na martinovem sejmu. Prvič se je javno predsta- vila pustna princesa Zala Kokot iz Brezovice pri Ljubljani in zaplesala s pustnim županom Dra- gom Poličnikom. Zažvenketali so kozarci, zadi- šalo je po vinu letnika 2017, ki je bilo dobro zor- jeno v kleti večkrat z zlatom nagrajenega gos- podarja med kolovraškimi vinogradniki Mihae- la Fajfarja. JESENSKI PUST IN MARTINOVO Po ljudskem izročilu je martinovo jesenski pust. Tako je zapisano v najstarejših pisnih virih, saj naj bi bil to čas zahvalnih daritev za dobro le- tino pridelkov in uspešno pašo. Priljubljeni pra- znik vinogradnikov in vina je hkrati tudi jesenski pust. V Združenju evropskih karnevalskih (tudi pustnih) mest FECC so zato uvedli obdobje od tega dne do pusta (vmes tudi posta) kot pustno obdobje. Pust Mozirski je ob vključitvi v to dru- ščino pričel častiti tudi to obeležje in ga združil z martinovanjem. Jože Miklavc OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Dobrodelni koncert Živko je dosegel drugo mesto v svoji starostni kategoriji in skupno tretje, Klemen Gungl je bil v svoji kategoriji drugi. Igranje tekmovalcev je poslušal tudi njihov mentor, ki je bil nad vide- nim in slišanim zelo navdušen. Marija Šukalo Športna dvorana Mozirje bo v četrtek, 23. no- vembra, gostila veliki dobrodelni koncert, na katerem bo poleg učencev OŠ Mozirje nastopi- la vrsta glasbenih gostov. Izkupiček koncerta bo namenjen izgradnji nove šolske knjižnice in pre- mostitvi arhitekturnih ovir za invalide. Organizatorji iz OŠ Mozirje so za pomoč zap- rosili domačo pevko Alyo. Slednja se je odzvala, obljubila pomoč in predlagala, da sama prevza- me organizacijo, povabi glasbene goste in po- skrbi, da bo zadeva izpeljana na najvišjem nivo- ju. S tem so se strinjali vsi, tudi ravnateljica An- dreja Hramec, ki bdi nad prireditvijo. Na koncertu bodo poleg Alye nastopila Isaac Palma in Uroš Kuzman, fantje ansambla Golte in učenci šole. Po koncertu bo v dvorani sejem drobnih daril in dobrot izpod pridnih rok učencev. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 15 Organizacije, Šport, Oglasi, Čestitke ŠPORTNO DRUŠTVO LIPA ŠMARTNO OB DRETI Kolesarili in igrali košarko Člani ŠD Lipa Šmartno ob Dreti so pripravili trim kolesarjenje in košarkarski turnir. (Foto: Meri Gluk) Člani Športnega društva Lipa Šmartno ob Dreti so pred časom pripravili trim kolesarjenje in ko- šarkarski turnir. Kolesarji so pot pričeli v Račneku in kolesarili sko- zi Zgornje in Spodnje Kraše pre- ko Pustega Polja in Kokarij. Tu so prečkali Dreto in se po desnem bregu odpeljali v Nazarje, kjer sta jih čakala okrepčilo in krajši poči- tek. Nato so se ljubitelji rekreacije podali preko Spodnjih in Zgornjih Pobrežij ter Brdega nazaj v Račnek. Športniki so druženje nadalje- vali s turnirjem v košarki, ki so ga pripravili v spomin na dolgole- tnega prijatelja in košarkarja Mi- ha Gostečnika. Razdeljeni na ekipi stari in mladi so pripravili zanimive akcije v stilu slovenske košarkar- ske reprezentance. Tokrat je mla- dost premagala izkušenost, a je bil rezultat zelo tesen – 95:97 . Marija Šukalo ČEBELARSKA ZVEZA SAŠA Izjemne ocene za zgornjesavinjski in šaleški med Prejemniki odličij z letošnjih ocenjevanj medov (od leve): Slavko Drev, Bojan Gavez, Janko Podkrižnik, Peter Polovšak in Franc Podrižnik (foto: Franc Šmarc) V Semiču so pripravili 16. med- narodno ocenjevanje medu. Na zaključni prireditvi so se izjemnih rezultatov in podelitve nazivov ter medalj razveselili tudi čebelarji naše območne čebelarske zveze. Janko Podkrižnik iz Radmirja, si- cer član Čebelarske družine Gor- nji Grad, pa je pridelal in na oce- njevanje v Semič dal sploh naj- boljši med, ki je osvojil naziv šam- pion. Podkrižnikov gozdni med, ki je osvojil naziv šampiona ocenjeva- nja, se je odlikoval med 225 vzor- ci 151 čebelarjev iz osmih sodelujo- čih držav. V hudi konkurenci so se čebelarji ČZ SAŠA odlično odrezali. Zlata priznanja v kategoriji gozdni med so osvojili še Franc Podrižnik iz ČD Kokarje, Čebelarstvo Gavez in Slavko Drev, oba iz ČD Ravne-Šo- štanj, ter Peter Polovšak iz Šmar- tnega ob Paki. Smrekov med čebe- larja Petra Polovšaka je poleg zla- tega priznanja prejel plaketo pod- prvak vrste. Na ocenjevanju medu v okviru sejma Agra v Gornji Rad- goni je sodeloval Janko Podkrižnik in prejel zlato priznanje v kategori- ji gozdni med. Z omenjenimi rezultati se samo potrjuje vrhunska kakovost naše- ga lokalnega medu. Več o obeh zgornjesavinjskih »zlatih« čebelar- jih bomo napisali v eni prihodnjih številk Savinjskih novic. Marija Lebar Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 16 Oglasi Kandidati za športnika, športnico, mladega športnika, mlado športnico, ekipo in prireditelja tekmovanj leta 2017 Zgornje Savinjske doline Franček Gorazd Tiršek – strelstvo Antonio Mlinar Delamea – nogomet Lovro Bizjak – nogomet Tina Robnik – alpsko smučanje Monika Hrastnik – gorsko kolesartsvo Tina Gutman – lokostrelstvo Timi Zajc – smučarski skoki Nejc Naraločnik – alpsko smučanje Oscar Rosc – namizni tenis Nika Cigale – odbojka Špela Pistotnik – ju-jitsu Katja Mihalinec – odbojka NTK Savinja Luče SSK Ljubno BTC OK Mozirje (ženske) OK KLS Ljubno (ženske) LK Gornji Grad SSK Ljubno BTC SK Beli zajec ŠD Team Mozirje Spoštovane bralke in bralci, tudi letos boste lahko izbirali kandidate za najboljšega športnika, najboljšo športnico, najboljšega mladega športni- ka, najboljšo mlado športnico, najboljšo ekipo in najboljše prireditelje tek- movanj leta 2017 v Zgornji Savinjski dolini. Do polovice glasov bo prispevala žirija v sodelovanju z vodjem organi- zacijskega odbora, bralke in bralci Savinjskih novic imate možnost prispe- vati svoje glasove do druge polovice glasov. Glasovnice bomo objavljali do 15. decembra, 28. decembra 2017 pa bodo na prireditvi v športni dvora- ni v Mozirju slovesno razglašeni rezultati in podeljena priznanja. Veljavne bodo le tiste glasovnice, ki bodo izpolnjene v vseh kategorijah. Stro- kovna žirija predstavnikov občin bo izbrala najboljšega športnika oziro- ma športnico za »fair play« in eno osebo za življenjske dosežke v športu. Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisni- co in jo najkasneje do torka, 21. novembra 2017 , pošljite na na- slov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. ◊ ŠPORTNIK ◊ EKIPE ◊ PRIREDITELJI TEKMOVANJ ◊ ŠPORTNICA ◊ MLADI ŠPORTNIK ( do 21 let) ◊ MLADA ŠPORTNICA Glasujem za: Izpolnite vse kategorije. Le taka glasovnica bo veljavna! Mlada športnica 1. ___________________ 2. ___________________ 3. ___________________ Mladi športnik 1. ___________________ 2. ___________________ 3. ___________________ Športnik 1. ___________________ 2. ___________________ 3. ___________________ Športnica 1. ___________________ 2. ___________________ 3. ___________________ Ekipa 1. ___________________ 2. ___________________ 3. ___________________ Organizator 1. ___________________ 2. ___________________ 3. ___________________ Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 17 Oglasi Izredno huda konkurenca! Ko stopijo pod žaromete uspešni športniki in kredibilni podporniki prireditve Športnik leta, so skupaj nepremagljivi. (Foto: Jože Miklavc) Lansko olimpijsko leto je bilo tudi za ko- misijo precej lažje kot letošnje, ko ni tako iz- razitih kandidatov za končno zmago v po- samezni konkurencah. In še nekaj! Kandi- datk in kandidatov je bilo tokrat bistveno več in zato je bila letošnja nominacija izred- no zahtevna. Lanski zmagovalec med posamezniki Tiršek je imel manj tekmovanj, vendar se je izkazal v svetovnem pokalu, nogometaš De- lamea je nastopil za reprezentanco, nogo- metaš Bizjak je bil eden od junakov Domžal v evropskem pokalu. Med posameznicami dve Tini in Monika. Vse uspešne v domačem in svetovnem merilu. Pri mladih športnikih je v izboru lanski zmagovalec Naraločnik (spet je kraljeval med svojimi vrstniki), Zajc je celo članski poletni prvak, brez Rosca pa si ne predsta- vljajo prvoligaških namiznoteniških nasto- pov. Da »rastejo« v Zgornji Savinjski doli- ni zelo nadarjene odbojkarice, je dokaz iz- bor med mladimi športnicami, Pistotniko- va pa predstavlja uspešno delo v Gornjem Gradu. Lepo napredujejo tudi ekipe. Namiznot- eniška iz Luč je prvoligaš, skakalna je za- nesljivo druga v državi, oba predlagana ženska odbojkarska kolektiva sta drugoli- gaša, v samem državnem vrhu pa je tudi lo- kostrelska. Vse več je pohval prirediteljem za kako- vostno pripravljene tekme in prireditve, tako na svetovni ravni kot za »domačo« rekreaci- jo. SSK Ljubno, lanski zmagovalec, je spet po- žel priznanja svetovne smučarske zveze, SK Beli zajec skrbi za kakovostno pripravo smu- čarskih tekmovanj, ŠD Team pa je poskrbel za odmevne rekreacijske prireditve. Danes se torej začenja glasovanje, ki ga bomo zaključili 17. 12. 2017. Veljavne bodo le tiste glasovnice, ki bodo izpolnjene v vseh kategorijah. Točkovanje je enostavno: prvi dobi 5 točk, drugi 3, tretji 1. Kdor bo zbral največ točk, bo kandidat za naslov najbolj- šega v Zgornji Savinjski dolini za leto 2017. Glasovnice pošljite na naslov: Savinjske no- vice, Savinjska cesta 4, Nazarje. Glasovanje bo tudi na posebni spletni strani prireditve: www.sportnik-zgs.si. Ivo Milovanovič Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 18 Šport 14. EDP MARATON PORTO 2017 Bernarda Zvir v svoji kategoriji premagala vse tekmice Bernarda Zvir iz Porta z zlato medaljo za zmago med damami v razredu 55/59 (foto: Jože Miklavc) Maratonka in ultra maratonka Bernarda Zvir iz Šentjanža, članica AK Velenje, se je 5. novembra ude- ležila mednarodnega maratonske- ga teka na 42 km v Portu na Portu- galskem. Na slovitem teku 14. EDP maratona Porto 2017 je zmagala v svoji starostni skupini (55-59 let). Lep uspeh je zabeležila tudi v pri- merjavi z vsemi skoraj 680 tekači- cami. S tem si je utrdila samoza- vest in preizkusila meje zmoglji- vosti, že zdaj napoveduje udelež- bo vsaj še na enem teku do kon- ca leta. »Kot sem že dejala, bom tekla, dokler bo to mogoče, pa tudi če to ne bo več tekmovalnega značaja. V teku uživam in drži me na vrhu. A sem v tem primeru hvaležna svo- ji fizioterapevtki ter kondicijskemu trenerju za relativno zgodnjo vrni- tev na dolge proge,« je povedala Bernarda. Po vrnitvi je izjavila, da je spet dobro pripravljena. Na tek- mi ni imela težav in je optimistična glede naslednjih tekmovanj. Med množico 4.600 atletov je v Portu teklo okrog 40 Slovencev. Za za- ključek sezone bo Zvirova tekla na ultra maratonu na znamenitem te- ku »100 ob mrzli reki« v Ajdovščini 9. decembra. Jože Miklavc ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Zmaga v gosteh in poraz doma V tretjem krogu 2. državne od- bojkarske lige vzhod je ekipa KLS Ljubno gostovala v Slovenj Grad- cu. Slovenjgradčanke so še lani igrale v prvi odbojkarski ligi, a so jih Ljubenke kljub temu premaga- le s 3:2. V četrtem krogu so gostile Braslovčanke in bile poražene z 1:3. IZENAČENA IGRA, POLNA PREOBRATOV V Slovenj Gradcu so prvi niz bolje začele domače igralke in si ustvarile nekaj točk prednosti. V drugem so Ljubenke zmanjšale število napak, bile uspešnejše v napadu in niz zaključile sebi v prid. Tretji niz je bil na las podoben dru- gemu. V četrtem so Slovenjgrad- čanke naredile delni izid pet proti nič in prednost branile do konca. V petem si nobena ekipa ni priigra- la večje prednosti, ob sami končni- ci tekme pa so več zbranosti poka- zale igralke KLS Ljubno in zaključi- le gostovanje z zmago 3:2. BOLJ BORBENE NASPROTNICE Na Ljubnem ob Savinji so Bra- slovčanke pokazale borbenost in odlično igro v polju. V prvem nizu so z odličnimi servisi onemogoči- le domače napade, podobno v dru- gem. V končnici seta so imele pred- nost, nato pa je odlično servirala Zoja Brglez, v napadu je bila uspe- šna Katja Remic in igralke KLS-a so izenačile rezultat. V tretjem in četr- tem nizu je popolnoma prevladova- la gostujoča ekipa. Ljubenke so se za tem nekoliko prebudile in zmanj- šale razliko, nato pa se je ponovila zgodba iz tretjega niza in zmaga s končnim rezultatom 1:3 je zasluženo odšla v Braslovče. MLAJŠE TEKMOVALKE Ekipa starejših deklic je nastopi- la na turnirju v Celju in zabeležila eno zmago in en poraz. V prvi tek- mi so premagale Celje z rezultatom 2:0, v drugi pa izgubile z 0:2 z ekip Braslovč. Kadetinje so nastopile na tur- nirju v Mislinji in zabeležile dve za- nesljivi zmagi. V prvi tekmi so pre- magale domačo ekipo Mislinje z rezultatom 2:0 in nato ekipo Mozir- ja z enakim izidom. Franjo Atelšek JU-JITSU KLUB SAMURAJ GORNJI GRAD Celinšek in Pistotnikova državna prvaka Ju-jitsu klub Samuraj Gornji Grad je jesenski del sezone začel odlično. V začetku oktobra so bili na odprtem prvenstvu Nemčije v Gelsenkirchnu, konec istega me- seca pa sta članici kluba zastopa- li Slovenijo na evropskem prven- stvu za kadete in mladince v Buka- rešti. Novembra so tekmovali v ne- -wazi/BJJ – parternih borbah na dr- žavnem prvenstvu v Dobovi, kjer sta Vid Celinšek in Špela Pistotnik postala dvakratna državna prvaka. ODPRTO PRVENSTVO NEMČIJE V Gelsenkirchnu se je pomeri- lo več kot 850 tekmovalcev iz 19 držav Evrope in Azije in med nji- mi »samuraji«. Špela Pistotnik in Neža Pahič sta nastopili v duo sis- temu v kategoriji kadetinj (U18). V težki konkurenci sta se uspešno prebili do polfinala. Polfinalni dvo- boj z Nemkama je bil napet, na kar je kazal tudi rezultat, ki je bil skozi vse štiri serije bolj ali manj izena- čen. Na koncu je bil rezultat 84:83,5 v prid domačinkam. V borbi za tret- je mesto, se po tesnem izidu v pol- finalu tekmovalkama žal ni uspe- lo zbrati. Kadetinji Špela (do 57 kg) in Ne- ža (do 63 kg) sta se pomerili tudi v ne-wazi/BJJ (parterni borbi). Z uspešnimi nastopi sta tekmovanje zaključili na tretjih mestih. Tilen Pečnik (člani do 94 kg) je prvo borbo izgubil proti francoske- mu reprezentantu, tretjeuvrščene- mu z zadnjega svetovnega prven- stva, nato se je s popravnimi bor- bami skozi repasaž prebil do borbe za tretje mesto. To je začel odlično, a sta mu za bron na koncu zmanj- kali le dve točki. Tudi Vid Celinšek (kadeti do 55 kg) je pokazal odlične borbe, a je v osmini finala moral prizna- ti premoč nizozemskemu tekmo- valcu, v repasažu pa francoske- mu. Tekmovanje je končal na 9. mestu. Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 19 Šport EVROPSKO PRVENSTVO ZA KADETE IN MLADINCE Na prvenstvu v Bukarešti sta Slovenijo v duo sistemu zastopa- li Špela Pistotnik in Neža Pahič. V izenačeni konkurenci sta se prebi- li do četrtfinala, kjer sta se pome- rili z reprezentantkama Nizozem- ske. Po izenačenem dvoboju sta ju nasprotnici premagali le za dve točki. Nato sta se v repasažu pre- ko dveh popravnih borb prebili do 7 . mesta. Na prvenstvu je tekmovalki spremljal klubski trener Tomi Stan- ković, ki je bil s prikazanim zadovo- ljen. »Samuraji« so imeli predstav- nike tudi med sodniki. Na prven- stvu je uspešno delil pravico Tadej Stergar, svetovni B sodnik. Z dob- rim sojenjem si je tudi tokrat pri- služil, da je kar nekaj finalnih odlo- čitev sodil kot glavni sodnik. DRŽAVNO PRVENSTVO V NE-WAZI/BJJ Državno prvenstvo v ne-wazi/ BJJ za vse starostne kategorije je URBAN GOLTNIK NA 4. EVROPSKEM PRVENSTVU V PLAVANJU ZA OSEBE Z DOWNOVIM SINDROMOM Odlični v Parizu, naslednji cilj paraolimpijske igre Urban Goltnik (prvi z leve) si je na evropskem prvenstvu v Parizu priplaval 12. mesto v disciplini 50 metrov prsno. (Fotodokumentacija KP) Urban Goltnik, Tjaša Lenko, Alen Šoster in Luka T emnikar so člani sku- pine Delfinčki. V Plavalnem klubu Ve- lenje vadijo plavanje po posebni me- todi, razviti za osebe s posebnimi po- trebami. Doslej so se že večkrat izka- zali na mednarodnih tekmovanjih, zelo uspešni so bili tudi na 4. evrop- skem prvenstvu v plavanju za osebe z Downovim sindromom, ki je pote- kalo v Parizu od 28. do 4. novembra. DELFINČKI ODPLAVALI OSEBNE REKORDE Mladi plavalci, med njimi Urban Goltnik, ki prihaja iz Zgornje Savinj- ske doline, so slovenske barve za- stopali pod mentorstvom trenerke Katarine Praznik. Skupino že vrsto let vodi prostovoljno. Pri delu ji po- maga deset vaditeljev, prav tako prostovoljcev. Plavalci Delfinčki so se na evropskem prvenstvu odlično odrezali, v zelo močni konkurenci so vsi odplavali osebne rekorde. Ur- ban je na 50 metrov prsno zasedel 12. mesto. Z Alenom se je udeležil že prvih paraolimpijskih iger za osebe z Downovim sindromom leta 2016 v Firencah, sedaj pa so cilji plavalcev usmerjeni v kvalifikacije za parao- limpijske igre v Tokiu. REZULTATI VREDNI DRŽAVNIH REKORDOV Kot je povedala Praznikova, bi večina njihovih doseženih časov bila tudi državnih rekordov, a se ti rezultati žal ne vodijo. Poudar- ja, da je skrajni čas, da država zač- ne namenjati nekaj sredstev tu- di športnim aktivnostim športni- kom z Downovim sindromom. Le-ti namreč niso uvrščeni v slovenske sisteme financiranja tekmovanj. Da so se omenjeni štirje pla- valci lahko udeležili evropskega prvenstva, so morali doseči nor- me in pred tem trdo delati. Neka- teri med njimi trenirajo že osem let. Večina finančnega breme- na je navadno na plečih staršev, donatorskih sredstev skorajda ni. Prvenstva v Franciji so se lahko udeležili tudi s pomočjo dobrodel- nega teka Otrok otroku, ki je sep- tembra potekal ob Velenjskem je- zeru in na katerem so zbrali 7.200 evrov. Tatiana Golob potekalo v Športni dvorani Dobova. Med kadeti (U18) do 60 kg je nato- pil Vid Celinšek, ki je z uspešnimi borbami zmagal. Vid se je pomeril tudi med mladinci (U21) do 62 kg. V finalu se je pomeril z domačinom in ga premagal. Tako je naslovu dr- žavnega prvaka med kadeti dodal še naslov državnega prvaka med mladinci. Špela Pistotnik je prav ta- ko osvojila dva naslova držav- ne prvakinje – med kadetinja- mi do 57 kg in mladinkami do 62 kg. Nasprotnice med kadetinjami je premagovala ekspresno, prvo borbo je dobila v 30 sekundah, drugi dve v petnajstih, finalna borba za naslov prvakinje s tek- movalko iz DBV Fudoshih pa je bi- la zaključena v desetih. Z izjemni- mi tehnikami in odločnostjo je po- novno pokazala svojo prevlado v tej kategoriji. Marija Šukalo, fotodokumentacija kluba Špela Pistotnik je prav tako osvojila dva naslova državne prvakinje – med kadetinjami do 57 kg in mladinkami do 62 kg. Vid Celinšek je naslovu državnega prvaka med kadeti dodal še naslov državnega prvaka med mladinci. Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 20 Šport MOZIRJAN LOVRO BIZJAK, ČLAN NOGOMETNEGA KLUBA DOMŽALE Z ulice do prve slovenske lige Lovro Bizjak je letos okrepil prvoligaško mo- štvo Nogometnega kluba Domžale, kjer svo- je bogato znanje uresničuje in nabira na mes- tu desnega krilnega igralca. V jesenskem delu lige je že zadel tri gole, blestel je tudi v evrop- skem pokalu. Njegovi začetki pa segajo v Mozir- je, na ulico, kjer je pred hišo nabiral prve izku- šnje z nogometno žogo. VZOR MU JE RONALDINHO Lovro se je z nogometom začel ukvarjati pri šestih letih. Ob strani mu je stala vsa družina, ko je večkrat na teden odhajal na treninge ta- kratnega kluba v Mozirju. Ker ga je šport sprem- ljal skozi vso mladost, je v njem vedno tlela želja, da bi nogomet postal središče njegovega življe- nja. Svoj vzor je našel v brazilskem nogometa- šu Ronaldinhu. JUNIJA OKREPIL VRSTE NK DOMŽALE Svojo trdno odločenost postati nogometaš je nadgrajeval s trdim delom in nabiranjem iz- kušenj. Iz Mozirja je odšel v Šmartno 1928. Tam je talent razvijal v mlajših selekcijah, s člansko pa v sezoni 2012/2013 napredoval v 2. slovensko je z odličnimi predstavami pomagal do drugega mesta in napredovanja v elitno slovensko ligo. Vrste NK Domžale je okrepil letos junija. SUPER POKLIC Z VELIKO ODREKANJA IN MALO PROSTEGA ČASA In kaj pomeni biti profesionalni nogometaš? Lovro pravi, da je to super poklic. Seveda, z ve- liko odrekanja in malo prostega časa. A, če de- laš to, kar delaš, z ljubeznijo, potem nič od tega ni ovira. Motivacija na igrišču zato ni vprašljiva. Del življenja profesionalnega nogometaša je tudi pravilna izbira hrane. Zavoljo tega je pot- rebno včasih izpustiti tudi kakšno okusno jed. Pred vsako tekmo pazi na počitek, na pravilno prehrano in popolno koncentracijo, tako fizično kot psihično. Ko je na zelenici, ima v mislih sa- mo tekmo, dogovorjene cilje, trenerjeva navodi- la in željo, da s soigralci odigra najbolje, kot zna. In kaj svetuje mladim eden izmed največ- jih slovenskih nogometnih upov? Da je za us- peh potrebno delo, velika želja, veliko odrekanj in trening. Brez vsega tega ni rezultatov in ne že- lenih izboljšav. Benjamin Kanjir nogometno ligo. Leto dni kasneje se je preselil k Aluminiju. Tam je ostal dve sezoni, v drugi je bil s 14 zadetki najboljši strelec lige. Kidričanom KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Prepričljivo uspešni v pokalu in prvenstvu Bistrica se je predstavila s pomlajeno ekipo, Nazarje pa z mešanico mladosti in izkušenj, kar je na koncu prevladalo. (Foto: Roman Mežnar) Prejšnji teden je bil za člansko ekipo Nazarij dodobra zapolnjen. V torek, 7 . novembra, so gostovali v Litiji, kjer je bila prva tekma 3. ko- la pokala Spar. Zmagali so s 68:88 in si pred povratno tekmo, ki je bila v sredo, 15. novembra, priigrali kar 20 točk prednosti. Tudi na tekmi 4. kola v prvenstvu 3. SKL doma pro- ti Bistrici so bili prepričljivo boljši od nasprotnikov. Skupna koš razli- ka v nazarsko korist je bila 58 točk. V soboto je v goste prispela tra- dicionalno neugodna ekipa Bistri- ce iz Slovenske Bistrice. Zasedba je bila močno pomlajena, na dru- gi strani pa je stala nazarska, ki je zmes mladosti in izkušenj. Slednja kombinacija se je izkazala za zma- govito, saj so gostje bili konku- renčni le polovico prve četrtine. Do polčasa je razlika zrasla na 24 točk v korist Nazarij. Nadaljevanje je ta- ko bilo zgolj formalnost, zato je do- mači trener Miha Čmer enakomer- no razporedil minutažo med vse igralce. Mlajši igralci so ob zma- gi 90:52 nabirali prepotrebne izku- šnje. Jutri bo na vrsti tekma 5. kola prvenstva, ko Nazarčani gostujejo v Mariboru pri Braniku. Roman Mežnar Lovro Bizjak, član Nogometnega kluba Domžale SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Na Poljsko tudi Timi Zajc 17-letni Timi Zajc, ki nastopa za Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC, se je priključil skakalni repre- zentanci, za katero se ta vikend za- čenja nova sezona s tekmama v Wisli na Poljskem. Trenerja repre- zentance Gorana Janusa je navdu- šil, ko je osvojil naslov državnega prvaka. Želi si osvojiti točke in kon- stantno nastopati v svetovnem po- kalu. Skrite želje ima, da bi nasto- pil na novoletni turneji, olimpijskih igrah in na velikankah, a vse je se- veda odvisno od prvih skokov in trenerjev. IS Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 21 Šport VEČER ZVEZD KOLESARSKE ZVEZE SLOVENIJE Monika Hrastnik kolesarka leta 2017 Monika Hrastnik je že drugič zapored osvojila naslov kolesarka leta, v moški konkurenci je šel naslov v roke Primoža Rogliča. Pretekli teden je bila podelitev nagrad naj- boljšim kolesarjem leta na Ljubljanskem gra- du. Naziv kolesarka leta je že drugič zapored šel v roke gorske kolesarke Monike Hrastnik z Le- pe Njive. Njena letošnja sezona je bila vrhunska, poleg tega je diplomirala in z oktobrom ponov- no postala študentka. Po prejemu priznanja je Monika takole ko- mentirala osvojeni naslov: »Vesela in ponos- na sem, da sem že drugo leto zapored prejela priznanje za najboljšo kolesarko leta v Slove- niji. Veseli me, da je priznanje ostalo v neolim- pijski, gravitacijski disciplini (downhillu), pred- vsem zato, ker sem edina Slovenka, ki predsta- vlja to disciplino v svetu pri ženskah. Celotna sezona je bila zelo uspešna. Rezultati so se skozi sezono stopnjevali, najboljšega sem dosegla v Avstraliji na svetovnem prvenstvu ter na koncu pristala na 9. mestu UCI lestvice. Trenutno imam pavzo, vendar se začnem kma- lu pripravljati in trenirati za naslednjo sezono.« Štefka Sem NAMIZNOTENIŠKI KLUB SAVINJA LEAN REŠITVE Minuli konec tedna v Lučah dve namiznoteniški poslastici Brata Rosc med tekmo proti Mengšu (fotodokumentacija kluba) 20. TRADICIONALNI SEJEM RABLJENE, NOVE IN STARODOBNE SMUČARSKE OPREME Po opremo za zimske športne aktivnosti Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje prip- ravlja že 20. tradicionalni sejem rabljene, nove in starodobne smučarske opreme ter opreme za zimske športne aktivnosti. Ljubitelji zimskih športov se lahko pripravijo na prihajajočo zimo 25. in 26. novembra v Športni dvorani Mozirje. Vsako leto lahko ob pestri ponudbi in impro- viziranih prodajnih površinah najmlajši, njihovi starši, ljubitelji alpskega smučanja, pa tudi de- skarji, drsalci, sankači in tekači na smučeh naj- dejo nekaj zase. Rabljeno opremo lahko intere- senti prinesejo v komisijsko prodajalno. Stro- kovni sodelavci bodo poskrbeli za svetovanje in pomoč pri pravilni izbiri smučarske in deskar- ske opreme, prav tako bo možnost servisira- nja smuči in opreme. Namen sejma je omogoči- ti nakup nove in rabljene kakovostne in cenov- no dostopne smučarske opreme. Na sejmu se bodo predstavili tudi prodajalci nove opreme, ki jo bodo ponudili po sejemskih – akcijskih cenah. Precej smučarske opreme za- menja lastnika – nekaj tudi po načelu: »prinesi in pusti, če opreme ne potrebuješ več«. Človekoljubnost in humanitarnost sta vodi- li letošnjega sejma, saj čas, v katerem živimo, ni najbolj prijazen in srečen do vseh, pa vendar organizatorji želijo, da bi čim več otrok doživelo vsaj nekaj trenutkov veselja v zimskih radostih. V sodelovanju z župnijsko Karitas Mozirje-Šmi- hel so se odločili, da bodo sprejemali tudi smu- čarsko opremo in oblačila, ki jih ljudje želijo po- dariti za otroke in družine v stiski. Štefka Sem Na martinov konec tedna so imeli igralci Na- miznoteniškega kluba Savinja Lean rešitve iz Luč v domači telovadnici osnovne šole Blaža Ar- niča kar trojni razpored iger. Lučki igralci so do- segli nekaj zavidljivih zmag in tako kot novinci v elitni slovenski ligi ostajajo na odličnem pe- tem mestu. V petek, 10. novembra, so se odvijale tek- me slovenskega pokala. Druga lučka ekipa, ki je sestavljena iz mladih igralcev, je imela smo- lo z žrebom in je naletela na trenutno najmoč- nejšo člansko ekipo NTK Krka iz Novega mes- ta. Kaj več od častnega odpora in nabiranja iz- kušenj niso mogli doseči in so proti Dolenjcem klonili s pričakovanih 0:5. Sledil je dvoboj med prvo domačo ekipo in lanskimi pokalnimi zmagovalci, NTK Kema iz Puconcev. Po izredno napeti tekmi, dolgi sko- raj štiri ure, so domačini morali priznati poraz s tesnim rezultatom 4:5. Dve zmagi za domačine je prispeval Jure Slatinšek in po eno Patrik Rosc in Miha Grampovčnik. Naslednji dan je Lučane doma že čakalo sre- čanje v 1. slovenski ligi, v kateri letos nastopajo prvič, z enim od najbolj izkušenih prvoligaških moštev, ekipo NTS Mengeš. Tudi ta tekma ni bi- la za gledalce s slabim srcem. Po številnih pre- obratih se je srečanje zopet odločilo šele v de- vetem dvoboju. Tokrat je Patrik Rosc v odločil- ni tekmi premagal svojega nasprotnika in zma- ga je s 5:4 ostala doma. Poleg dveh Patrikovih zmag je tri prispeval Jure Slatinšek. Precejšnje zasluge za končno zmago imajo tudi številni gledalci, ki so z glasnim, toda špor- tnim navijanjem domačim igralcem pripomog- li do tretje domače zmage. Tako NTK Savinja Le- an rešitve, letošnji novinec v elitni slovenski ligi, s tremi zmagami in tremi porazi ostaja na odlič- nem petem mestu prvoligaške lestvice. Marija Lebar (Fotodokumentacija KSZ) Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 22 Oglasi Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 23 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Ko pojdem jaz počivat, mi zvonček sladko poj, po smrti srečno uživat mir večni in pokoj. ZAHVALA ob izgubi očeta Jožeta SEMPRIMOŽNIKA po domače Ropovega Pepija iz Homc 14. 3. 1930 - 28. 10. 2017 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalja, darovali za svete maše, sveče in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku, gasilcem, še posebej PGD Grušovlje, sta- rodobnikom, govornikoma, praporščakom, vsem pevcem, pogrebni službi Ropotar ter domu upokojencev Polzela. Še posebej lepo se zahvaljujemo dobrim sosedom, posebno Strič- kotu, Romani, Bernardi in Mojci. Posebna zahvala velja tudi gospe Marjani, ki je našemu atu bila v ve- liko oporo tudi v času njegove bolezni. Hvala ti. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN Jožetu BAJRIČU 18. novembra mineva leto dni, odkar nisi več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi • TATOVI V MEHANIČNI DELAVNICI Brezje: 7. novembra so bili policisti Policijske postaje Mozir- je obveščeni o vlomu v mehanično delavnico podjetja na Brez- ju. Neznani storilec je z večjega kompresorja odmontiral različ- ne dele in jih odnesel. S tem je lastniku povzročil za okoli 3.000 evrov škode. VOŽNJA V ZIMSKIH RAZMERAH IN POZIMI Nastopil je čas obvezne uporabe zimske opreme v prometu Od 15. novembra, ko morajo ime- ti motorna in priklopna vozila v ce- stnem prometu zimsko opremo, poli- cisti ob svojem rednem delu pri nad- zoru cestnega prometa preverjajo tudi opremljenost vozil s to opremo. Pozimi, ko so vremenske razme- re nepredvidljive, morajo udele- ženci v prometu, predvsem vozniki motornih vozil, računati na možne hitre spremembe voznih razmer. Ob spremenjenih voznih razme- rah je temeljni pogoj za varno ude- ležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega, pa tudi priklo- pnega vozila, za kar morajo vozniki pravočasno poskrbeti. Za zimsko opremo motornih vo- zil štejejo pri dvoslednih motor- nih vozilih, katerih največja dovo- ljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo, zimske pnevmatike na vseh kole- sih ali poletne pnevmatike in v pri- boru ustrezno velike snežne veri- ge za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za po- gonska kolesa. Pogoji za uporabo snežnih ve- rig so izpolnjeni takrat, ko je na vo- zišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s povr- šino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled). Zimske pnevmati- ke so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako M+S ali 'M.S', ali 'M&S'. Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 24 Za razvedrilo NI PRIŠLA S PRIMERNIM PREVOZNIM SREDSTVOM Ministrica za obrambo Andreja Katič na vzletišču Zgornje Pob- režje: »Povsem sem pretresena!« Rudi Krsnik, član PGD Pobrežje ob Savinji: »Ali zaradi lepega vzletišča, ki ga imamo?« Katičeva: »Ne, pretresla me je slaba cesta v Ljubiji.« Ministrica je prišla v dolino, preden so jo asfaltirali. Rudi: »A vas zapeljemo mi nazaj?« Katičeva: »A z avionom?« Rudi: »A nam boste kupili avion? Zlati ste!« NA ZOB STA GA DALA Popularni legendi Pusta Mozirskega Štefan Marolt – »Krahrli« (levo) in neodgovorni kronist istega organa pustnega kurirja sta med prvimi modrovala, kakšno vino je iz kolovraškega mošta nas- talo. Štefan je bil zadovoljen z alkoholno stopnjo in aromo, Danilo Mrevlje pa s tem, da je Miha Fajfar vinček šenkal. Še dobro, da ga je letos v sodu bilo liter več kot lani, je pristavil. Pristavil pa je še dru- gi in naslednji glažek, kar je le potrdilo Štefanovo visoko oceno. Še dobro, da sta bila ob preventivni akciji 0,0 šofer pretežno peš. ALOHA BOŠTJAN PODLESNIK Glasbeni ekspert Boštjan Podlesnik je z asistentom sedel za mogočno »fršterkerijo« in nadzoroval ter pilotiral vse »drot« vhode in izhode, ozvočenje in šov luči. Kot visoko verzirani strojnik za zvo- ke je jahal na valovih elektronike in užival ob občudovanja vredni predstavi Aloha Elvis na Rečici ob Savinji. Več prihodnjič. (Foto: MŠ) (Foto: JM) (Foto: JM) Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 25 Petek, 17 . november ob 10.00. Kulturni dom Mozirje Proslava ob 20-letnici ustanovitve Društva zgornjesavinjskih diabetikov ob 17 .00. OŠ Ljubno ob Savinji Prireditev ob 20-letnici delovanja Kulturnega društva Slap s predstavitvijo zbornika Slap 18 ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje Braneta Jurečiča Vpliv čustev na odnose ob 19.00. Kulturni dom Ljubno Ponovitev koncerta Na vrhu nebotičnika Sobota, 18. november ob 9.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Menjava otroških igrač in oblačil (menjava poteka ena za ena) ob 18.00. Frančiškanski samostan Nazarje Praznovanje obletnic porok in otvoritev razstave fotografij Cirila Velkovrha ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma – KLS Ljubno : Benedikt ob 19.00. Kulturni dom Nova Štifta Prireditev Zapoj z menoj KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 47. številki SN 2017 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Napovednik Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26. Napovednik dogodkov Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 26 Sobota, 18. november ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Gledališka komedija Cinco in Marinko Nedelja, 19. november ob 10.00. OŠ Ljubno ob Savinji Turnir starejših deklic v odbojki – KLS Ljubno, Braslovče, Celje, Slovenj Gradec ob 11.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Nazarje Input : Jelša Šmarje (pionirji) Ponedeljek, 20. november ob 9.00. Kulturni dom Mozirje Zeliščarski pomenki Torek, 21. november ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17 .00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Sveti Miklavž in tri kepe zlata ob 18.00. Knjižnica Rečica ob Savinji Predstavitev TOP 10 slovenskih avtorjev in nekaterih njihovih del ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Razstava del uporabnikov VDC Vrba Nazarje ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Vadba za telo in dušo Sreda, 22. november ob 15.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Dan odprtih vrat z vodenim ogledom stavbne dediščine mozirskega trga ob 17 .00. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Ko pride zima ob 18.00. Galerija Mozirje Praznovanje 5. obletnice KUD STOPinJE in predstavitev zbornika ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic s terapevtsko psičko Auriko v sodelovanju z Zavodom PET Četrtek, 23. november ob 10.00. Center za samostojno učenje Nazarje Brezplačna delavnica uporabne nemščine ob 17 .00. Športna dvorana Mozirje Dobrodelni koncert Srce za srce z Alyo in gosti ob 18.00. Galerija Mozirje Odprtje likovne razstave 23. slikarski študijski dnevi Ex tempore Mozirski gaj 2017 ob 19.00. Lovski dom Solčava Predavanje Alpinistična odprava Rangtik 2017 ob 19.30. Glasbena šola Nazarje Koncert Saxplode – septet saksofonov Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvali- tetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TO- TAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ Projekti, vloge za javne razpise Priprava projektov in vlog, pomoč pri vodenju, poročila, zahtevki. 031/738 821, martina@pecnik.net. Martina Pečnik Herlah s.p., Radegunda 26, 3330 Mozirje. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, odlične mesnate pasme za dopitanje ali zakol, Fišar; gsm 041/619-372. Prodamo prašiče, težke od 100 do 220 kg, možna dostava; gsm 031/832-520. Prodam prašiče za zakol ali na- daljnjo rejo, možna dostava; gsm 041/637-241. Prodam bikca sr., 3 tedne starega; gsm 041/813-234. Prodam prašiča, težkega od 180 do 200 kg; gsm 031/686-619. Prodam čb bikca, starega 10 dni, 150 eur; gsm 040/723-865. Prodam bikca simentalca, težkega 160 kg; gsm 031/296-012. Prodam bikca l.s., težkega 150 kg; gsm 031/855-186. Prodam prašiča za zakol; gsm 031/331-416. Teličke simentalke in limuzin, 200 do 270 kg, prodam; gsm 051/423-440. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev, pašno brez rogov; gsm 041/226-251. Prodam prašiče za zakol do 200 kg in več: gsm 041/867-090. Prodam prašiče od 30 do 300 kg, možna dostava, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam 6 mesecev starega bikca, mesne pasme (črni angus); gsm 041/942-169. Prodam breje telice CK pasme in kostanjeve kole; gsm 031/501-250. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopita- nje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim telico ali kravo za zakol, pla- čilo takoj; gsm 031/832-520. Kupim telico simentalko, limuzin, do 200 kg, brez št.; gsm 030/667- 322. DRUGO – PRODAM Prodam 4 zimske gume s platišči in 4 letne gume z alu platišči; gsm 041/437-712. Prodam domač jedilni krompir; gsm 041/216-648. Ugodno prodam pinjo za pranje črev; gsm 041/793-636. Ugodno prodam deske 20-ka, suhe, ostrorobno žamane, 5,2 m3; gsm 041/793-571. Prodam štedilnik 2 x plin, odlično ohranjen, in oddam star televizor; gsm 041/732-928. Prodam gume za tovorno ali trak- torsko prikolico, 235/75 R17,5; gsm 031/800-852. Prodam česen; gsm 031/724-936. DRUGO – PODARIM Podarim velik in lep asparagus; gsm 031/516-115. Oddam psa labradorca, starega 10 let. Pes je zdrav, cepljen, čipiran; gsm 041/324-380. Podarim barvni delujoč televizor; gsm 031/695-208. Podarim pritlikave peteline in koko- ši za zakol; gsm 040/430-080. VOZILA – PRODAM Traktor tomo vinkovič, tv 523, l. 1988, 23 km, odlično ohranjen, prodam, 1.950 eur; gsm 041/767-805. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko sta- novanje v Mozirju; gsm 030/284- 699. Trosobno stanovanje v Gornjem Gradu ugodno prodam ali menjam za nepremičnino; gsm 041/444-769. Oddam v najem stanovanjsko hišo; gsm 031/567-361. Zemljišče, kmetijsko, v Lokah, bli- zu Gaja, 5.500 m2, prodam; gsm 041/650-151. IŠČE SE Izgubila sem mobi telefon v Mozir- ju, če ste ga našli, pokličite 03/58- 31-520, zvečer. OSEBNI STIKI 48-letni si želi duševne, telesne, vsestranske ljubezni, z dekletom, s temeljnimi vrlinani; gsm 041/959- 192. Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 27 Oglasi Savinjske novice št. 46, 17 . november 2017 28 Ljudje in dogodki, Oglasi