Vskladiti izdatke z
Tako dohodkl kakor tudt iz-datkl socialnega zavarovanja rastejo iz leta v leto. Dohod-kl so se povečali zato, ker je porastlo itevilo novozaposle-nih zava.Tova.ncev lu ker se j« povečalo povprečje plač. Za povečanje izdatkov pa je več vzrokov. Povečalo se je števi-lo lcoristnifcotj (zavarovancev, upokojenceu. invalidov, otrok), porastel je tudi nivo izkori-ščanja zdravstvenih uslug (število pregledov na ijsake-ga zavorovanca), "poraatle so cene zdravstvenih uslug, pa tudl nivo dajatev je višji za-radi spremembe nekaterih pTedpisov (vredba o izplaie-vanju začasnega dodatka na pokojnine, uredba o poveča-nju plač, nagrad učencem v gospodarstvu, invalidskih pre-jemkov, pokojnin in otroških dodatkov).
Ze sam porast števila. zava-rovancev daje v nefci mert sliko porasta izdatkov. Leta 1953 smo imell 1,975.000 zava-rovancev, leta 1954 • 2^40.000. leta 1955 pa 2,420.000. Ce k temu dodamo ie velik porast itevila otrok in članov dru-zvn, ki uživajo pravice social-nega zavarovanja, tedoj sc to Hevilo vzpenja na okrog 7 milijonov, kar znaša dve pe-tinl vsega našega prebival-stva. TaJco gre za soctalno ¦ zavarovanje pomemben del narodnega dohodka. V letu 1953 je znašal ta deiež 9,45*1*, leta  1954 pa 8,9*'*.
Iz tega jasno vidimo. da dn-je skupnost pomembna sred-stva za socialno zavarovanje. Ti (zdatfci so tolifclni, da zo-res zelo obremenjujeio naš narodni dohodek. Zato bf bil J vsak   prihranek   za   skupnost   ¦