Doktor France Prešerer. Ob stoletnici njegovega rojstva. Po Fr. Levcu opisal Lad. Ogorek. i *y WyK^^ i ga Slovenca, ki bi ne poznal itncna najslavnejšega slovcnskeg.i ' ^relfc&'tl Pesn^a, velikega Prešema. Ves slovenski narod ga izgovarja s -^j ^j§S|T~ spoštovanjem, ves slovenski narod ga imenuje s ponosom svojega ^5 ^HB naJvečJega pesnika in ves slovenski narod prebira z velikansko ' 5fWss^' navduŠenostjo nesmrtne njegove pesmil A svojega PreŠerna ne poznamo, ne ccnimo in ne Častimo samo SIo-venci, nego vsi Slovani visoko čislajo prvaka slovenskih pesnikov, ki tudi Ncmcem ni veČ neznan, saj je mnogo njcgovih pesmi prevedenih na nemški jezik. Doktor France PreŠeren je raznesel čast in ime ubornega slovenskega naroda po vsem izobraženem svetu. Kot mogočna luč se je razlila neminljiva krasota njegovih pesmi po vsem Širokem svetu in je uvrstila tudi majhni naš slovenski narod v število drugih mogočnejših in mnogoštevilnejših narodov. Tudi ti imajo svoje velike in slavne može, na katere so ponosni, a Slovenci imamo poleg drugih slavnih mož svojega Prešerna, ki je naš ponos in naša čast, ki nam je dokaz, da je tudi na slovenski zemlji tekla zibelka možu, na katerega bi kazal vsak narod z opravičenim ponosoml Kako se nam v navdušenju dviga srce ob zavesti, da se spominja ob stoletnici Prešernovega rojstva slovenskega naroda malone ves izobraženi svet! Po vsem slovanskem svetu obhajajo sedaj slavnosti v proslavo stolet-nice rojstva našega nesmrtnega Prešerna. Tudi slovenska mladina, ki goji v svojih mladih in dobrih srcih navdušeno ljubezen do slovenske domovine in do naŠe prekrasne slovenske govorice, se ob tem slavnostnem trenutku pri-družuje neštevilnim čestilcem Prešernovim ter kliče temu velikanu-pesniku: »Slava, večna slaval* 2. France Ksaverij Prešeren se je rodil dne 3. grudna leta 1800. v Vrbi, majhni vasi brezniške župnije na Gorenjskem, kjer je bif njegov oČe Simon imovit kmet. Svoja otroška leta je prebil v Vrbi, na znožju Karavank in Julijskih planin, ob bregovih sinje Save, eno uro od Bleda v okolici, 12» -¦* 212 **~ katero imenuje neki sloveČ angleški potovalec najlepšo dolino na svetu, in o kateri je pozneje naš pesnik sam pel, da je »podoba raja«. Ko dovrši sedmo leto, ga vzame k sebi pesnikove babice brat, Jožef Prešeren, župnik na Kopanju pod Smarijem na Dolenjskem. Temu preblagemu staremu stricu PreŠernovemu se nam je najbrž zahvaliti za našega pesnika, zakaj on ga je izdatno podpiral ves čas njegovega uČenja, dokler ni prišel do svojega kruha. Ker Kopanj takrat ni imel svoje šole, poŠlje stric svojega nadarjenega nečaka ribniškemu dekanu, da hodi pod njegovim nadzorstvom v Ribnici v šolo, in morebiti se je živi deček ravno tukaj že nekoliko navzel krepkega in jedrnatega govora in tiste šegavosti in zabavljivosti, izza katere še dan-. danes Ribničanje slove po svetu. V Ribnici še hranijo zJato knjigo, v kateri je zapisan med odličnimi učenci. Jeseni 1- 1813. je prišel PreŠeren na gimna-zijo v Ljubljano, kjer je latinske šole in modroslovje z izvrstnim uspehom dovršii 1. 1821. Že v dijaških letih je bil poseben prijatelj tri leta starejšemu Čopu. Ta je o poČitnicah skoro vsak dan obiskoval svojega soseda Prešerna, in potem sta skupaj po več ur brala, ali v živem razgovoru hodila ob savskem brodu, ali pa se izprehajala po lepi okolici. Leta 1822. se je vpisal Prešeren na pravoslovnem oddelku dunajskega vseučilisča, kjer je vse pravoslovne natike dovršil in si tudi leta 1828. pridobil doktorsko čast. Dasiravno je užival naš pesnik ves čas na Dunaju Knafijevo ustanovo in ga ]e tudi podpiral blagi stric Jožef, vcndar si je moral kolikor toliko sam sluŽiti svoj krub. Bil je učitelj v znanem Klinkovstrfimovem za-vodu, kjer je tudi grofa Auersperga, poznejšega slovečega pesnika Anasta-zija Grtina, poučeval v grŠki in rimski zgodovini. A ne samo učitelj, tudi prijatelj mu je bil, in Anastazij Grtln sam pripoveduje, kolikokrat sta skupaj brala Valvazorja ter se navduševala v skupni ljubezni do kranjske domovine in do vzvišenih vzorov. Kako visoko je čislal slavni nemški pesnik svojega učitelja in prijatelja, to bistro vidimo iz mnogih pisem, ki mu jih je pisal, in h prekrasne pestni, kj jo je zložil v spomin našemu Prešernu. Na Dunaju se je bil dalje naš pesnik sprijaznil s slavnim čcžkim pisateljem in podobnim mu pesniškim duhom, Francetom Ladislavom Čelakovskim, ki je v mladcm Slovencu obudil slovansko misel. Prešeren je baje tudi o poČit-nicah spremil Čelakovskega celo na ČeŠko, kjer se je seznanil z Življenjem bratskega nam naroda. Celakovskt je bil pozneje tudi prvi, ki je Slovencem in vseinu slovanskcmu svetu povedal in pokazal, kakšen pesnik je Prešeren. Naposled se je na Dunaju Prešernova lira prvič oglasila. »Ilirski list« v Ljub-ljani je prinesel o Novem letu 1827. prvo pesem Presernovo: »Dekletomt v slovenskem iKvirniku in v nemškem prevodu. Po dokončanih pravoslovnih naukih je stopi! za neplačanega praktikanta pri tedanji c. kr. kamerni prokuraturi v Ljubljani, toda ker ni mogel o slabih gmotnih sredstvih dalje neplačatic službe opravljati, ji je dal slovo koncem 1. 1831., pri kateri ločitvi je dobil jako lepo in častno izpričevalo o svojem uradnem poslovanju. Leta 1832., in sicer meseca sveČna in sušca, nahajamo Prešerna v Celovcu, kjer je jako mnogo občeval s Slomškom in v Blatnem gradu ¦* 213 * živečim J a r n i k o m ter se pripravljal na odvetniško preizkušnjo. To prebivši je vstopil v Ljubljani za koncipijenta v pisarnici svojega prijatelja, odvetnika dr. Chrobata, očeta naše pesnice Lujize Pesjakove, kateremu je bil štkinajst let izvrsten itv jako vesten delavec. 3. Ne smemo misliti, da je začel naš pesmik še!e v svoji moški dobi peti pesmi. Kakor vsak pesnik, tako je tudi on žc zgodaj v svoji mladosti zlagal pesmi. Toda pravo javno slovstveno delovanje Prešernovo se Sele začenja v Ljubljani tisti čas, ko je bil neplačan praktikant pri kamerni pro-kuraturi. Da bi se pomoglo zanemarjenemu umetnemu pesništvu, osnujejo v Ljubljani leta 1830. »Kranjsko Cbelico«, v kateri se je takoj prvo Ieto oglasil Prešeren s svojimi krasnimi pesmimi. A jako bi se motil, kdor bi mislil, da so Slovenci s posebnim veseljem pozdravili PreŠernove pesmi. UresniČile so se tudi pri njem besede, da pesništva pravih poznavalcev je bilo vselej tako malo na svetu kakor pravih pesnikov samih. »Čbelica* je prenehala. Leta 1836. konec meseca suŠca je dal Prešern na svetlo svoj »Krst pri Savici«. Prešerna vidimo sploh na vse strani pod-jetnega v slovenskem slovstvu do leta 1840., v živem občevanju zdaj s Čela-kovskim, zdaj s Stankom Vrazom. Vsako veliko podjetje v slovanskem slovstvu ga navdušuje s presrčnim veseljem. Leta 1840. da vzajemno s pri- ~»* 214 k- jateljem Smoletom na svetlo troje slovenskih knjig: »Vodnikove pesmi«, Linhartovo veselo igro »Veseli dan ali Matiček se ženi« in Šaloigro »Varuh«, katero je poslovenil Andrej Smole. Vse tri so izdatno pomnožile slovensko leposlovje. Zgodaj je bil dozorel Prešeren, a zgodaj se je začelo mračiti življenje njegovo. Usoda pesnikova je bila taka, kakor nam jo opisuje v svoji krasni pesmi: »Slep je, kdor se s petjem vkvarja«, in »pisar* v sloveči zabavljici »Nova pisarija« je vzet iz življenja, kakor to Prešeren sam pravi Čelakov-skemu. Namesto zasluženega splošnega odobravanja in priznavanja so mu rodilc njegove pesmi krdelo hudih nasprotnikov; Ie majhno je bilo število vrlih prijateljev, ki so poznali duhovitega pesnika, in Še to malo krdelce se je krčilo od leta do leta. Toda Prešeren ni trpel krivice samo v slovstvu, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Dovršil je s slavnim uspehom svoje akademiške nauke in dosegel doktorsko dostojanstvo (1828), a vendar ga še nahajamo leta 1832. brez kruha. Meseca sušca istega leta je prebil odvet-niško preizskušnjo. a štirinajst let je čakal zaman srečne ure, da bi se mogel imenovati sam svoj gospod. Stoprav leta 1846. je bil PreŠeren ime-novan za odvetnika v Kranj, kamor se je tudi preselil na jesen istega leta. V Kranju je zapel naš pesnik svojo zadnjo pesem. Leta 1847. je zbral svoje pesmi, in o Novem letu 1848-, ko je našemu narodu vstajala zora lepže, veselejše bodočnosti, je poklonil Slovencem svoje neumrjoČe »Poezije«. Leta 1S48. je tudi »Kranjska Čbclica* petič rojila. Prinesla je Slovencem še tiste Prešernove pesmi, katerih prej ni dal na svetlo. Tako je Prešeren s »Čbelico* začel in izvršil svojo pesniško delavnost, zakaj ko je priŠla po-slednjič na svetlo, je bil še bolehen. Od Vseh svetih ni šel več iz sobe. Imel je vodenico in trpel velike bolečine. ZaČetkom meseca svečna 1. 1849. mu je prihajalo posebno slabo, in na glas jc prosil Boga, naj ga reši iz te solzne doline; vendar pa je bil pri polni zavestt do zadnjega trenutka. Dne 8. svečna ob osmih zjutraj vzdihne: »Vzdignite me, zadušiti me hoče!« — In to so bile njegove zadnje besede, katere izgovorivSi je mtrno urnrl. Tri leta pozneje so postavili slavnemu pesniku čestilci njegovi nagrobni spomenik iz pisanega rdečkastega mramorja na pokopaliŠČu kranjskega mesta z napisom: »Jcdna se Tebi je želja spolnila, V zemlji domači da truplo leži.« * O PreŠemu pripovedujejo^ da je bil tudi velik prijatelj mladine. Kadar je hodil po ulicah kranjskega mesta, se je drvila za njim četa otrok, ga potezala za suknjo in ga prosila: >Dohtar, kupite nam fig, kupite nam figU Seveda je Prešeren tem nagajivim mladim svojim prijateljem vedno z veselim licem utešil njih želje. Bil je naŠ pesnik dobrega in plemenitega srca! -*t 215 * 4. Prešerna imenujemo stvarnika in ustanovitelja slovenskega pesništva, in po vsi pravici; zakaj Prešern je bil prvi, ki je slovenskemu pesništvu dal umetniški dovršeno obliko; Prešeren je bil prvi, ki je slovenskemu pesništvu stalno določil in osnoval pesniško mero; PreŠeren je bil prvi, ki je slovensko pesništvo obogatil s toliko množino raznovrstnib, pri vseh omikanih narodih običnih, a nam Slovencem dotlej še neznanih in nenavadnih pesemskih oblik, kakor Še nihče pred njim in nihče za njim. »Ako le po vrhu pregledamo PreŠernove poezije | tako piše prvi njegov čestilec Josip Stritar), vidimo že, kako so mnogovrstne in različne, dasi je tako majhno njih število. Od nežne pesmi, ki pohlevno-boječe prihaja iz srca, do ostre zabavJjice, ki zbada s svojim želom — ne brez strupa — svojega nasprotnika tam, kjer ga najbolj skeli; od vesele pesmi, katero pre-peva vriskajc mladi vojak, svoje mladosti in kreposti vesel, do žalostne zdravice, ki poje: »Da nf nesrečen, kdor v grobu leži«, kolik razloček! In vse te pesmi, tako različne — po svoje dovršenel Zdaj ti bo ta bolj všeč, zdaj ta, kakor ti je ravno pri srcu, ko jih vzameŠ v roke. PreŠernova pesem se glasi Časih kakor žvrgolenje škrjančevo, ki se veselo suČe proti jasnemu pomladanskemu nebu, Časih kakor pesem slavčeva, ki v tihi noči, samotno na grmu sedeč, globoko iz srca toži svoje bolečine.< Po vsi slovenski domovini nabirajo sedaj prostovoljnih prispevkov, da postavijo v središču slovenske domovine, v beli Ljubljani, velikemu in slav-nemu PreŠernu spomenik. Tudi »/^vonček« želi z vsemi ostalimi vrlimi Slo-venkami in Slovenci, da bi se skoraj dvignil iz slovenskih tal Prešernov spomenik, ki bodi Ljubljani v kras, slovenskemu. narodu v ponos, a Prešernu v slavo.