u 167466 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA »SATURNUS« LJUBLJANA - LETO ^j^gtjEVILKA 1 - JANUAR 1964 Nagrajevanje mora vzpodbujati tudi strokovne delavce Pregled dela, ki smo ga opravili v preteklem letu, kaže, da smo pri delitvi osebnih dohodkov dosegli ugodne rezultate. Na novo smo izdelali osnove za obračun, v katerih smo upoštevali povečanje predvsem pri neposrednih proizvajalcih. Tudi vodstvenim delavcem smo povečali osnove za nagrajevanje, vendar v manjši meri, kot ostalim. Osebni dohodki vodstvenih delavcev so lani dosegli približno enako višino, kot v letih 1959 in 1960. Proizvodnja pa se je v tem času skoraj podvojila, kar pomeni, da ta razvoj ni bil sorazmeren. Da so bili osebni dohodki -strokovnjakov pred štirimi leti skoraj enaki lanskim, kljub dvakrat manjši proizvodnji, je pripisati posebnemu, takrat imenovanemu premijskemu pravilniku. Cilj tega pravilnika je bil čim bolj vzpodbujali strokovne delavce, da bi si še bolj prizadevali. Osebni dohodki neposrednih proizvajalcev so bili in so še odvisni od opravljenega dela — npr. preseganje norme. Prav tako so bili dohodki strokovnih delavcev v neposredni odvisnosti od uspešnega dela oddelka, EE in celega podjetja. Kljub pomanjkljivostim je bil premijski' pravilnik uspešno gomilo, ki je vzpodbujalo vodstvene delavce k boljšemu delu. Pri ocenjevanju lanskega leta pa smo tudi ugotovili, da je pri članih kolektiva, od katerih je odvisna uspešnost dela, pripravljenost precej manjša, kakršna bi naj bila, če naj bi bilo naše delo še boljše. Ni nobenega dvoma, da boljše in več dela terja tudi večjo nagrado. To so bile glavne ugotovitve zadnje seje TK ZKS, ki je stimulativnemu nagrajevanju posvetila precej pozornosti. Zaradi tega so prisotni sklenili, naj bi samoupravnim organom in drugim družbenopolitičnim organizacijam priporočili, da bi tudi oni pregledali to problematiko in ugotovili, kako strokovne delavce vzpodbujati za več in še boljše delo. Peter Marn Politični aktive* aktualnih gospodarskih vprašanjih V četrtek 23. januarja so sc v sejni sobi zbrali vodje oddelkov, strokovnih služb in funkcionarji družbeno-političnih organizacij. Uvodno besedo je imel direktor, ki je prisotne seznanil z nekaterimi aktualnimi gospodarskimi in političnimi vprašanji, ki jih bomo morali urediti že v bližnji prihodnosti. Letošnji proizvodni plan smo si postavili v višini 8 milijard 200 milijonov. Pogoji za izpolnitev so vsaj, še sedaj, precej težki. Ugotovljeno je bilo, da bomo morali največ pozornosti posvetiti izboljšanju organizacije dela in pravočasnemu pogonu novih strojev, ki bi morali obratovati najkasneje do konca prvega polletja. Letos bomo nadaljevali z investicijsko izgradnjo v približno enakem obsegu kot prejšnje leto. Bodymecker v Zalogu, tekoči trak v OTP, dvobarvni tiskarski stroj in sušilna naprava v tiskarni, nadzidek tiskarne, lastna plinarna, gradbeno delo v Plastiki in še mnogo drugih sprememb, ki jih bomo videli letos in v začetku drugega leta. Po izjavi tovariša direktorja je tudi pričakovati, da bomo v prihodnosti verjetno dobili še eno ekonomsko enoto. Prav tako se stalno veča povpraševanje po naših elektrotermičnih aparatih in svetlobnih napravah. Ce bi bile naše zmogljivosti še enkrat večje bi nekako zadostili potrebam industrije in široke potrošnje. Hiter gospodarski razvoj pa, kot je bilo že velikokrat seveda treba novonastala raz-rečeno, zahteva od nas hitrej- mer j a regulirati. Osnovno vo-še izvajanje nove in izpopolnjevanje že obstoječe proizvodnje. V nasprotju s potrebami pa ugotavljamo, da je produktivnost v EE razvoja in delavnic še vedno prenizka. Produktivnost v tej enoti je itrcba povečati — kako, je pa naloga same enote. 103 din na uro. Ob tem pa bo dilo nam mora biti ugotovitev, da so razlike med um-(Nadaljevanje na 6. str.) Medsebojna odvisnost statuta in sistema samoupravljanja Smo v času, ko v vseh delovnih kolektivih temeljito razpravljamo o statutih delovnih organizacij. Zato je prav. Pri delitvi osebnih dohod- da temeljito razmislimo o tem, kako organizirati razpravo, kov bomo letos naredili kva- da bo vključila slehernega proizvajalca in upravljalca. htetne premike. Ugotovljeno Maš namen je, da bi raz- seminar, kako pristopiti k je bilo, da bo v skladu s po- pravo organizirali sveti EE posredovanju statuta naše T skupno s pododbori sindikal- delovne gospodarske organi- nih podružnic, ker smatra- zacije. mo, da sta ta dva organa poklicana, da dasta razpravi o mišijati o tem, da bi ukinili najnižji osnovi — 95 din in Razmišljanj o tem, kako bo potekala razprava o sta- statutu največjo pozornost, tutu je bilo več. Mišljenja pa Sveti EE in pododbori naj smo, da mora ta razprava zberejo ljudi, za katere mi- (Nadaljevanje na 8. str.) slijo, da naj bi sodelovali v Namensko varčevanje za gradnjo stanovanj Skla^r^^idaS^tanovan] prTobS Ljlibljana^Moste^ldje je za nto£ O razdehT^,, pPri; ™vse tfklTa kakršej Trenta " SatUMUS Prejšnjih3števflkal^našegrT1 tovarnišlmga^glasUa.^Nam^n današnjega članka pa je, sezna- bf naš^ŠtatT‘"pm poslovno ill teh- K^CTsta^^ S rdgnosov0roziraoma o°r »idnO Sodelovanje ne organizacije). Služba namtinskega varče- Preberi tudi ti! CDS, ki ga je dne 26. 11. 1963 obravnaval in ga tudi načelno sprejel. Zakaj gre? Stanovanje je eden osnov- poseben sklad za gradnjo sla-nil elementov osečnega stan- novanj, ki ga imenujemo darda. Odgovornost za reše- Sklad za zidanje stanovanj- vanja^ nalogo, da^zb.ra vanje stanovanjskega vpraša- skih hiš. Skladi poslujejo pri n j a, kot je rečeno v raznih vseh občinah na območju me-ekspozejih naših vodilnih dr- sta Ljubljane. Sredstva iz Savnikov, nosi družba, ki s Sklada pa je mogoče upoia-svojo konkretno politiko orno- biti le ob določeni lastni ude-goča v največji meri vključe- ležbi, ki je potrebna za nakup vanje in soudeležbo državi j a- stanovanja. Ker v mnogih nov kot neposrednih intere- primerih državljani nimajo sen tov. Stanovanje je pred- dovolj sredstev za kritje lastnici osebne potrošnje in kot ne udeležbe, so pri skladih tako tudi predmet osebne organizirali službo za namen-lastnine, kot drugi predmeti sko varčevanje za gradnjo Potrošnje. Družba je sp rej c- stanovanj, v katero se lahko ta nase skrb za gradnjo vključi vsakdo, posameznik nase stanovanj *e dalj za tem da je ali družbeno pravne osebe časa ustanovljen (podjetja, ustanove, družbe- Sistematski pregledi tudi v zobpi ambulanti — 2, Namensko varčevanje za gradnjo stanovanj — 3, Disciplina pri naročanju, pogoj za uspešno nabavo — 4, Kvaliteta izdelkov povečuje dohodek — 5, Mrk v EE razvoja in delavnic — 6, Organi samoupravljanja sporočajo — 8, Za varčevanje skrbe čebelice — 8, Vzgojno varstvena ustanova v Zeleni jami odprta — 9, Iz ljubljanske megle na kranjskogorsko sonce — 10, sov, ki si jih želimo v kolektivu SATURNUS. v Bovcu obstaja podjetje Sindikat in ZK sta pripra- »TRENTA«, proizvodno pod-vila ljudi, ki bodo statut raz- . Je’ v katerem je zaposle-lagali, organizirali smo tudi nib obob *20 ljudi z vrednostjo proizvodnje okoli 150 millj. dinarjev. Dosedanji program te tovarne so razni štancani polizdelki, ki jih proizvaja za industrijska podjetja, oljni filtri za potrebe motorne industrije in razni izdelki za trgovino, kot so mišolovke, podgano-lovke in podobno. Temu podjetju je naša tovarna že pomagala na razne načine, predvsem po tehnični strani. V zadnjem času so predstavniki TRENTE izrazili željo, (Nadaljevanje na 4. str.) ? Sistematski pregledi tudi v zobni ambulanti Kdor več zna, več velja, pravi pregovor. Danes se ljudje v nobenem primeru ne moremo primerjati z vrstniki iz prvih let tega stoletja. Človek je spremenil način življenja in dela. Vzrok je večja kulturna raven, večje tehnično znanje, skratka več vemo kot nekoč. Vzporedno z ustvarjalnostjo naj bi šlo tudi znanje o nas samih. Človek je v spoznanjih o sebi zaostal. Zelo izstopa njegovo tehnično znanje. Govorimo o stoletju tehničnega napredka, o tehničnem blagostanju. Človekove roke ustvarjajo zavidanja vredno tehniko. Kaj pa smo danes storili, da bi se spoznali? Verjetno zelo malo, saj nas dnevne skrbi toliko zaposlijo, da pozabljamo nase. Skrb za sebe bo ravno tako bogato poplačana kot delovna skrb. Krožni zgib Pred kratkim je izšla nova knjiga, ki jo je napisal ing. Srečko Bergant. KROŽNI ZGIB je enoletno delo, ki ga je avtor vložil v študij in analize o načinu in principih zgibanja konzervnih doz in drugih pločevinastih škatel. Knjiga je izšla v 1300 izvodih, tiskala pa jo je Blasnikova tiskarna v Ljubljani. Ponalis-kujemo uvod: Kot je potrebna pri delu gem je vprašanje. Danes disciplina, tako sta potrebni zdravje vir blagostanja, disciplina in nega stroja, ki je V splošni ambulanti je že lante, ali pa imajo že svojega zobozdravnika. Vendar ni daleč čas, ko bo sleherni de- pravi-mo človek. Brez navada, da ljudje sami hodi- lavec spoznal, da ima prav- njega in njegove vitalnosti ne bi imeli tega, kar imamo. Človek in njegova skrb za zdravje sta pogoj vsega. Nekoč je naša tovarna imela le eno sobico, Ikjer so nestrokovnjaki nudili prvo' pomoč pri nezgodah, te sobice se verjetno spomni še marsi.ka- jo na sistematske preglede. Tu je obratna ambulanta opravila pionirsko delo. Danes pa je v splošni ambulanti še zobna ambulanta, ki bo kot obratna ambulanta tudi morala opravičiti svoj obstoj. Le malo se ozrimo nazaj na naše načrtno vodeno teri starejši delavec in te ži- gospodarstvo in uspehe, ki ve priče lahko potrdijo, ka- smo jih dosegli in razumeli ko malo je bilo gospodarju boste, da ne samo velik, tudi za delavca. Pa poglejte danes! Tovarna je dala ogromna sredstva za mali kolektiv teži za čim bolj načrtnim delom. Tako si tudi kolektiv zobne ambulante ustanovitev svoje ambulante, želi čimbolj načrtnega dela. in v zadnjem času še za zob- Zobna ambulanta namerava no ambulanto. Delovni člo- sistematsko pregledati vse vek danes lahko brez skrbi dela in ustvarja, saj ve, da so tu ljudje, 'ki mu bodo takoj priskočili na pomoč. Razen tega zdravstveni delavci v obratni ambulanti s stalnimi sistematskimi pregledi bedijo nad delavci, opozarjajo, vzgajajo in odkrivajo bolezni, prej kot jih ljiudje občutijo. Ali ni bolje preprečiti, kar je manji boleče, kot pa zdraviti zastarele primere? Pri prvem je uspeh, pri dru- zaposlene v tovarni. Pregledi bodo ločili slabo od dobrega. Vse, !ki bodo ina pregjledu označeni kot nujni primeri, bomo prve poklicali k zdravljenju, tako da ne bo mogel nihče uteči očesu zdravnika. Danes prihajajo bolniki k zobozdravniku po potrebi. Ne- zaprav vse doma, v tovarni. Spoznal bo prednosti, ki mu jih nudi hiter poseg brez čakanja. Človek je dokazal, da več zna in tako tudi več velja. Dolžnost kolek-tiiva obratne in zobne ambulante pa bo poleg skrbi za zdravje še skrb za zdravstveno prosvetlje-nost delovnega človeka, saj oba delata z roko v roki vsak na svojem delovnem mestu. Vsaikdo ima svojo družbeno dolžnost, pomagati drugim. Naj ne bo med umskim im fizičnim delavcem, ker oba prispevata svoj delež pri graditvi socializma v naši deželi za dobro nas in zanamcev, nobenih razlik. Jože žižmund V preteklem, sorazmeroma kratkem obdobju, je jugoslovanska konzervna industrija precej napredovala. Nove tovarne za konzerviranje, najsodobnejša oprema obratov za proizvodnjo konzervnih škatel in konzerv ter številne praktične izkušnje so omogočile boljšo in rentabil-nejšo proizvodnjo. Modernizacija proizvodnje v konzervni industriji je bila vsekakor uspešna, vendar je bila deloma enostranska. Istočasno z modernizacijo obratov za proizvodnjo konzervnih škatel in konzerv, bi morali vzgajati tudi strokovne kadre, ki bi bili sposobni izkoriščati prednosti najsodobnejše opreme proizvodnih obratov. Nasploh je mogoče ugotoviti, da je strokovnost delovne sile v konzervni industriji premajhna. Na modernih avtomatskih strojih se velikokrat zaposljuje delovna sila s premajhnim strokovnim znanjem, ki prav zaradi pomanjkanja znanja dostikrat več škoduje kot koristi. Ti kadri se uče med redno proizvodnjo. Glavni vir znanja so napake, ki jih delajo. Škoda, ki sc naredi pri 'takem učenju pa običajno ni majhna. Številne reklamacije, ki jih dobivajo proizvajalci embalaže in proizvajalci konzerv so posledica »učenja na avtomatih.« Vzroki za tako stanje so predvsem v neorganizirani vzgoji strokovnega kadra in v pomanjkanju osnovne strokovne literature. Zato je strokovno delo »KROŽNI ZGIB« v tem razvoju jugoslovanske konzervne industrije toliko pomembnejše. Strokovno delo ing. Srečka Berganta predstavlja učni in delovni pripomoček ter izpolnjuje še eno od vrzeli v strokovni literaturi o izdelovanju konzervnih škatel in konzerv. Ali bo šlo v obratni menzi na bolje UPRAVNI ODBOR DELAVSKO USLUŽBENSKE RESTAVRACIJE SE JE PRED NE-kateri se zavedajo prednosti DAVNIM SESTAL Z NAMENOM, DA BI RAZPRAVLJAL O PREDAJI POSLOV MED BIVŠIM IN NOVIM UPRAVNIKOM MENZE. PRIMO PREDAJNI ZAPISNIK NI BIL SPRE JET KER SO BILA DELJENA MNENJA O ODGOVORNOSTI POSAMEZNEGA UPRAVNIKA; ZARADI TEGA JE BILO DOLOČENO, NAJ SE ZAPISNIK POPRAVI IN TOČNO OPREDELI, KDO JE ZA KAJ ODGOVOREN. Člani upravnega odbora toviti, da prostori obrata renze so se po daljši raz- družbene prehrane ne odgo- tovarniške zobne ambulante in to pridno koristijo. Mnogo je takih, M so še zadržan; do tovarniške zobne ambu- J »j V DECEMBRU MESECU SO SE POŠKODOVALI: PENE FRIDERIK, delavec v brusilnici galvane. Pri ravnanju brusilnega koluta z ročno pripravo v obliki noža, mu je nož spodrsnil. Porezal si je prste leve roke. Do poškodbe je prišlo zaradi pomanjkanja poklicnih izkušenj. Ponesrečenec se je šele pred kratkim zaposlil v našem podjetju. BEZAK ANICA, delavka v spodnjem oddelku si je pri obrezovanju vijaka poškodovala kazalec in gornjo stran desne roke. Pri ročnem podajanju ji je roka zašla pod valje. Stroje za robljcnje in obrezovanje, pri katerih ročno vlagamo polizdelke, bo potrebno preurediti, da v bodoče ne bo prišlo do kake hujše poškodbe. PLATOVNJAK PETER si je pri premikanju 500 kg zaboja poškodoval zadnjo modri o kost desne noge. Primitiven transport (težaška de.la) je velikokrat vzrok poškodbam, ki se pripetijo v podjetju. KREČ MAJDA, delavka v tiskarni, se je ponesrečila dne 12. decembra 1963. Pri prelaganju pločevine se je urezala na gornjo stran desne roke. Delavka ni uporabljala varnostnih rokavic. Komentar ni potreben. HOČEVAR GABRIJELA je padla s kolesom na poti v službo in si poškodovala zapestje leve roke. MARDZETKO FANI, delavka v štirioglatem oddelku. Pri popravilu spodnjih robov pri štirioglatih škatlah ji je roka obstala med orodjem. Stisnila si je prvi členjk kazalca leve roke. Zaradi skrajne ne\pazljivosti in malomarnosti pri delu je prišlo do Poškodbe in izgube delovnih dni, ki bremenijo vse člane ekonomske enote. JU RES SIDON J A, delavka v montaži OTP, je pri porc-zovanju matic na stružnici udarila po stružnem nožu in si poškodovala dlan leve roke. Delovno mesto ni bilo primer- no pripravljeno, suport ni bil odmaknjen. Preddelavci še vedno ne upoštevajo navodila za HTV. Na podoben način je že |prišlo do poškodbe. DAKIČ MIRKO, delavec v brusilnici galvane, je izgubil ključ garderobne omarice, ki jo je poskusil nasilno odpreti. Pri tem si je porezal prste leve roke. Komentar ni potreben, delavec je predan disciplinskemu sodišču podjetja. VEHOVEC FRANC iz obrata Zalog — konzervni oddelek, je popravljal stroj. Sodelavka je stroj brez njegove vednosti sprožila. ^onesiKČe-nec si je poškodoval kazalec leve roke. Neznanje osnovnih HTV predpisov je večkrat lahko vzrok tudi hujšim poškodbam. Zaradi poškodb jc bilo v mesecu decembru izgubljenih 81 delovnih dni. Ponesrečencem želimo čim hitrejšega okrevanja. pravi zedinili in prišli do zaključka, da ni dovolj, da hrana, katero pripravljajo za vse zaposlene, količinsko odgovarja pač pa, da je treba preiti na sestavo jedilnika, pri kateri bo sodelovala tudi obratna ambulanta, ki bo z nasveti pripomogla k temu, da bodo jedila vsebovala dovolj maščob, beljakovin, hidratov in drugih sestavin, ki so našemu organizmu neob-hodno potrebne. Iz nadaljevanja razprav posameznih članov upravnega odbora menze je mogoče ugo- varjajo svojemu namenu, in da bi uprava podjetja morala začeti misliti tudi na gradnjo novih prostorov, v katerih se bo lahko pripravljala taka hrana, ki bo šla v slast slehernemu delavcu. Želja vseh pa je, da bi se vsi zaposleni v kuhinji in menzi zavedali svojega poklica in bi prav zaradi toga pazili na red in čistočo pri delu, ker bodo s tem mnogo pripomogli, da bo vsakdo svoj obrok z užitkom pojedel. Vera Bizjan INDUSTRIJA PARFUMERIJSKIH, KOZMETIČNIH IN KEMIČNO TEHNIČNIH IZDELKOV VE D R O G LJUBLJANA Nudimo naše priznane proizvode: GIBBS zobno kremo s kalcijem VODICO A in B za pred in po britju KREME Tokalon-Placenta + vitamin, Aseptin USTNA ČRTALA »Beli-Ami« Kupujte po industrijskih cenah v trgovini VEDROGA v Nazorjevi ulici 7 Namensko varčevanje za gradnjo stanovanj ,.še58gW ,-r$rtS$*se iZZZ&tGR ■k»ks*8s» • : :-"riS»SS@ DEDEK MRAZ MED NAŠIMI OTROCI Ljubljanska opera 30. decembra 1963. V dvorano prihajajo člani kolektiva, z njimi so njihovi otroci. V naročju mlade mamice sedi leto stara deklica. Kaže, da ji je tu kar všeč. Pa počakajmo na predstavo. O, tudi med njo se je kar pridno obnašala, le s fantičkom na desni sta imela nekaj prijateljskih stikov. Po predstavi je naše naj mlajše in tudi deklico, obiskal Dedek Mraz, ki jih je obdaril z lepimi in praktičnimi darili. (Nadaljevanje s 1. str.) podatke o stanovanjskih interesentih in z njimi sklepa tudi pogodbe namenskega varčevanja. S tem načinom je edino možno ugoditi željam in potrebam interesenta ■— varčevalca. Varčevalna doba je določena na tri leta oziroma se določa po finančni zmogljivosti varčevalca — interesenta. Takoj nas zanima, kako iz-gleda pri takem načinu gradnje stainovanja finančna obremenitev. Ta je deljena takole: 20 % vrednosti investicije naj bi vplačal koristnik stanovanja sam iz lastnih sredstev, ki jih že ima, ali jih je z varčevanjem ustvaril pri Skladu za namensko varčevanje. 30 % vrednosti investicije (stanovanja) naj bi vplačal delodajalec, pri katerem je interesent zaposlen. To posojilo lahko delodajalec nudi po 3. členu Zakona o financiranju gradnje stanovanj iz zato določenih sredstev iz sklada skupne porabe. To posojilo lahko zainteresirani član kolektiva dobi le, če je sklenil s Skladom pogodbo za namensko varčevanje, ali če sredstva lastne udeležbe že ima in mu Sklad za zidanje stanovanjskih hiš preko natečaja preskrbi želeno stanovanjsko enoto. 50 % vrednosti investicije (stanovanja) pa prispeva Sklad za zidanje stanovanj- Mišje kraljestvo ali človeška nerednost Miškolin iz strojne orodne je povabil Miško iz ročne orodne na obisk. Domenila sta se za ob 8. uri zvečer, ker gredo takrat najresnejši delavci povečini domov. Miškolin jo je pričakoval na vratih, nato jo je malo pospremil. Naenkrat obstane presenečena in reče: »Miškolin, tebi se ni bati za življenje, ker imaš vse želez je lako strateško postavljeno, da se lahko povsod skriješ. Veš, gori pri nas pa vsak dan tako pospravijo, da mine cela ura, p redno pridem čez. delavničo in v tem času me lahko stokrat doleti smrt!« Miškolin je bil že v zadregi, kako bi začel pogovor, sedaj Pa ji je bil hvaležen, da mu je dala povod za tako neizčrpno snov in začel ji je razkazovati svoje carstvo: »Vidiš draga, tu gre pot v bru-silnlco, in to razmetano že-lezje leži že mesec in pol tukaj. Drugič se bova šla skrivalnice. Ko bova trudna, bova počivala na umazanih cunjah, ki ležijo pri vrtalnem stroju. Santo paziti boš morala na svoje nožiče, da s* jih ne porežeš. Veš, tu ni nikoli dobro pometeno, samo zjutraj naš delavec malo zavrti metlo, potem ga ni do ene, ob dveh gre pa domov. Draga Miška, vveekend bova preživljala na oknih in poležavala v mehkem prahu, ki zdravju tako dobro de. Zelo sem 'ponosen na strojno orodno. Za razne izletniške točke je tudi preskrbljeno. Vidiš tiste stare konzerve in škatle, ki so po oknih in kolih? Z njih je lep razgled. Zelo lep kotiček je tudi prj brusilnem stroju, naravnost romantičen. Vse se lesketa od kprunda in smirkovega prahu. Res, kajne, kaj vse naredi narava v enem letu.« Miškolin jo vodi po delavnici, se stiska k njej in ji dvori. Ne pozabi pa ji Se naprej razkazovati delavni- ce. »Vidiš, to je mojstrova pisarna. Na mizi ima pod polivinilom arhiv starih risb in papirjev.« Razgledujeta se še in ona vpraša: »Miškolin, ali ni to tem ljudem v napoto in nevarno za njihove noge?« Hodita in tekata in Miška bi šla rada na stranišče. Miškolin ji odsvetuje, rekoč: »Miška, samo tja ne. Veš, po zidu so čudni znaki in tla niso najbolj čista. Lahko ti tudi spodrsne, ko je toliko pljunkov po tleh. Snažilke verjetno še niso videle tega prostora od znotraj.« Miška je potrpela, se prisrčno poslovila, rekoč: »Kmalu na svidenje!« in odhitela je nadstropje više, mudilo se ji je. Drago Novak škili hiš kot dolgoročno posojilo. Iz navedenega sledi, da mora interesent poskrbeti za 50 % vrednosti stanovanja, ostalih 50 % pa krije sklad. Stopnja udeležbe med elanom delovnega kolektiva in delodajalcem — podjetjem je pravzaprav stvar podjetja. V našem podjetju je bil sprejet sklep, da bo podjetje to razmerje reguliralo tudi z večjo udeležbo kot 30 %. Tu bo odigralo določeno vlogo število zainteresiranih, njihova lastna finančna udeležba — gmotno stanje in končno tudi, koliko je podjetju član potreben. Predvsem bo odigralo važno vlogo število zainteresiranih to pa iz razloga, ker bodo to narekovala sredstva, ki jih ho podjetje namenilo za ta posojila. V letu 1964 je predvidenih v ta namen okrog 25 milijonov upoštevajoč tudi obveznosti, ki jih že ima podjetje v tem pogledu. V našem podjetju bomo s Skladom za zidanje stanovanj pri občini sklenili dolgoročno pogodbo, da bi si podjetje s tem zagotovilo v vsakem letu določeno število stanovanjskih enot. Na ta način si zagotovimo avtomatično udeležbo na natečajih in bodo posamezni interesenti tako na natečajih odpadli kot posamezniki. Naloga stanovanjske komisije pri tem pa bo, da bo odločala o vrstnem redu članov, ki se bodo vključevali v ta način gradnje stanovanja. Istočasno pa bo stanovanjska komisija odigrala vlogo Sklada za namen varčevanja, kajti vsakdo, ki se bo odločili namensko varčevati, bo svoj delež nrispeval v določenem roku. Doba varčevanja in določbe obrestovan ja trenutno še iniso izdelane in bo stanovanjska komisija ta predlog šele dala v razpravo CDS podjetja. Vračanie posojila, to je 50 % Skladu za zidanic sta-novan iških hiš in delež pod-letia je nošoiilo-jemalcc dolžan vrniti Skladu In podjetju v 30 letih z 2 % obrestno mero. Vračati začne ob vselitvi v stanovanje, katerega lastnik postane. Zaradi lažiega razumevanja delitve finančne bremenitve naj služi kratek primer: CHEMICAL DOBAVLJA KEMIČNE PROIZVODE SERVICE za industrijo, rudarstvo ln poljedelstvo STROJE IN NAPRAVE di Ing. Škapin D. B. za kemično in embalažno industrijo MILANO — VIA CARD. CAGLIERO, 11 SUROVINE tel: 679307-6881725 ze embalažno industrijo (tesnilni material, belo pločevino, alu pločevino, tis- telegrami: CHEMSECO — MILANO karske barve in lake Itd.) Odločimo se za dvosobno stanovanje, katerega vrednost znaša predvidoma 4,500 tisoč dinarjev. Vrednost 2 sobnega stanovanja — 4,500.000 din a) 20% lastna udeležba — 900.000 din b) 30% delež podjetja 1.350.000 din c) 50% prispevek Sklada za zid. stan. hiš 2,250.000 din 100 % vrednost stanovanja 4.500.000 din. Odplačevanje za dobo 30 let od b) in c) to je 3,600.000 din z 2% obrestno mero znaša 30 let 360 mesecev. Za obresti se vsled obrestno obrestnega računa vzame le 1 % kar znaša — 360.000 din Skupaj — 3,960.000 din 3,960.000 : 360 = 11.000 Torej mesečni obrok odplačevanja je 11.000 din. Isti primer, vendar z večjim deležem podjetja pa kaže tak izračun: a) 10% lastna udeležba 450.000 din b) 40 % delež podjetja 1.800.000 din c) 50% delež Sklada za zid. stan. hiš — 2,250.000 din 100 % vrednost stainovanja — 4,500.000 din Odplačevanje za dobo 30 let od b) in c) to je 4,050.000 z 2% obrestno mero znaša 30 let 360 mesecev, za obresti se vsled obrestno obrestnega računa vzame le 1 % kar znaša —- 405.000 dim Skupno torej znaša posojilo 4,455.000 : 360 = 12.375 Torej mesečni obrok odplačevanja je 12.375 din. Primera jasno kažeta, da igra lastna udeležba pri obveznostih odplačevanja precejšnjo vlogo. Pripominjam, da je izračun približen, vendar lahko služi kot orientacija. Upam, da mi je uspelo nakazati glavne smernice bodoče stanovanjske politike v našem podjetju, ki stremi za tem, da bi z določenimi sredstvi lahko zagotovili rna opisani način čim več stanovanj našim članom kolektiva. Sklep o dodeljevanju posojila graditeljem hiš v lastni režiji, ki so doslej prejemali lahko posojilo do višine 600 tisoč dinarjev, ostane še naprej v veljavi, vendar lahko zanj prosijo le oni, ki grade novo hišo. Po navodilih banke je dodeljevanje posojila v bodoče ustavljeno vsem, ki hočejo hiše obnavljati, razširjevati ali izvajati druga podobna dela. Ob zaključku prosimo vse zainteresirane, ki bi pristopili ali se zanimali za podrobnejšo razlago, naj se prijavijo stanovanjski komisiji do 15. februarja 1964. Ta bo nato sklicala informativni sestanek in morebitne nejasnosti zainteresiranim natančneje obrazložila. Jure Vabšek Disciplina pri naročanju - pogoj za uspešne nabave S stalnim naraščanjem proizvodnje in širjenjem obratov rastejo tudi potrebe po najrazličnejših pomožnih surovinah, orodjih in delih strojev. Da bi proizvodnja nemoteno tekla, bo v bodoče nujno posvetiti pravočasni in smotrni nabavi omenjenih materialov več pozornosti. Že majhen del stroja, ki se nenadoma zlomi, lahko ustavi velik stroj za dalj časa in s tem zmanjša proizvodnjo. Tudi manj pomembna surovina, ki je včasih zmanjka v podjetju in istočasno še na tržišču, je lahko resna ovira za nemoteno proizvodnjo. V obratih imamo vsako leto več Trenta - Saturnus (Nadaljevanje s 1. str.) da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja tudi na komercialnem področju. O tem sodelovanju je bilo ob koncu preteklega leta med njihovimi in našimi predstavniki dosti razgovorov in razmišljanj, na kakšen način bi se dalo to sodelovanje izvesti v praksi. Predlagano je bilo, da bi naj prevzele v svoje ke. 20. dec. 1963 je bila sklenjena pogodba na podlagi predhodnega pristanka samoupravnih organov obeh podjetij. Delo, ki ga bodo opravljali uslužbenci komercialnega sektorja našega podjetja, bo plačala TRENTA na ta način, da bo plačevala enega našega uslužbenca in odgovarjajoči del osebnega dohodka za potnika. Morebitne uvoženih strojev in naprav, katere sestavljajo razni deli, ki imajo kratko življenjsko dobo. Če specialni ležaj, pogonski jermen ali drug del nenadoma odpove in nimamo rezervnih delov, na domačem tržišču pa takega dela mi mogoče dobiti, je zastoj neizogiben. Zato moramo že pri naročilu strojev in naprav naročati tudi rezervne dele, ki so občutljivi in se kmalu izrabijo. Mladina, kje smo? roke naša nabavna, prodaj na In izvozna služba nabavo cialnega poslovanja osnovnih surovin ter proda- plačevala v okviru jo njihovih proizvodov na domačem in inozemskem trgu. Istočasno je bilo sklenjeno, da bo pričela TRENTA 20. januarja je bilo objavljeno po zvočniku, tudi va- posebne usluge izven komer- bilo na oglasni deski je opo-pa bo zarjalo, da bo masovni mla- izdelovati za SATURNUS vse ^^omagaH do boljših vsakokratnega dogovora. Upamo, da bomo na tak podjetju, ki je zelo od industrijskih način vrste pokrovčkov z navoji, ki jih potrebujemo za zapiranje kant. Ker se je naše podjetje odločilo, da v bodoče ne bo več izdelovalo kolesarskih zgoščevalk, ji je odstopilo proizvodnjo tega iz- zvez s potrošnimi centri doma in na inozemskih tržiščih in s tem omogočili hitrejšo rast proizvodnje, večje dohodke tamkajšnjih prebivalcev, ki jim je to pod- delka. V ta namen smo pre- ^ ede" izmed redkih . i _______. ,. ________, f virov zaslužka. dali in prodali vsa potrebna orodja, surovine in polizdel- Miloš čopič dinski sestanek, spodnjega, štirioglatega, okroglega oddelka in tiskarne. Toda prostor, kjer bi moral biti sestanek, je ostal prazen, razen dveh mladink, ker se kljub glasnemu in jasnemu pozivu naš mladinski aktiv ni odzval. Mladinke in mladinci, kaj je temu krivo? Ali ni bil naš masovni sestanek zato napovedan, da bi razpravljali o dvigu produktivnosti, kar bi gotovo moralo najbolj zanimati prav nas mlade, pa Delitev dela naj bo učinkovita Industrija se je razvila iz obrti. Med obema načinoma proizvodnje je vrsta razlik. Ena od značilnih je drugačna delitev dela. V obrtniškem načinu je v glavnem vsak delavec moral znati vsa dela svoje stroke, zato je moral biti — in to je še —- strokovno zelo usposobljen. Vodenje proizvodnje ni posebno komplicirano, ker ima vsak vodja sorazmerno manjše število podrejenih, ki so v večini strokovno samostojni. Papirja se za administracijo porabi sorazmerno zelo malo, saj vsak lahko obdrži glavne naloge in podatke v trajnem spominu. tudi o nas in naših problemih bi sc morali pogovoriti, kajti vsak izmed nas bi gotovo kaj povedal in to iz oči v oči, kar je sigurno lepše in častnejše za vsakega člana naše organizacije. Naša organizacija se mora zanimati za vsa dela v tovarni ter zasledovati vse dogodke, ki se dogajajo v kolektivu. Zavedati se je treba, da je ravno mladina tista, ki bo morala jutri zamenjati naše že utrujene voditelje in jim že sedaj priskočiti na pomoč, kar bo v bodoče koristilo le nam samim. žalostno in sramotno je, da okoli 200 članov našega mladinskega aktiva v podjetju onemogoči, da bi bil en sam sestanek v mesecu z večjo udeležbo in da bi se ravno na takem sestanku res pogovorili o vseh problemih, ki se tičejo organizacije dela, produktivnosti in naših lastnih težav, vse ostalo govorjenje za vogalom pa bi opustili. Potrebe pomožnih surovin bo potrebno v bodoče planirati, da ne bi bilo prevelikega pomanjkanja ali prevelikih zalog. Vsak dan je več naročil blaga z oznako takoj, nujno, ali zalo nujno. V redkih primerih je to- upravičeno, dostikrat je dokaz prepoznega naročila. Potem slede opozorila in razburjanja, kar moti redno in zbrano delo, čemur bi se lahko s pravočasnim naročilom blaga izognili. Taka inaglica pri nabavi veča nabavne stroške. Od nabavne službe veliko zahtevamo. Vendar, če ni blago pravočasno naročeno, tudi ine more bili pravočasno nabavljeno. Vsak dan večje težave imamo is prevozom. Za nabavo je prevozno sredstvo prav tako važno, kot je za obrat stroj. Imamo dva izrabljena avtomobila, ki sta veliko v popravilu. Podjetje ima za posebne namene avto kombi, katerega smo dali preko zime v tujo garažo in bomo zanj plačali poleg vseh dajatev še garažiranje, namesto da bi zaposlili novega šoferja iin dali avto v promet, ko je toliko voženj. Zaradi težkega stanja moramo najemati vozilo od prevoznega podjetja in ga plačevati po 1.500 do 1.700 dinarjev na uro. Tudi nejasna in -nepopolna naročila ovirajo hitro delo pri nabavi, če hočemo doseči od nabavne službe tisto, kar od nje pričakujemo, ji moramo nuditi več pomoči. Če ne bomo delali bolj smotrno, bo z naraščanjem proizvodnje rastla tudi anarhija in težave bodo vsak dan večje. Industrijski način pa te stvari bistveno menja. Z množico strojev, ki je v tovarni, lahko dela neizučen ali priučen delavec. Ker stroji opravljajo razne operacije na istem izdelku, lahko istočasno zaradi boljšega izkoriščanja strojev — ali z manjšim časovnim razmahom dela na njih veliko število ljudi, vendar samo določene operacije. S tem se je seveda izvršila delitev dela v sami proizvodnji. Zaradi velikega števila strojev in ljudi, zaposlenih v proizvodnem procesu, ter velikega števila izdelkov, so se spremenile naloge neposrednih vodij proizvodnje. Spremenile so se tudi naloge vseh tistih, ki posredno opravljajo dela, da bi proizvodnja sploh lahko delala, da bi čim bolj -nemoteno tekla in da bi bila čim večja ter obenem kakovostna in ekonomična. Vsak zastoj ali čakanje v proizvodnji je zaradi neizko-riščenosti dragih in številnih strojev ter velikega števila ljudi zelo drag in zelo zmanjšuje ekonomičnost poslovanja. Ceneje je predhodno dobro in pravočasno opravili vsa pripravljalna dela, da bi proizvodnja nemoteno tekla. Ta pripravljalna dela pa so v glavnem taka, ki odgovarjajo na naslednja vprašanja: Kaj delati — vrsto izdelkov je treba določiti Koliko — določiti količino Iz česa — določiti material za izdelavo S čim — določiti stroje in orodja, ki se bodo uporabljala za proizvodnjo Kdo — določiti osebe, ki bodo delale in jih razporediti po strojih Kdaj — določiti roke začetka in konca proizvodnje posameznih izdelkov Za koga — določiti, komu naj se izdelki pošljejo itd. Ta dela -pa zajemajo vrsto konkretnih poslov: izdelavo konstrukcijskih načrtov izdelkov jn potrebnih orodij za izdelavo, s čimer je že v naprej določen tehnološki postopek, dogovarjanje s kupci, nabavo potrebnega izdclavne-ga materiala in raznih pomožnih sredstev, vzdrževanje in popravila strojev ter orodij in morebitno izdelavo novih, razporeditev oseb z ozirom na roke dobave in vrste izdelkov, skladiščenje in odprema izdelkov itd. Končno pa je za vsa navedena dela treba izračunati stroške, da bi vedeli za ekonomičnost poslovanja in da bi mogli vsakemu udeleženemu tudi izračunati ter izplačati njegov delež osebnih dohodkov. Vseh del pa ne more izvršiti ena sama oseba, npr. vo- dja proizvodnega oddelka. Potrebni so drugi, ljudje; zopet bistvena delitev dela na proizvodnjo samo in na pripravo proizvodnje (v širšem smislu) ter na obračun. Pri tem pa vedno bolj raste pomen vsestransko sposobne priprave. BOGOMIR ČRNE Lado Sluga Polde Urajner GOSTJE IZ KRANJSKE GORE PIŠEJO: Imamo se čudovito. Hrana je več kot ODLIČNA! Bili smo presenečeni, ker nismo pričakovali, da bo vse tako sijajno urejeno. Pozdrav Heda KOPŠE / Kaj res mnoge izdelke delamo v izgubo? V minulem obdobju je bila že cela vrsta bolj ali manj ostrih razprav, upravičenih ali neupravičenih ugotavljanj in končno podtikanj, češ da kalkulacije naših izdelkov niso realne, ter da zaradi kalkulacij ni takšnega presežka, kot bi si ga vsakdo izmed nas želel. Ta slednja misel se končno pravzaprav vsakomur sama od sebe vsiljuje v glavo po preprosti logiki: Če smo pred štirimi in še več leti delili letno po 100 in več procentov presežka, bi bilo zdaj, ko je vrednost proizvodnje iz leta v leto približno za 25 % narasla, vsekakor pričakovati, da se bo vzporedno s porastom proizvodnje, dvignil tudi procent presežka ali dobička, kot temu pravimo. Vendar pa vsakdo izmed nas občuti na lastni koži, da temu v resnici ni tako. Ker že vrsto let delam prav na lem področju, čutim nekakšno dolžnost, da kot neposredno prizadeti lagi zapažanj in izkušenj pri Kaj je pravzaprav Beseda pred kalkulacij a nekega določenega izdelka pomeni predračun stroškov, ki so predvideni pri izdelavi tega izdelka, pokalkulacija pa obračun dejanskih stroškov izdelave. Ti predvideni ali dejanski stroški se imenujejo lastna cena izdelka, do katere pridemo z upoštevanjem vseh momentov, ki so soudeleženi pri izdelavi' —■ bodisi neposredno ali posredno. Ti momenti so naslednji: 1. MATERIALNI STROŠ- KI. Sem spada ves izdelavni material: pločevina, palice, cevi, barve, laki, cin, tekoča guma, kakor tudi nabavljeni polizdelki: zakovice, vijaki, matice, tesnila in drugo. Materialni stroški so tudi nabave najrazličnejših materialov, ki niso neposredno na ali v izdelku samem, nastopajo pa kot spremljevalec Pri sami izdelavi. 2. OSEBNI DOHODEK. Bruto dohodek vseh neposredno sodelujočih ljudi od .surove plošče pločevine pa do končnega, pregledanega in embaliranega izdelka. Materialni stroški in osebni dohodek predstavljata tako imenovane PROIZVODNE stroške, katerim prištejemo še 3. REZIJSKE STROŠKE. Ti stroški so: amortizacija, obresti od osnovnih sredstev, režija samih obratov ter režija uprave. V režijskih stroških nastopa še porabljena pogonska energija — plin, elektrika, kurjava, voda, dalje vsi stranski obrati, brez katerih je redno obratovanje tovarne nemogoče. Poleg tega so tu določene dajatve, ki jih ima tovarna kot celota. Režija se izraža v procentih in tako tudi dodaja proizvodnim stroškom. Kalkulacija -trgovina Lastna cena izdelka, dobljena na zgoraj opisani način, služi kot osnova za določitev prodajne cene, s katero potem prodajni oddelek dela na tržišču. Torej je razlika med lastno in prodajno ceno izdelka dobiček, s katerim se določeni izdelek proizvaja. Razumljivo je torej, da je Pravilna in čimbolj točna kalkulacija vsekakor eden najpomembnejših pogojev za podam svoje mnenje na pod-izdelavi kalkulacij. kalkulacija ? uspešno uveljavitev izdelkov na tržišču, za zadostno količino naročil, za uspešno poslovanje prodajne službe — z eno besedo za uspešno obratovanje podjetja. Kalkulacija je torej tisti dokument, ki pokaže, koliko nas nek izdelek, neko delp ali usluga stane in po kakšni minimalni ceni naj ga naročniku zaračunamo, da ne bomo delali zastonj, ali morda celo v lastno škodo. Marsikak obrtnik vam bo za storjeno uslugo že kar v mislih na pamet izračunal, koliko je material, koliko delo, koliko ostali stroški in dobiček, pa vam bo tik-tak zasolil tak račun, da boste debelo gledali! Prav tako bo lahko natanko izračunal, koliko bo plačal davka in tako planiral — kdaj bo lahko kutpil sebi avtomobil ali žfeni krznen plašč Rentabilnost proizvodnje skozi prizmo kalkulacij Če je kalkulacija za obrtnika bistvenega pomena, potem velja to še bolj za tovarno, ki ima poleg odgovornosti pred lastnim kolektivom še odgovornost pred celotno družbo, žal, pa se je prav v zadnjih nekaj letih ravno temu v naši tovarni posvetilo zelo zelo malo pozornosti. Spričo zelo široke izbire naših izdelkov ter stalnega naraščanja in osvajanja novih, spričo čestih sprememb tehnoloških postopkov, vključevanja nekaterih novih strojev v proizvodnjo, spričo periodičnih sprememb osebnih dohodkov, je celo laiku jasno, da ena oseba absolutno ne more biti na tekočem z prav vsemi spremembami tudi v kalkulacijah. V zadnjih dveh letih so režijski stroški tovarne tako narasli, da stojimo danes pred vprašanjem, ali je proizvodnja določenega števila naših izdelkov sploh še rentabilna. Faktor režije, ki naj nastopa v novih kalkulacijah je tako visok, da pri mnogih izdelkih zlasti takih, ki imajo večje število operacij, vrednost režijskih stroškov preseže celotne proizvodne stroške. Dejstvo je, da večino že davno amortiziranih strojev še vedno uporabljamo za izdelovanje pločev. embalaže, iz. česar sledi, da produktivnost v tej smeri ne more naraščati vzporedno z dvigom osebnih dohodkov in s porastom režijskih stroškov. Zviševanje osebnih dohodkov članov kolektiva naj bi bilo po mojem mnenju posledica povečane proizvodnje na račun bodisi večje storilnosti, bodisi izboljšanja tehnoloških postopkov in vključevanje novih strojev z večjimi zmogljivostmi. Vem, da je marsikatera opravljena delovna ura v proizvodnji plačana po času, da je kljub pomanjkanju strokovnega kadra že tako precej visok odstotek članov kolektiva, ki niso neposredno v proizvodnji. Ne nameravam čemur koli oporekati, vendar menim, da je bila naša širokogrudnost ob novem letu le nekolikanj prevelika. Razumem in povsem odobravam novoletno darilo članom kolektiva v obliki kasete napolnjene s pudingi, rižoto, kavo, napolitankami, juhico in še nekaterih izdelkov Kolinske, kar (Nadaljevanje na 8. str.) U Kvalitetni izdelki povečujejo dohodke Pri obračunu poslovnega leta je prav, da pregledamo vse, kar je vplivalo na g= zmanjšanje vrednosti našega dela. Med faktorji, ki vplivajo na uspeh podjetja je gg kvaliteta izdelkov na prvem mestu. Po delitvi kontrolne službe v OTK embalaže jjf in OTK tehničnih predmetov je ostalo v kontrolni službi oddelka tehničnih pred-m metov 19 ljudi: Zaradi večjega plana pa je bilo tudi več izdelkov, ki jih je morala JU kontrola pregledati. Tako je opravičljivo povečanje števila zaposlenih v kontroli na Up 28 ljudi, ki so bili razdeljeni po raznih oddelkih. Vhocj.na kontrola je delovala po is-5= tem sistemu kot pretekla leta t. j. z |g| vzorčenjem je prevzemala izdelke, ki ni-HH so pokazali posebnih napak, za vse osta--ggE le pa je morala opraviti 100% pregled. 5E Nabavna služ.ba namreč še ni uvedla pri f=f sklepanju pogodb obvezne klavzule za Sj; sprejem izdelkov s pomočjo vzorčenja, gg To nalogo je vbodna kontrola opravljala Ep po svojih najboljših močeh in je bilo gp sprejetih le malo surovin ali polizdelkov, ki bi povzročali v proizvodnji večje tc-gp žavc. Za izboljšanje svojega dela potrojiš huje vhodna kontrola še vrsto kalibrov, §g različnih meril kakor tudi nov Erichse- pgj nov aparat ter trgalni stroj za preizku- gi Sanje pločevine, namenjene za globoki =s§ vlek. Velike težave povzroča vhodni kon-!=§! troli tudi neprestano menjavanje doba-vi tel jev, ker je treba neprestano obde-:'.rg 1 ovali napake posameznih, kar povzroča rfzr vsaj za nekaj časa slabšo kvaliteto do- EEI bav. Vhodna kontrola je bila zadolžena 55 tudi za šifriranje vseh vrst materiala im 55 *° nc samo v tovarni, temveč tudi v ~jg skladiščih v Polju iu Zalogu. V letošnjem fie letu je vhodna kontrola uresničila 136 rp§ reklamacij, med katerimi je na prvem V mestu »Plamen« Kropa, ki ima kar 39 P? reklamacij privijal in vijačne robe, da- = ■- 1 je ie bilo 15 reklamacij s »Stcklarno- Hrastnik«, 12 reklamacij z »Mariborsko gg livarno«, medtem ko smo ostalim dobavi- teljem reklamirali njihove izdelke le po nekajkrat. V oddelku stiskalnic mi bilo mogoče 55 vpeljati vzorčnega prevzemanja polizdel-53 kov, temveč je vpeljana le tekoča kon-55 trola po strojih, ki sc največkrat omc- juje le na očno kontrolo. Boljše rezulta-.izs te tekoče kontrole onemogoča pomanj-• j kanje raznih meril, šablon in kalibrov, 55 manjkajo pa tudi risbe posameznih faz rE dela. Na kvaliteto izdelkov je vplivala po-555 gosto neustrezna pločevina, pogosto pa 55 -je bilo tudi orodje tisto grlo, ki mam je 55 onemogočalo nemoteno in kvalitetno de-55 lo. Zelo malo imamo orodij, pri katerih Ee: ne hi bilo potrebno vsaj brušenje, če 55 ne že predelava ali celo zamenjava za gg ustreznejše orodje. Res pa je, da so bile tudi preslabo vzdrževane stiskalnice Ee vzrok številnim okvaram orodij. V oddelku površinske zaščite kontro- :"r lirata 2 kontrolorki končne izdelke v gal-gp varilki in 1 kontrolorka v oddelku za E5 brizgano barvanje. V galvaniki pa pre-55 gledujejo bruŠonc izdelke še 4 kontrolor-šžh' ke, ki so sicer podrejene neposredno gg oddelkovodji galvanike. Pregledovanje 5=-- naparjenih parabol pa vršita 2 delavki gg tega oddelka. V galvaniki pomaga vzdr- | zevati kopeli kemični laboratorij, ki Ut skrbi za pravilno dodajanje kemikalij. V oddelku montaže se vrši celotna kontrola 100%. Kontrolorke zavračajo slabo montirane izdelke, izdelke z. lepotnimi napakami pa uvrščajo v Ila vrsto. Tu se zbirajo in dokončno izločajo vse napake, čeprav bi bilo pravilno, da bi do montaže prišli samo dobri polizdelki. Zbir vseh zapiskov posameznih kon-trolork se retino obračunava, ter je najmanjša vrednost slabe proizvodnje znašala v mesecu marcu 878.189 dinarjev ali D, 79%, največja pa v mesecu avgustu 2.570.111 dinarjev ali 2.49%. Skupna vrednost slabe proizvodnje z reklamacijami vred znaša 20.204.969 dinarjev, kar predstavlja 1.41 % letne realizacije OTP. V prednji vsoti je upoštevana tudi vrednost reklamacij v višini 1.170.100 dinarjev, kar predstavlja 0.08 %. V vrednosti reklamacij so zajeta vsa servisna popravila vseh servisnih delavnic v višini 376.163 dinarjev, kakor tudi vsa popravila izvršena v podjetju, katerih vrednost znaša 793.937 dinarjev. V tem letu je bila organizirana servisna mreža za popravila termoelektričnih aparatov, v kateri deluje 40 servisnih delavnic, vzpostavljena pa je bila tudi mreža za popravila svetilnih teles, v okviru CIS-a, kjer imamo 16 delavnic. Za uspešno servisno dejavnost so nam primanjkovati rezervni deli in pa ustrezna dekumetacija. Proti koncu leta se je stanje znatno popravilo, ker smo imeli na razpolago več rezervnih delov. Danes je v oddelku tehnične kontrole zaposlenih 28 ljudi. Tudi odnosi med kontrolo in proizvodnjo so precej boljši, še večji pa bi bil lahko interes za takojšnje in temeljitejše ukrepe pri odpravljanju pomanjkljivosti. Kvaliteta polizdelkov in končnih izdelkov se je sicer popravila, vendar še vedno premalo, da bi bila možnost reklamacij izključena. Funkcionalnost naših izdelkov je v glavnem dobra, saj se pretežna večina reklamacij nanaša na lepotne napake, ki pa funkcionalnosti ne zmanjšujejo. Posebno težavo pri reševanju reklamacij smo imeli pri obravnavanju reklamacij zaradi primanjkljaja, ki jih je bilo skoraj 50% od vseh reklamacij. Zaradi močnega povečanja plana bo letos treba vpeljati kontroliranje izdelkov s pomočjo vzorčenja, zlasti še ob dejstvu, da se tehnične norme vse bolj uveljavljajo in se s tem dviguje storilnost. Pri tako povečnem delu pa obstoja nevarnost, da bodo delavke skušale doseči kar najvišjo vrednost svojega dela, ne glede na kvaliteto. Ker imajo tehnične norme dovolj visoko osnovo za nagrajevanje bi bilo nujno sprejeti načelo kontroliranja s kontrolno točko in vpeljati osebno odgovornost za kvalitetno delo. JANEZ HERZOG Kontrola v OTP se mora hitreje razvijati Cilj tega članka naj bi bil podrobneje spoznati probleme kontrolnih oddelkov in osvetliti šibka mesta. Pričel bi z najbolj kritičnimi surovinami in polizdelki, z raznimi vijaki, odlitki iz Al ipd. So primeri, ko na stiskalnici za vlečenje pločevine nastajajo razna trganja ali nagubanosti; takoj pripišemo krivdo materialu, vhodni kontroli ali pa skladišču. Izgovor, krivda je v materialu, je najbolj pogost in zelo izoliran pojem. Zato bi bil najboljši odgovor vsakemu, ki najde uteho v kakovosti materiala, da bi ga zaposlili v vhodni kontroli. Tako bi kmalu spoznali, da je izgo- vor na material zelo prazen kljub vsem poskusom globinskega vlečenja na Erichsen aparatu — drugih priprav pa vhodna kontrola nima in izmere debeline. Po takem prepričanju je edini izhod temeljita proučitev nastavitve orodja, pritiska in površinskega mazanja ter brezhibnosti orodja. Ne moremo in zgrešeno bi bilo siliti italijansko', francosko, angleško, rusko in domačo pločevino v enake pogoje obdelave. Če imamo tako pestro izbiro, je nujno imeti tudi odgovarjajoče tehnološke postopke. Omembe vredna je nujnost stalnega enakega določanja materiala za posamezne iz- ■iiiiiiiiiiiiii ii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii | Razprava je vendarle bila | Enaindvajset članov kolektiva je podpisalo obvestilo | 1 IO sindikata o seji, ki je bila posvečena razpravi statuta | | podjetja. Veliko je že bilo govora o statutu in prav zato | | je težko razumeti, da se je take razprave udeležilo le | | osem članov IO. Pri tem je možno samo dvoje; ali člani | | kolektiva preveč vedo o statutu in jih zato nič več ne 1 | zanima, ali pa so tako malo poučeni o njem, da si misli- | 1 jo, da je razpravljanje o statutu trenutni modni krik | | družbeno političnih organizacij in ker so pač nasprotniki \ 1 novatorstva, sc za take razprave ne navdušujejo. Naj bo 1 | kakor že, razprava je vendarle bila. Obravnavali so po- | 1 samezne člene predvsem pa tiste, ki zadevajo pravice in 1 I dolžnosti neposrednega upravljalen. 1 Pri obravnavi so posebno temeljito obdelali področja | 1 načel gospodarjenja, notranjo organizacijo podjetja, de- | | lovna in druga notranja razmerja ter pravice in dolžno- | | sti samoupravnih organov. Iz razgovorov med posamez- | 1 nimi člani kolektiva lahko sklepamo, da je takih raz- | | prav še vedno premalo, saj še marsikdo ne ve, kaj za- | | jema statut podjetja, ki je obenem interni zakon za vsa- ' $ kega člana kolektiva. Vera Bizjan | iiiiiiaimumiiiimiiiimiiimiimiiiiiiiiiini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimii miiiimuiiiiiiiiimiimir vhodno kontrolo, preostali det, dober ali me, pa takoj v galvano ali v montažo na tekoči trak. Posledica je za poznavalca takih razmer takoj jasna. Pri nabavljanju je 'čutiti preveč popustov, forsira-nje prevzemanja z zavlačevanjem vračanja nekvalitetnega materiala — nesprejemljiva je tudi domneva o 5 % obveznem sprejemanju škar-ta. Veliko je bilo že govora o pločevmi, ne smemo pa mimo dejstva, da je v brusilni-ci »kamen spotike« ravno pločevina, oziroma material, naj si bo aluminij ali železo ltaKor tudi razni aluminijevi odlitki. Tudi v tem primeru ne moremo posplošiti in prisiliti enake norme za različne materiale s šablonsko tehnologijo na račun kvalitete izdeika. Tudi v stiskalnici je delo kontrole otežkočeno in težko. Vedeti moramo, da so naša orodja v večini zelo primitivna, kratkotrajna in zelo izrabljena, zato moramo pričakovati veliko napak pri večkratnih operacijah na istem izdelku. Ce poznamo že velikost naše proizvodnje in to v kosih, je res težko vse to zanesljivo kontrolirati, posebno izdelke z več operacijami (do 12). še večji problem so sestavni deli: kontakti, objemke, podložke, nosilci, pritrdilci itd., katerih število gre tudi v milijone. Težko je zahtevati od člove- Mrk v EE ka, da bo 8 ur stalno buljil v drobcene komade, jih zanesljivo odbiral ter izločal ostanke in izseke materiala. Kontrolno delo v tem oddelku pa je povsem neurejeno vsled razpostavljenih zabojev po celem prostoru. Ni izključeno, da se večkrat kak zaboj izdelkov nadalje predeluje ali montira neprekon-troiiran. Spričo nakazanih okoliščin kontrola v stiskal-niškem oddelku bolj odgovarja oddelku za prebiranje. Razumljivo je, da bi z bolj preštudiranim orodjem zelo razbremenili kontrolno grupo, povečali natančnost kontrole in mnogo pridobili na času. Otresti se bo treba izgovarjanju »še to serijo do konca«, potem pa izboljšati orodje, napraviti novo in podobno. Alj pa, to je že skozi vsa leta tako, saj delamo enako že 7 let in podobno. Resneje bo potrebno prisluhniti raznim predlogom in se ne zadovoljevati z odgovori »to smo že predlagali, pa ne prodre«. Smatram, da ni bistveno »kdo predlaga«, temveč kaj predlaga i-n spoznati temelj kakega predloga. Vse prej opisane pomanjkljivosti, slabosti in napake na izdelkih vred pridejo v montažni oddelek. Ker so vsi izdelki sestavljeni iz več desetin delov, izdelkov pa je preko 100, je nujno pred montažo osvežiti način montaže in primerjati izdelke z načrtom, kar se pa žal ne dogaja in se dela več ali manj na zaupanje v lastno prakso. Nedvomno je pri taki količini izdelkov nemogoče vse v podrobnosti držati v glavi in napake so neizbežne. Če bi bilo več zanimanja preddelavcev za spoznavanje poteka sestavljanja z ozirom na funkcionalno pravilnost in estetski izgled bi mnogo pripomogli h končni oceni kvalitete izdelka, čim več je napak ob sestavljanju, tem več je tudi napak od strani končne kontrole. To bi bili nekako normalni pogoji kontrole v montažnem oddelku — žal pa se dogajajo tudi primeri, ko ni moč zahtevati popolnosti zaradi prevelikega forsiranja 3. izmene z istimi ljudmi. Dogajajo se primeri, ko se v drugi polovici meseca dela noč in dan po 16 ur dnevno (nočno delo) popolnoma razumljivo je, da kljub vsem pomanjkljivostim, katere se smatrajo kot normalen pojav v proizvodnem procesu, nastanejo vsled utrujenosti in izčrpanosti že večje napake, katere dela tudi končna kontrola iz istih vzrokov. Tako nam število reklamacij stalno narašča, pri tem pa moramo upoštevati tudi mnogo večjo proizvodnjo kakor tudi vedno strožje zahteve odjemalcev. Jože Zadnikar razvoja in delavnic Pri sestavljanju plana proizvodnje in osvajanja novih izdelkov je nujno, da pomislimo na ekonomsko enoto razvoj in delavnice, če nam ta EE daje vse tisto, kar hočemo, je to skoraj popoln uspeh za tovarno. Vendar smo imeli vsa leta nazaj težave in jih imamo tudi še sedaj, čeprav imamo nove prostore in večje zmogljivosti, čeprav primanjkuje tehničnega in strokovnega kadra, hi morala ta EE vsaj 70% zadostiti potrebam, ki jih ima naša proizvodnja. Da pa ni tako, lahko potrdijo razprave CDS in UO in ostalih organov. Kje so zastoji? Politični aktiv (Nadaljevanje s 1. str.) skim in fizičnim delom vedno manjše in da sedanja razdelitev v skupine že ne najde več pravega opravičila. Zelo važno vprašanje, ki ga moramo s prej navedenim istočasno reševati, je nagrajevanje strokovnih vodstvenih delavcev, ki jih moramo vzpodbuditi k boljšemu in prizadevnejšemu delu. Tako delo zahteva od njiih proizvodnjo, ki je vsak dan večja. Vedno večja proizvodnja zahteva določene organizacijske prijeme in spremembe. Te smo v zadnjem času uspešno opravili, saj sta proizvodni proces in vrsta proizvodnje že ta razdeljena, da lahko govorimo že kar o treh tovarnah. Vzporedno z delitvijo in specializacijo proizvodnje smo malo decentralizirali samoupravljanje. EE smo dali že tako vlogo, v kateri lahko pride do izraza njihova samostojnost. Vodstvo EE hi njihovi samoupravni organi niso uspeli v tej samostojnosti tudi samostojno zaživeti. To pa predvsem zaradi tega, ker še niso začeli samostojno reševati probleme, ki nastajajo. Ekonomska in samoupravna samostojnost pa zahtevata tudi samostojno delo. delke. Nemalokrat se dogaja, da delamo vse enostavne in komplicirane sestavne dele samo iz kvalitetne pločevine, ko pa zaloge porabimo, uporabljamo za vse izdelke samo slabo pločevino. Nerazumljivo je tudi, da manjše kose, ki bi jih lahko izdelovali iz odrezkov in izsekov raje režemo iz celih plošč, odpadke pa z naj večjim veseljem odpeljemo v skladišče odpadnega materiala. Pločevino z njenimi skritimi lastnostmi je težko sprejemati. Nasprotno pa je mogoče zanesljiveje ugotoviti kakovost vijačnih materialov in drugih izdelkov, ki jih dobavljajo naši kooperanti. Toda ravno pri tej vrsti materiala je največ težav, ki so dopustne ali ne. Vhodna kontrola ima največ težav takrat, ko se menjajo dobavitelji ali pa nabavljamo istovrstne polizdelke pri različnih podjetjih. Če hočemo pri teh doseči izboljšanje izdelkov, je nujno vsaj nekaj prvih primerov, kateri so priznani za slabo izdelavo, zavrniti 100 %. Le polno zavračanje je učinkovito sredstvo, kar pa v več primerih ni mogoče zaradi pomanjkanja zaloge, tako niso redki primeri, da gre material iz skladišča istočasno delno le v Konstrukcija bi morala biti z osvajanjem in konstruiranjem vsaj dva meseca pred orodjarno. Orodja bi morala biti veliko bolje preštudirana in skonstruirana. Sedaj pa pride orodje v delo in pri montaži se šele učijo in ga poskušajo, kar zahteva veliko časa. Tako orodje stane veliko več, kot če bi ga naročili kje drugje. Risbe so velikokrat zelo površne in narisane s prav začetniškimi napakami. Torej veliko več študija in poglobitve v konstrukcijo orodja in njegovo funkcijo. Ker tudi priprava materiala ne dela tako, kot bi morala, pride orodje z zamudo v strojno orodno delavnico. Ta je problem za sebe. Če bi planirana orodja prišla v delo vsaj do petega v mesecu, bi njihova proizvodnja tekla skoraj nemoteno, če ne bi bilo še nekaj drugega. Mislim, da je bil ta obrat postavljen izključno za izdelavo novih orodij, ki jih potrebuje naša proizvodnja. Vendar je danes strojna orodjarna bolj uslužnostna delavnica, saj se v njej ugodi vsakemu preddelavcu in še celo strankam izven našega podjetja, ker imajo baje dobre veze. Na splošno so ta dela bolj važna kot pa proizvodnja orodja. Kdo odloča o tem, je posebno vprašanje, ker vemo, dani samo tu strojni park. Ker je v delavnici večina mladih »fejst« fantov, menim, da smo sposobni! osvojiti žensko ki se ji pravi »dobra organizacija«. Zaključek naj bi bil sledeč: če bi bila orodja pravilno in dobro skonstruirana, kii bi se izdelovala hitro in nemoteno ter dobro, kar je zelo važno, ne bi posameznih delov orodij delali trikrat ali večkrat. Ne bi prihajale pritožbe iz ročne orodjarne, seveda če bi tudi oni delali točno in tako kot mora biti. Zaželjeno je, da bi bila montaža orodij malo bolj pristna kot je. Tudi naši vajenci II. im III. letnika bi lako sprejeli v delo več enostavnih orodij, da ne bi jemali dragocenega časa VK orodjarjem, ki nam jih tako primanjkuje. Izdelava orodij zahteva natančnost. Nujno bi bilo postaviti kontrolo, česar pa en sam človek, čeprav je VK, ne more dobro opraviti, saj ima opravka še s kontrolnim laboratorijem in še marsičem drugim. Dosti problemov, veliko želja! Te misli, predlogi in mnenja se prepletajo, zato bi morala imeti EE vsaj enkrat mesečno proizvodne sestanke, na katerih bi sodelovali vsi člani. Bilo bi zelo umestno, če bi imeli komisijo, kii bi na kraju samem ugotovila, zakaj orodje ne dela, in ali je to napaka konstrukcije, ali kakega posameznika. Nato bi ukrepala, kot je v takih primerih potrebno. Da proizvodnja v sezoni ne bi trpela, bi bilo že sedaj nujno misliti na kolektivni dopust v dveh skupinah. Sicer pa smo o tem na sejali že govorili. Tako je delo naše EE, če ga gledamo skozi črna očala. Kdaj drugič jo bomo pogledali z druge strani. Drago Novak DAREX ITALIANA Associated with Overscas Chemical D v. VVR Grace et Co. Viiale Restelli 3 — Milano Stabilimento Malito di Napoli Podjetje DAREX ITALIA- nih proizvodov. Proizvodni NA proizvaja kompletno se- program obsega naslednje iz-rijo tesnilnih mas in pomož- delke: nih materialov, potrebnih za A — Tekoča guma za okro-hermetično zapiranje kan- gle doze za konzerviranje pre-zervnih in drugih doz ter po- hrambenih proizvodov, sad-krovov za steklenice in ko- ja, pijač in drugih podobnih zarce. industrijskih izdelkov. Razen tega prodaja tudi B — Tesnilne mase za kron-stroje za uporabo svojih glav- ske zamaške. M«tx tlAMANA *#•* C — Tesnilne mase za steklene kozarce tipa Omni a, A Lupo, Pano Cap z navojem za steklenice in za druge pokrove za zapiranje predmetov iz stekla. D — Tesnilne mase, namenjene za tesnenje vzdolžnih zgibov kovinskih škatel. E — Specialna tekoča guma za tesnenje vzdolžnih zgibov in ventilov, ki so na posodicah Aerosol. F — Specialne tesnilne mase za sode in kovinske rezervoarje večjih dimenzij. G — Soli za spaijkanje doz na avtomatskih linijah. H — Tekočine za spajka-nje doz na avtomatskih linijah. I — Mastilna sredstva za štancanje lakiranih in polakiranih kovinskih posod. J — Side Seam Cement tipa SSC — visoko obstojno lepilo in tesnilo, primerno za uporabo pri avtomatizirani proizvodnji kovinskih posod. K — Nad 20 različnih modelov avtomatskih gumirnih strojev, večjih in manjših zmogljivosti za nanašanje lastnih tesnilnih sredstev. L — Skupina petih inženirjev, treh tehnikov in laborantov nudi nad 300 strankam Sredozemlja in Bližnjega vzhoda tehnično pomoč. Kakovost izdelkov odgovarja specifičnim zahtevam standardov, ki jih je določila osrednja organizacija W. R. GRACE za iste proizvode, ki jih proizvaja še 18 drugih podjetij te organizacije na različnih področjih sveta. A Podjetje Darex nam je dobavilo poseben av- Del proizvodnega procesa gumi- A Takole izgleda končni izdelek, ki se uporablja za zapiranje toinat, ki je sestavljen iz dela za gumiranje ran j a alupo pokrovov. Za gumi- steklenic in drugih steklenih predmetov. Taki pokrovi her- in za sušenje. To je avtomat za proizvodnjo _ ranje rabimo posebno daraseal metično zapirajo s pomočjo posebne gume, ki jo proizvaja alupo pokrovov. gumo podjetje Darex Medsebojna odvisnost statuta in sistema samoupravljanja —Organi samoupravljanja sporočajo— CENTRALNI DELAVSKI sejo osnovna sredstva — av-SVET: tomobili v skupni vrednosti ® proizvodni plan za leto 3,269.128 dinarjev. 1964 znaša 9320 ton predela- ® za računovodstvo naj ne pločevine v skupni vred- se nabavi knjižni stroj za (Nadaljevanje s 1. str.) želijo, da postane la akt de- vsebinske priprave proizva- nosti 8.085,089.000 dinarjev. knjigovodske potrebe znam- teč* tako, da bo čim več pri- inokratičen zakon naše inter- jalcev in upravi j alcev, prav S odpišejo naj se osnov- ke Ascott. Stroj stane 3 mi- sPevi>Ia k vsebinski izpopol- ne zakonodaje, oziroma več, pa je, da nekoliko več razna sredstva v skupni sedanji lijonc 900.000 dinarjev. nitvi statuta in drugih samo- postati mora temelj našega mišljamo o tem, kako bomo vrednosti 3,201.033 dinarjev. upravnih aktov. nadaljnjega razvoja. to vlogo v našem nadaljnjem Sedanja sredstva bomo na- UPRAVNI ODBOR: Smatramo, da naj o statu- Ta obravnava po svoji na- delu obdržali, oziroma izpo- doknadili iz rezerv, sklada. tu razpravljajo vsi tisti pro- logi ni tako lahka, če ugoto- polnili. O vseh teh in drugih • v skladu z odlokom o • potrdil je predlog cen- izvajalci in upravljale!, ki si vimo, da so zato potrebne vprašanjih bodo potrebne te- spremembah višine dnevnice ^ne kadrovske komisije za meljite razprave, se povečajo dnevnice za dodel.tev štipendij. Za potr- . , , v , r Delitveni sistem in sistem službena potovanja na 3000 J^ne štipendije bomo pora- ^ VarCCVall j C SKtbe CebcllCC nagrajevanja bosta v statutu dinarjev. Dnevnice so ena- hd, pnbhz.no 4 5 milijona d,- ) Nočni^pa bomo ptvračaU S naj° se “razpišejo "še PokS družbeno političnih v članstvo, vloga ne more biti lMuimne pa uomo p d vrača n ya visiV letni- organizacij v podjetju je •tudi manjša kot sto dinarjev me- m dtoarievltVi raCUna ke strojne fakultcte. Encmu društvo ČEBELICE sečno, vsakdo pa lahko po glede na poseben značaj članu kolektiva se odobri Mogoče^ £ bo kdo od^nas svoji zmogljivosti vlaga tud* S Wh°„t kolektiva, k, »isk«j«j= ............................. lovni čas. Zaposleni v teh žena vso'ta denarja ne obrc- morala dobiti jasnejšo vlogo, oziroma odločiti se bomo morali, kako bomo obravnavali vzporedno s lem vlogo EE. Ekonomskim enotam je treba dati ekonomsko samostojnost, da bodo razprav-o delitvi in o stimu- jaus^rasups ‘ut, m™ ,polo,lc’ J poM K«. ^ n.* in ga ‘končajo ob 14. uri. Za- 'trdj ,,„0tovitve komi- hvo hilo že leta 1946 — sr- Član tega društva ima nasled- sedanji sistem nagrajevanja mujene ure nadomeščajo .. obiskala konzerv- veda le v manjšem krogu in nje ugodnosti. Od vloženega 3° precej tog in ne daje na- vsak torek in četrtek med ■ ';nusfr;;0 sadne ;n r>o- t0 P° posameznih oddelkih, denarja si lahko sposodi znesek beniih možnosti, da bi nekoga 14.30 in 17 30. vrtn nske stroke Koncem leta 1959 pa je sin- do višine mesečne plače, seve- za delo stimulirali in mu da- ® pri Jugobanki naj se » gospodarska orga- dihalna organizacija na enem da tudi večkrat na leto, če je Jali več možnosti za osebna najame kredit- za nabavo in- . ... okviru nntslov- izmed sindikalnih sestankov prej najeto posojilo že vrnil, prizadevanja. Zato bomo tu- vesttcijske opreme za tiskar- sodelovanja s podiet- postavila na dnevni red tudi Posojilo se odplačuje v meseč- (|i v statutu o tem morali no-. 48,215.847 dinarjev bomo TRENTO iz Bovca pre- ustanovitev tega društva. Iz nih obrokih, ki pa morajo bi- re^> končno besedo. Uvesti rabili za nabavo susilne peci, , omenieno nodietie svojega članstva je sindikalna ti poravnani do konca tekoče- t>' morali stimulativno na- lakirnega stroja m lzlagalca. v/ , /a ora. 1 ,p J J nrvanizaciia izvolila komisijo Irt, Vsak član lahko oh grajevanje po EE, ki bo kot • gradbenemu podiet iu posIe komercialne službe. organizacija izvoua Komisijo, ga teta V sak elan lahko ol> , v končnem rezulla- r-MDlsr r o , p. ajeIJ . » za uspešno delo pri po- kl le nato pričela z zbira- koncu leta prihranke dvigne, posledica v Koncneni rczuua GORENJC iz Radovljice naj • a , P„„" ° niem članstva za Pristop ozi- lahko oa Uh tudi Pusti na brci vplivalo na dohodek cele- se plača obračunska situaci- niškem domu v gori. ® po predlogu komisije za delitev čistega in osebnih dohodkov je predlagala spremembo osnov za nagrajevanje transportnih delavcev. tunel ne peči v ti- rijem članstva za pristop ozi- lahko pa jih tudi pusti naprej rlinnr,pv »jvan,, =e dodeli enkratna roma vpis. Od takrat se je ste- 2a drugo leto. ga podjetja, dinarjev nagrada 39 000 dinarjev na- vilo povečalo na približno ISO,_ Vloga in vsa posojila se na O vseh primerih nn se dru- J ppc!1: slednjim tovarišem: Slavku v zadnjem letu pa je padlo podlagi seznamov odtrgujejo gih nam bodo dale razprave Kranjski Ludviku Severju, zopet na SO. Kaj je temu od mesečnih prejemkov posoiji- jasnejšo sliko, kakšen naj bo Leopoldu Miklavčiču, Jožetu vzrok? Precej članov je od- lojemalca. !,aš statut in kakšno vlogo Mejaču in Emilu ščurku. šlo zz podjetja, za prijavo no- 2a nadzor teva^dcla sta pri- imamo proizvajalci m uprav- ® v decembru mesecu naj vih članov, ki so se na novo stojna odbor društva in izvrš- ljalei. se razdeli 15 % presežka zaposlili, pa nismo poskrbeli. n[ odbor sindikalne organiza- Dober statut bo odraz na- osebnih dohodkov. oziroma jim še do danes ni cije. Obveščamo vse zainterc- šega dela in zrelosti za samo- _ jasno, da obstoja v podjetju sirane, da lahko prijavijo svoj upravljanje, zato vsi o njem • , ° 1 društvo ČEBELICE, ki ima vpjs v članstvo ČEBELICE v razmišljajmo in dajajmo kadrovskem oddelku pri bla- predloge za izboljšanje in Kako postati član tega dru- gajniku. v izpopolnitev. ' ” ' • ” 2a vpis Mara Rovanšek Osrtove za nagrajevanja traras- . portniih delavcev bodo 120 stavi komisijo za pregled jastnos,ti in 130 dinarjev. ' nedovršene proizvodnje. • podjetju Mlinostroj v ® ekonomske enote naj , , M . . Domžalah naj se proda rez- pregledajo problematiko na- s va' 1 a,Prc> Prilav kalni stroj znamke JAIME. bave materiala. Ta pregled Namesto njega bomo kupili naj ne bo kampanjski, am-noveiga znamke UHG. pak mora postati stalna skrb ® Avtomoto zvezi Sloveni- vodstev in samoupravnih orje naj se brezplačno prenc- ganov ekonomskih enot. Slavko Vrzel Kaj res mnoge izdelke delamo v izgubo (Nadaljevanje s 5. str.) Domače bodice Medtem, ko zidamo objekte nove, ko rušimo, postavljamo, prestavljamo zidove tristo deset ljudi zaman izhod si išče — le eno EMBALAŽA ima stranišče! V pisarnah nekaterih vslcd zamisli nove pa imajo pravcate botanične vrtove! Tam v štajerski deželi ‘štiri jablane stoje, (poleg jabolk — kurja jajca in orehe obrode! Pred približno 10 dnevi je stanovanjska komisija odšla na prevzem prvih stanovanj. Tokrat je prevzela tri dvoinpolsobna stanovanja. Vanje se bodo vselili: Vinko Pungerčar, Anton Meserko in Peter Strniša. Pred nekaj dnevi pa je komisija prevzela še dve trosobni stanovanji, v kateri se bosta vselila Majda Po drugi strani pa drži dej- kalkulacije. Materialni slroš-slvo, da ima pretežna večina ki predstavljajo pri izdelkih je predstavljalo po moji cenit- najjh standardnih izdelkov bolj ali manj konstantno po-vi vrednost okrog dveh milijo- -e jsto au pa ce]0 nižjo pro- stavko, kajti nihanje cen osnov; ne razumem pa tega, da dajno cen0[ ](0j j0 je imela novnim materialom je maje tovarna Saturnus razen s pred šestimi leti. Če pogleda- lenkostno, s tehnološkimi skoraj 2.000 novoletnimi pre- mo po trgovinah, vidimo da spremembami pa se običajno cej dragimi pismenimi čestit- (am temu ni tako. Vzemimo doseže boljši izkoristek mukami, razpolagala reci in piši, samo obutev, ki je prav tako terlala ali pa skrajšanje iz-z najmanj petimi vrstami industrijski proizvod — pa delavnega časa, kar le pozi-koledarjev. Kolikšno vred- jmamo razliko na dlani. Pred livno vpliva na proizvodne n ost predstavljajo reklama- petimi leti sem plačal za stroške In stroške osebnega cije, ki so takorekoč na bo|jge moške čevlje okrog dohodka v kalkulaciji. Ncver-dnevnem redu, kl jub močni 4.000 din, zdaj pa pride na jclno visoka stopnja režije pa kontrolni službi v proizvod- (rg nov model, z novim mo- večkratno poveča vrednost iz-nji? Tudi takšni na videz delom pa tudi nova znatno delavnih normativnih ur, zlas- ______________________________malenkostni izdatki višajo vjgja ccna. Podobno je tudi ti še, če je izdelava določenega naš tako problematičen % z mnogimi drugimi prodajni- izdelka zainudnejša, kar pa Koliko odstotkov izmeta je režije. Prav tako se marsika- mi artikli. Le mi sc moramo končno lastno ceno straliovi-bilo ob robi jen ju pokrovov tero orodje izdela, požre ti- zaradi predpisov in zaradi to požene navzgor, požene iprve serije škatel 205 krat 303 soče ali celo stotisoče in konkurence držati starih cen, tako visoko, da je kupcu krat 90 mm? potem pa počiva v skladišču. kljub naraščanju proizvod- nedostopna. Prav zaradi ta- nih stroškov. kih nelogičnih prodajnih cen Iz vsega tega je razvidno, smo izgubili že vrsto odjeda ni daleč dan, ko bomo malcev, ljudje v prodajnem morali prav vsi resno potni- oddelku si pa malone pulijo šiiti na ta problem. Na vsak lase, ker nas konkurenčna način moramo zmanjšati re- podjetja tolčejo v cenah, kot žijske stroške, če hočemo še pravimo. Normativi materi-naprej uspešno konkurirati ala so precej, če že ne popolna domačem in končno tudi noma točni, normativi časa na svetovnem tržišču, teme- prav tako — na vrsti so to-Ijito moramo pretehtati vsak rej režijski stroški. Še ti naj dinar, kajti le v tem je reši- bodo točni in realno zajeti, tev pred visokimi režijskimi pa bomo lahko brez skrbi stroški, ki so pravzaprav naj- prodajali — prodajali, da bo bolj variabilni sestavni del veselje! Ivan Lukančič Prvi stanovalci že v novih stanovanjih Gorše in Jože žižmund. Vsa prevzeta stanovanja so v Moškričevi ulici na Kodeljevem. Rok za gradnjo je bil december lanskega leta, vendar so se dela zavlekla za mesec dni. S komisije so nam sporočili, da bodo ostalih 5 dvosobnih stanovanj prevzeli predvidoma marca meseca. Ta so v Kajuhovi ulici. Vzgojnovarstvena ustanova v Zeleni jami je že odprta 200 otrok in dijakov v domu Angele Ocepkove »Z današnjo svečanostjo, ko otvarjamo to vzgojno ustanovo, izpolnjujemo idejo upravnega odbora sklada »Angelce Ocepkove«, ki je Ustanova, ki jo danes odpiramo in v kateri bo jutri dobilo stalno zatočišče preko 200 varovancev, mnogo več od teh pa se bo lahko vključilo v interesne dejavnosti, pa je najsodobneje opremljena. Ko bodo dokončno opremljene še delavnice za interesne dejavnosti in ko bo urejeno poleg ustanove tudi igrišče, bo postala res pravo zbirališče vseh otrok, ki bodo v prostem času lahko našli primerno zaposlitev. S to ustanovo se torej otroškemu varstvu v naši komuni odpirajo nove perspektive. Več sto staršev bo razbremenjenih skrbi, kaj je z njihovimi otroci in njihove misli bodo lahko posvečene le delu. S sproščeno skrbjo za otroke bodo lahko mnogo več prispevali k skupnim naporom za zvišanje produktivnosti dela in razvoj komune kot celote. V ustanovi bodo torej našli zavetje, vzgojo in razvedrilo številni otroci in mladina, ki danes tega še nima. Ustanova razpolaga s 4 oddelki za predšolske in 6 oddelki za šolske otroke. Tako bo sprejemala v stalno varstvo od 180 do 200 otrok v starosti od 2. do 15. leta, v občasno varstvo, na prehrano in interesne dejavnosti pa bo lahko prihajalo do 200 otrok in mladine. Udejstvovali se- bodo po svojih interesih v dveh delavnicah. V prvi se bodo odvijale lažje dejavnosti kot: vse vrste modelarstva (avtomodelar-stvo, letalstvo in brodarstvo), foto in radio-amaterizem; v drugi pa težje dejavnosti — obdelava različnih materialov (lesa, kovin itd.). V klubskem prostoru se bodo otroci in mladina zbirali k razgovorom, čitanju revij in časopisov, poslušanju radia in gledanju televizije. Ob klubskem prostoru pa je lociran prostor za nastope lutkovnega, dramskega in folklornega krožka. Skratka, v ustanovi bo vsak otrok začel spoznavati Z Domom smo Angelci Ocepek postavili dostojen spomenik leta 1959 ob svoji ustanovitvi sklenil v počastitev spomina na pokojno Angelco zgraditi vzgojno varstveni zavod, ki naj nudi vsestransko pomoč družinam pri varstvu in vzgoji otrok. Razen za zabavo so v Domu poskrbeli tudi za resno delo otrok tisto, kar ga zanima ter bo znanje in izkušnje lahko s pridom uporabljal v svoji kasnejši življenjski dobi. Na koncu izrekam iskreno zahvalo vsem, kj so v kakršnikoli obliki prispevali k dograditvi ustanove, predvsem pa izrekam posebno zahvalo upravnemu odboru sklada in njegovemu predsedniku Adi Krivic in vsem kolektivom, ki so z vso vnemo bdeli nad tem, da je ustanova tako kvalitetno in v kratkem času zgrajena. Marsikateri izmed mlajših članov našega kolektiva ne ve, zato pa ve večina nas starejših, mnogi smo celo sodelovali z njo, da se je Angelca Ocepkova že v svoji rani mladosti zaposlila v našem SATURNUSU, kjer je aktivno posegala v politično življenje, že leta 1933 se je izkazala kot predana revolucionarka in borka za delavske pravice. Njej in nekaterim njenim tovarišem — sodelavcem je pripisati dejstvo, da takrat delavci niso bili odpuščeni iz službe, pač pa so vsi solidarno delali samo pet dni v tednu. To takrat in še danes pomeni veliko zmago za delavce, delavske misli, solidarnosti in predvsem visoke razredne zavesti. Angelca Ocepkova,ni nikoli prenehala s svojim požrtvovalnim delom, za napredek in boljšo bodočnost naših ljudi, delavcev, delavk in predvsem otrok. Štefka Kavčič V 'soboto, 28. decembra lanskega leta, ;ta stopila v zakonski jarem Marija Kitar — 21 in Milan Drakulič — 29. Zaradi številnih opravkov in drugih »težav«, ki nastanejo že v prvih dneh zakona, jih nisem mogel prositi za razgovor takoj po srečnem trenutku. V pričakovanju* novega leta in novega življenja, sta se ženin in nevesta še istega dne pd-peljala v Vojvodino na ženinov dom. Sicer pa, ali jih sploh poznate? 7 ovarij Milan, povej prosim, kaj si po poklicu? Sem strojni tehnik in delam kot samostojni konstruktor 1. V Saturnusu delam dve leti; star pa bom 30 let. Predstavi naj se še nevesta! Sem uslužbenka, delam na delovnem mestu normirke. Grem pa v 22 pomlad. V tovarni delam 3 leta in pol. Pri mladih zakoncih je v večini primerov največji problem stanovanje. Vidva ga imata? Stanovanjsko vprašanje imava za silo rešeno, vendar bova v najkrajšem času morala razmišljati tudi o tem. Torej je skrbi že od začetka kar preveč! Res je! Upava pa, da jih bova uspešno reševala. Vstop v zakon spremeni življenje? Milan: Sedaj še lažje in to »legalno« hodim na sestankeL saj veste, kako se v tovarni dobi rdeči listek za privatne izhode, podobno je tudi doma. Marija: Tisto o sestankih ni čisto res, pa naj mu bo. Pri sebi sem opazila, da bom lahko uspešno gospodinjila, seveda, če mi bo mož pri tem pomagal. Nekateri možje in žene pravijo, da ne bi mogli delati v istem kolektivu — saj veste, govorice in podobno! Kaj menita vidva o tem? Dejstvo, da oba delava v istem kolektivu, naju sploh ne moti. Nasprotno, de lo v istem kolektivu, prizadevanja za čim večje uspehe, naju še bolj združujejo — sta izjavila Marija in Milan. Oba sta aktivrča družbena delavca. Kako nameravate usklajevati družinsko življenje v družbeni dejavnosti? Oba delava v Počitniški zvezi. Velik del dejavnosti lahko opraviva kar doma. Milan je predsednik, Marija pa tajnik naše družine Počitniške zveze. Kakšne funkcije čakajo šele njune potomce. Na svidenje! Na skupni življenjski poti vama v imenu uredniškega odbora želim mnogo sreče. Peter Marn (i i m Reportaža o ljudeh, ki so na oddihu v Kranjski gori Iz ljubljanske megle na kranjskogorsko sonce Dva tedna zimskih počitnic, ki jih šolska mladež izko polnil prej mrtve zidove v do-risti za brezskrbno uživanje na snegu! Tudi naš počitniški dom v Kranjski gori je zaseden do zadnjega kotička, zato sva s predsednikom odbora za oddih sredi prvega tedna počitnic za nekaj uric obiskala naše dopustnike v domu. Počasna vožnja s »fičkom« nosu — kuharica je priprav-skozi gosto ljubljansko me- ljala kosilo! Razen nje ni bi-glo je na srečo trajala le do lo v stavbi žive duše — jas-Šcntvida, nakar je šlo kot no — sneg, smučanje sanka- Smuk v dolino! Pazi, da ne padeš! po loju skozi Kranj in dalje do cilja. Na križišču v Kranjski gori naju je pozdravila tabla z opozorilom, da je cesta prevozna samo do »Erike«, vendar naju to ni vznemirjalo, kajti najina pot se je končala že kak kilometer pred hotelom. Ficka sva pustila kar ob cesti, ker je pot od ceste do doma za avtomobile neprevozna. Po nekaj minutah hoje sva bila v domu. Že zunaij pred domom, ki je izgledal kot zapuščen, naju je prijetno požgečkalo v nje in sprehodi po ostrem kranjskogorskem zraku vsakogar zvabijo iz četudi še tako tople jedilnice. Okrog pol treh popoldan je prisopihal prvi junak, kakih osem do devet let star, v jedilnico, ves žareč v obraz. »Kaj še nobenega ni?« je vprašal in že ga ni bilo. Verjetno ga je prazen želodček pol ure pred časom kosila prignal v dom. No, kmalu so res jeli prihajati prvi dopustniki, s smučišč in sankališč. Kot bi trenil, je bila jedilnica polna. Otroški živ-žav je na- M BgEpg Slavica KOSMAČ, Frančiška ANDERLIČ, Vladimir URBANČIČ, Anica BAVEC, Frančiška PUČKO, Marija SINKO, Danica ŠPEHAR, Ivan KOČAR, Bernarda LON-GVKA, Franc MIŠVELJ, Ana KENDA, Ivanka DOLENC, Franc CELARC, Martin KRANJC, Elmaz J ETI ŠI, Ivana VRTAČNIK, Štefan ZUPANČIČ, Ljudmila KAVŠEK, Gradimir MARKOVIČ, Marija POPELAR, Mihael KOČAR, Olga HRIBAR, Terezija KREŠEVEC, Marica BRAJ-KOVIČ, Nada BEGOVIČ, Ivašin KRISTO, Olga BRA-JOVIČ, Jože ČESEN, Anton JURATOVEC, Vincencij ZELNIK. Novim sodelavcem želimo, da bi sc med nami počutili kar najbolj prijetno. ODŠLI IZ KOLEKTIVA Po sporazumu na lastno željo: Ciril ZIDAN, Danica BA- RAGA, Ivan NOVAK, Živko FILIPOSKI, Angela ALAF, Frančiška PUČKO, Ivo MARIČ, Ana RIBIČ, Marija BERČON, Milan KLOFU-TAR, Darinka ČEVKA, Zdravko PODGORŠEK, Zdenka VUČKOVIČ, Matilda SAJOVIC. Samovoljno: Marija BABIČ, Karlo FIRE-NEK, Marija BAJC, Marjeta KERŠIČ, Milan GORIČAR, Savka BABIČ. POROČILI SO SE Milan DRAKULIČ in Marija KIRAR, poročena »DRAKULIČ« oba uslužbenca podjetja »SATURNUS« Vera KLEMEN, poročena »ENGELMAN«, Marija AVSEC, poročena CESAR, Cecilija KLINC, poročena GOLOBIČ. Mladoporočenkam in mladoporočencem iskreno čestitamo! Uredništvo mu. V mično urejeni klubski sobici smo pa pričeli z »zasliševanjem«. Prav vsi so zadovoljni! Kaj bi ne bili . .. Otroci pozabljajo na šolske klopi, njih starši pa na vsakodnevne skrbi v službi in doma. Zadovoljni so s hrano; obilen zajtrk je od 9.—10. ure, kosilo, prav tako obilno pa od 15,—16. ure. Ta čas med zajtrkom in kosilom dopustniki lahko izkoristijo po svoje, saj je časa skoro šest ur, tako da se telo lahko temeljito pregibi j e v naravi. Večerja, ki je po izjavi tov. Zvoneta Pirca bolj »švoh«, je od 19.—20. ure. Po večerji pa je na dnevnem redu kvartanje — pravi Monte Carlo! Seveda ne manjkata pri vsem tem skodelica turške kave in steklenica pristne rebule. Sicer je pa Zvone zadovoljen; pravi, da se s pomočjo otrok pošteno naje, kajti kakih deset do dvanajst voženj po pobočjih Vitranca napravi človeku tak apetit, da bi gada pojedel! Njegova žena Sonja, ki je zaposlena v tiskarni, je tudi s prostorom na skupnih ležiščih zadovoljna, kajti pomične španske stene in okusno izbrane zavese na koncu postelj razblinjajo v človeku prav vse slabe predstave o lesenih pogradih v mnogih planinskih kočah. TRINKAVSOVA NATAŠA pa pravi, da se sanka kar z očkom, ki že več let ne smuča, v teh dneh pa si je pozdravil grlo na planinskem zraku. Prav tako se sanka z očkom tudi TURKOV škra-teljček. Kaj več od dekletca nisva zvedela, ker je bila zelo skopa z besedami. JOŠKO ŠKARJA, ki je z mamico v našem domu, obvlada že levi zavoj, saj je vključen v smučarski tečaj, ki ga je športni aktiv tovarne organiziral za dopustnike. Z lahkim srčkom vstopa v drugo šolsko polletje. Pred nami je bil nato desetletni LOVRO VREČKO, ki je ponosno povedal, da obvlada že kristijanijo in da že »šus« dol vozi. JANEZ BEČAN, ki je z družino na dopustu je v svoji izjavi poudaril, da je dom velikega pomena za vsakogar v tovarni in ne samo za nekatere, kot se je že nekajkrat govorilo. Vsak član kolektiva lahko dobi regres v višini 500 dinarjev dnevno zase in »GLAS SATURNUSA«, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus Ljubljana. Ob železnici 16, tel. 33-666, Ureja uredniški odbor: Jože Einspiler, Janez Herzog, Ivan Lukančič, Peter Marn, Janez Ošaben in Elizabeta Vide. Glavni urednik: Jože Einspiler. Odgovorni urednik: Peter Marn. Tiska tiskarna ČP »Gorenjski tisk« Kranj. Rokopisov ne vračamo. 250 dinarjev za otroke do 10 let. Žal, je dom izven šolskih počitnic slabo izkoriščen, kljub temu, da praktično stane člana kolektiva dnevna oskrba le 350 dinarjev. Tovarišica NOLDA je prvikrat v domu; zadovoljna je tako z domom, hrano in z vremenom, le snega je razmeroma malo, tako da že smučka včasih travo ali kamen najde. Tovarišica GORJUPOVA je tudi zelo zadovoljna. Ona ne smuča in ne sanka, pač pa porabi čas za krajše in daljše izlete v zimsko prirodo. V Ljubljani je bila prehlajena, strašno je kašljala — tu v Kranjski gori pa lahko spi z zaprtimi usti, skralka, čisto je prerojena! Upravnica doma tovarišica TONČKA se je malce jezila, češ da otroci ne zapirajo vrat. »Kaj hočemo, mladi so, živahni, zdravi!« Pritrdila sva ji in si zapomnila, da bo treba nabaviti nekaj otroških iger, kajti pri življenju je le še na pol strgan »človek ne jezi se«. Kuharica ZELENJAKOVA je potožila, da ima pri polno zasedenem domu veliko dela; dejaltt je, da so gostje zadovoljni in da sama za večerjo servira gostom tudi ipecivo, čeprav je bil prvotno predviden le čaj s kruhom. Na najino vprašanje, če ji kdo iz- med gostov ob odhodu ali kasneje izrazi besedo hvaležnosti, je ponosno dejala, da ima že cel kup takih pisem, pozdravov, želja in priporočil za bodoče. Ko je tov. VITO POLANEC pospravil svojo porcijo kosila, sva tudi njega povabila na »zaslišanje«. Izrazil je prepričanje, da bo opravičil zaupanje športnega aktiva tovarne, ki mu je poveril dolžnost, da bi otroke članov kolektiva, ki^so v domu, naučil osnov smučanja. So temelj za res pravi užitek na snežnih poljanah. Otroci so zelo dovzetni, ubogajo ga in prav gotovo mu bo vsak hvaležen za sicer skromno, vendar bistveno osnovno smučarsko vzgojo. »Smuška oprema otrok je odlična! Jaz sem kot otrok začel z navadnimi dil-cami na jermene, zdaj pa ima vsak otrok kandahar vezi in jeklenke,« je še dajal tov. Vito. Ura je bila pet popoldne, sonce sc je že davno skrilo za gore, zato sva se morala kar podvizati. Poslovila sva se od vseh in jim zaželela še obilo užitka. Sedla sva v lička in kljub defektu med potjo ob 19. uri prispela v Ljubljano. Kranjska gora, bela in čarobna, je ostala le še spomin na lepo doživeto popoldne ... Ivan Lukančič 101 BESEDA IVAN LUKANČIČ Silvestrov večer — samo enkrat v letu... Novo leto — milijon ljudi širom sveta ga pričakujejo prešerno razpoloženi! Zadnja leta sem na ta večer delal v domači dvorani, vodil program in organizacijo, medtem, ko so se gostje zabavali. Letos toga ni bilo. .. Sedim v podstrešni sobici, kjer stanujem, mislim na mamo, ki je že leto dni priklenjena na bolniško posteljo... Poslušam program RTV Ljubljana: nadvse klavrno »Slovo od (blagopokoj-nega leta 1963! Polnoč! Ljubljana — twist .. . poiščem druge postaje: nekje zvenenje, drugje fanfare, spet drugje zvon . .. Žalosten ležem . . . Od "zunaj zaslišim zategel pisk lokomotive .. . Nad stropom na podstrešju zafr-fota golob in zagruli: Srečno Novo leto! f MARJAN BAJC / čudovit dogodek — neverjeten za človeka, ki že dolga t leta hrepeni po lastnem stanovanju. Postal sem srečni ( dobitnik trisobnega stanovanja. Kdo bi popisal moje in # moje družinice veselje, ko so mi izročili odločbo in # ključe. Otroci so vriskali, žena pa je od prevelike sreče f zadrhtela, sklenila roke, široko odprla usta, pa ni mogla f spraviti besede iz sebe. Jaz sem se prvi zavedel in takoj jf pričel s pripravami za vselitev v moje tako težko pričali kovano stanovanje. Pograbim prvo stvar — staro mizo, f jo dvignem na rame — ojoj — spotaknem se ob metlo, r telebnem po tleh in glej ... f .. .minile so prelepe sanje i adijo težko pričakovano STANOVANJE! V tej številki nadaljujemo z natečajem 101 beseda. Tokrat naj bi dragi bralci in še posebno bralke opisali »Modo 64«. Vaše misli, občutki želje in morda celo predlogi so snov za resno, šaljivo, kritično ali celo satirično ob- delavo. 10,4 dinarjev je vredna ena beseda, seveda, če jih je točno 101, niti ena več niti manj. Prispevke oddajte do 15. februarja v nabiralnik GLASA alj v uredništvo. 101 BESEDA VAS ZABAVA IN NAGRAJUJE!