Sektor za blagovni promet obdelal večje članice sozda Franc Suhadolnik Z vključitvijo novih delovnih organizacij v SOZD MERCA-TOR-KIT je popestrena tudi raznolikost trgovine. Vključile so se predvsem proizvodne organizacije, v okviru katerih deluje trgovina, ki tudi ustvarja pomemben delež pri skupnem rezultatu. Glasilo je namenjeno na naslov: Zaradi izredne pestrosti in različnega načina pridobivanja dohodka se je pokazala potreba, da sektor za blagovni promet organizira poslovne sestanke v nekaterih večjih organizacijah. Razgovori so bili opravljeni v M-KŽK Kranj, M-ZKZ Mozirje, M-KZ Krka Novo mesto, M-KZ Metlika, in M-Lju-bljanske mlekarne, TOZD Trgovine, ki se je medtem vključil v M-Rožnik. Na sestankih so bile obdelane sledeče temeljne zadeve: - dogovor o plasmanu proizvodnje DO oziroma KZ v trgovske organizacije v sozdu MERCATOR-KIT - dogovor o plasmanu blagovne proizvodnje v sestavu MERCATOR-KIT v trgovsko mrežo posamezne DO oziroma KZ - dogovor o vključitvi trgovskih organizacij na debelo v sestavu sozda MERCATOR-KIT v preskrbo trgovske mreže posameznih DO oziroma KZ - uskladitev skupnih po- godb z dobavitelji za trgovsko blago - sodelovanje na področju skupne ekonomske propagande. Analiza problematike poslovanja z naštetih vidikov je pokazala, da imamo vse možnosti, posamezne proizvodne probleme spraviti na minimum ali odpraviti, s pravilnim, dogovorjenim in organiziranim pristopom. V nadaljnjem poslovanju moramo karseda povečati medsebojne blagovne tokove. To se mora odražati tudi v nabavi trgovine na drobno pri domačih grosističnih organizacijah. Zato je potrebno postopoma preusmeriti blagovne tokove od zunanjih na notranje grosistične organizacije. S tem bi zmanjšali odliv velikega dela dohodka, ki se sedaj ustvarja preko zunanjih grosistov. Veljati mora osnovno načelo, da morajo biti v celotni maloprodajni mreži sozda prvenstveno zastopani vsi izdelki iz proizvodnega programa proizvodnih organizacij v sestavu sozda vendar v načelu pod enakimi pogoji, ki veljajo za proizvode proizvodnih organizacij izven njega. Vztrajati moramo na kakovosti izdelkov, pravočasnem naročanju in sprotnem razpečevanju blaga. To so odlike, ki imajo lahko bistveno prednost pred konkurenco. Del pogovorov smo namenili tudi analizi kupoprodajnih pogodb z dobavitelji.' Velja dogovor, da z vsemi večjimi dobavitelji, kjer imata poslovne odno- se vsaj dve organizaciji iz sestava sozda, dogovarja kupoprodajne pogoje sektor za blagovni promet. Glede na trenutno stanje na tržišču je tu vrsta nepravilnosti. Čutiti je pritisk proizvodnih organizacij z manj kakovostnim izborom, ki nudijo najugodnejše pogoje ipd. Toda to je »obdelava« drugega področja, ki ga je treba v bodoče tudi še razčistiti. Razgovor se je pomudil tudi pri skupni ekonomski propagandi, enotnem označevanju trgovskih, proizvodnih in poslovnih prostorov. Želja vseh je, da bi to čimprej uredili. Prijeten občutek dobi tudi potrošnik, ko ugotovi, da je to urejena organizacija z ustreznimi novimi lepaki, obvestili ipd. Taki sestanki so zelo koristni, saj odstranijo čeri in ozka grla v poslovni informatiki. Namen in cilj obiska v posameznih DO oziroma KZ je bil, da kar najhitreje uvedemo v poslovno življenje naloge, ki smo jih sprejeli s samoupravnimi akti ob vstopu v SOZD MERCATOR-KIT. Cilji so jasni in opredeljeni v obliki znanih »7 stebrov sozda MERCATOR-KIT«. Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Leto XXII Ljubljana, avgust 1985 št.: 7—8 očajjf js Voll£Wt LLia |30&AT£ UAAEAJSu — Veš, to je edini način, da delavce vključimo v razpravo o polletnem rezultatu poslovanja Poslovni odbor M-Interne banke Andrej Dvoršak 71 milijonov za pokrivanje izgub Planske aktivnosti v polnem teku Andrej Dvoršak Stabilizacijski program zajet v planih Na zadnji seji poslovnega odbora Mercatorjeve Interne banke je bil sprejet osnutek pravilnika o poslovanju s hranilnimi vlogami. Osnutek bodo morale obravnavati vse članice Interne banke in poslovnemu odboru posredovati pripombe, ki jih bo obravnaval in vključil v predlog pravilnika, ki bo sprejet v drugi polovici septembra, na zboru Interne banke. V letošnjem letu je veliko prizadevanj in dela strokovnih služb in delavcev sozda usmerjenih v pripravo planskih aktov. Razlog za to so zakonske obveznosti o izdelavi planskih aktov, kot so dolgoročni plan SOZD MERCATOR-KIT do leta 2000, srednjeročni planski dokumenti in letni planski dokumenti sozda. Poslovni odbor je obravnaval tudi predloge za naložbe, ki so bili opredeljeni že v letnem investicijskem načrtu. Vse predloge, ki so bili dani na seji, je poslovni odbor odobril, kar pomeni, da bo plan investicijskih del potekal v skladu s časovnim planom. Še največ razprave je bilo o sredstvih, ki jih je Republiški rezervni sklad začasno, na odpoklic, vendar do konca leta, odstopil sozdu MERCATOR-KIT, oziroma njegovi Interni banki, kot prispevek k sanaciji in pokrivanju izgub družbeno usmerjene primarne kmetijske proizvodnje. Naša Interna banka je tako dobila 71,518.395,00 dinarjev. Poslovni odbor M-IB je sklenil, da ta sredstva razdeli med pet članic našega sistema, ki so ob polletju imele večje izgube. Na sami seji so uvrstili na dnevni red še dodatni točki -obravnavo osnutka Samoupravnega sporazuma o oblikovanju in uporabi ‘pfihodkov ter _______ V- fv« A razporejanja skupnega dohodka ter amandmaje k predlogu Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Mercator-lnterne banke za obdobje 1986-90. Sprejem Samoupravnega sporazuma o oblikovanju in uporabi prihodkov ter razporejanju skupnega dohodka interne banke je posledica nove organiziranosti sozda in hkrati prilaganje novemu zakonu o temeljih bančnega sistema. Ta sporazum kot tudi amandmaji na sporazum o temeljih srednjeročnega plana pomenijo hkrati eno od osnov za učinkovitejše delo banke. Bistvena novost bo ta, da bo Interna banka sprejemala v depo vrednostne papirje, kar ji bo dalo možnost hitrejšega izkoriščanja in preskrbe s finančnimi sredstvi. Prav tako ji bodo ti akti omogočili nove oblike zbiranja hranilnih vlog občanov z izdajanjem hranilnih in nakupnih pisem. Ze aprila smo sprejeli dolgoročni plan SOZD MERCATOR-KIT do leta 2000, v katerem so začrtane vse temeljne razvojne usmeritve našega sozda do konca tisočletja. Te usmeritve sedaj skušamo konkretizirati v srednjeročnih planskih dokumentih - samoupravnem sporazumu o temeljih plana SOZD MERCATOR-KIT za obdobje 1986-1990 in srednjeročnem planu za isto obdobje. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana SOZD MERCATOR-KIT za naslednje srednjeročno obdobje določamo skupne temeljne cilje naše- Iz dela organov sozda ga razvoja, urejamo medsebojne odnose, pravice, obveznosti in odgovornosti za uresničevanje dogvorjenih skupnih interesov in ciljev. Sporazum, ki ga bodo podpisale vse delovne or- ganizacije s svojimi tozdi in kmetijske zadruge s temeljnimi zadružnimi enotami, kot tudi delovna skpnost sozda, temelji na elaboratu o združevanju delovnih oranizacij in kmetijskih zadrug sozd Mercator in sozd KIT, dolgoročnemu planu SOZD MERCATOR-KIT do leta 2000 ter drugih temeljnih aktih sozda. Poprejšnja obravnava osnutka tega samoupravnega sporazuma je bila do 15. avgusta. Sredi septembra pa bo izvršilni odbor delavskega sveta obravnaval pripombe in dopolnitve ter izoblikoval predlog, ki ga bo dal v določitev delavskemu svetu sozda. Delavski svet ga bo nato posredoval članicam, ki ga morajo sprejeti v oktobru. V izdelavi je tudi prvo delovno gradivo srednjeročnega plana SOZD MERCATOR-KIT za obdobje 1986-1990. Po terminskem planu moramo ta dokument sprejeti do konca leta. Gre za konkretizacijo samoupravnega sorazuma o temeljih plana sozda. V srednjeročnem planu sozda bomo opredelili in konkretizirali razvojno in po- slovno politiko za naslednjih 5 let. Osnove za ta srednjeročni plan so predvsem analiza dosedanjega razvoja in razvojnih možnosti sozda, elaborat o združitvi delavnih organizacij in kmetijskih zadrug obeh sozdov, samoupravni sporazum o združitvi v SOZD MERCATOR-KIT, samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana SOZD MERCATOR-KIT za obdobje 1986-1990, razvojne možnosti republike in države v letu 1986-1990 itd. Pri delu pa nastopajo velike težave predvsem zaradi tega, ker nestabilne gospodarske razmere ne omogočajo realno načrtovanje gospodarskih tokov, še toliko težje pa je izdelati realni plan, ki bi bil obvezujoč in katerega neizvajanje bi lahko ustrezno sankcionirali. Zato skoraj vsi srednjeročni pa tudi dolgoročni plani pomenijo bolj želje in usmeritve, kot pa realne cilje, ki naj bi jih dosegli. V našem sozdu planski dokumenti istočasno predstavljajo tudi realizacijo stabilizacijskega programa, kajtiu vse temeljne zahteve tega programa smo vnesli tudi v planske akte. Vzporedno s planskimi aktivnostmi na nivoju sozda potekajo tudi planske aktivnosti v Mercator-lnterni banki. Izdelan je predlog o samoupravnem sporazumu o srednjeročnem planu M-Interne banke za obdobje 1986-1990, v izdelavi pa je tudi srednjeročni plan M-ln-terne banke, ki mora biti sprejet do konca leta. Na koncu moramo še opozoriti, da je treba do konca leta pripraviti in sprejeti letne planske dokumente za leto 1986, kar pa tudi v sedanjih gospodarskih razmerah ni tako lahka naloga. Poslovodni svet sozda Andrej Dvoršak Zgradili bomo poslovni center Četudi sta srednjeročni in letni planski akt sozda izjemno pomembna dokumenta, nič manj pomemben za MERCA-TOR-KIT pa ni računalniško podprt informacijski sistem, o čemer so razpravljali člani poslovodnega sveta na četrti seji 10. julija, je pravi ton temu sestanku dala razprava o predlogu za gradnjo poslovnega centra sozda. Po uvodnih poročilih direktorja M-IB Mihe Urbanije in predstavnika M-MT Aljoše Praj-sa, ki sta pojasnila dosedanji potek priprav, smo lahko slišali dokaj različna mnenja, med katerimi kljub vsemu ni bilo povsem odklonilnih. Poslovni center MERCATOR-KIT je predviden ob Titovi cesti, nasproti Mednarodnega centra za sodelovanje dežel v razvoju. Ocenjena predračunska vrednost objekta skupaj z opremo in ob upoštevanju eskalacije cen za leto 1986 z indeksom 160 ter za leto 1987, ko naj bi bil objekt dograjen in vseljen, z indeksom 200, je 5,4 milijarde dinarjev. Mercator-Mednarodna trgovina bo prispevala 59,90 odstotka, delovna skupnost sozd 15,42 odstotka in delovna skupnost Mercator Interne banke 13,2 odstotka. Narejen je že tudi osnutek razdelilnika sredstev, ki temelji na načelu sredstev za združevanje sredstev skupnega pomena. Poenostavljeno povedano bo del sredstev za gradnjo poslovnega centra treba izdvojiti iz združenih sredstev, kar v bistvu ne pomeni dodatnih obremenitev članic sozda. Ker pa bodo ta sredstva predstavljala le manjši delež naložbe, je strah pred morebitnim izpadom s planom predvidenih investicij povsem odveč. Gradnja poslovnega centra nujnost Kot kažejo prvi izračuni, bomo ne glede na gradnjo centra lahko realizirali skoraj vse gospodarsko upravičene predvidene naložbe, le da bo pri nekaterih prišlo do krajšega časovnega zamika. Zato je tudi bojazen, ki jo je izrazil direktor M-KZ Stična Slavko Nemanič, češ da so v sozdu KIT že združevali sredstva za podoben poslovni center, ki raste na Tolstojevi, in da sedaj ne bo volje ter denarja za drugega, povsem odveč. Predstavnik M-Ljubljan-skih mlekarn, dr. France Kervi-na pa je menil, da je gradnja poslovnega centra nujnost, vendar so za odločanje zanjo potrebne dodatne informacije. Poudaril je, da se za gradnjo moramo odločiti, kajti če se ne bomo odločili danes, se ne bomo nikoli! Prav tako se je za gradnjo zavzelo še več drugih razpra-vljalcev, med njimi v imenu svojih kolektivov predstavniki Em-be, Blagovnega centra, Nanosa, Modne hiše, KZ Bled in tako dalje. Njihove razprave lahko strnemo na skupni imenovalec, da je poslovni center sozda nujno potreben, saj sedanja razdrobljenost posameznih sektorjev in služb že resno ogroža poslovno učinkovitost. Tudi pomislek, da čas za gradnjo ni primeren, je brze trdne podlage, čas nikoli ni bil primeren in zanesljivo je, da bo tt)di vedno manj primeren, saj je težko verjeti, da se bo v petih ali desetih letih položaj gospodarstva oziroma trgovine bistveno izboljšal. Razpravljale! so poudarili tudi to, da je MERCATOR-KIT, ki je edini med pomembnejšimi sozdi, ki še nima ustreznega poslovnega centra, vedno dajal prednost investicijam svojih članic. Te so v preteklih letih uspele zgraditi in posodobiti mnogo svojih objektov. Po drugi strani je investicija sedaj ugodna tudi zato, ker bo večji del stroškov prevzela Mercator-Mednarodna trgovina, ki se je za gradnjo že odločila, ne glede na dokončno odločitev sozda. To pomeni, da bodo delovne skupnosti sozda, Interne banke in drugih delovnih organizacij, ki imajo sedeže v Ljubljani, lahko ob minimalnih stroških le prišle do ustreznih poslovnih prostorov. Potrebnih več dodatnih informacij V razpravo sta se ob koncu vključila tudi namestnik predsednika PS sozda Tone Mastnak, ki je med drugim poudaril, da celotna investicija predstavlja le 10 odstotkov vseh sredstev, ki jih bomo združevali v naslednjem srednjeročnem obdobju, medtem ko je predsednik PO Miran Goslar poudaril, da je v sedanjih časih akumulacija tako majhna, da brez Iz dela organov sozda združenih sredstev nihče ne bo mogel izpeljati nobene naložbe. Še enkrat je razčlenil vse razloge za in proti, nakar je pozval prisotne, naj se vsak posameznik opredeli do načrtovane gradnje, kajti, kot je poudaril, le z odkritim in poštenim dialogom bomo, ne glede na različnost stališč in mnenj, lahko razreševali perečo problematiko. Po krajši razpravi je bilo sklenjeno, da bomo poslovni center gradili, vendar morajo strokovne službe pripraviti podrobne informacije o tej investiciji, sredstvih zanjo in vsem drugem, kar morajo vedeti delavci članic, ko se bodo odločali, ali investicijo podprejo ali ne. Med prisotnimi člani poslovodnega sveta ni bilo nikogar, ki bi izrazito nasprotoval gradnji, zato so dosegli zelo visoko stopnjo soglasja, ki je nedvomno tudi potrebno pri tako občutljivem in pomembnem vprašanju. Planski akti v javni razpravi V nadaljevanju seje je pomočnik direktorja M-IB, France Kastelic, opisal priprave za sprejem srednjeročnega in letnega planskega akta sozda. Pojasnil je tudi osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD MERCATOR-KIT za obdobje 1986-90. Člani poslovodnega sveta so predlagali nekaj dopolnitev ter priporočili, da se samoupravni sporazum posreduje v javno razpravo, sprejeli pa naj bi ga jeseni. Svetovalec PO sozda za zunanjo trgovino, Boris Kofol, je zatem orisla osnutek samoupravnega sporazuma o oblikovanju sredstev.za interne kompenzacije v sozdu. Predlagal je, naj bi se sklad, ki bi omogočil pokrivati specifične rizike, napajal v najmanjši možni meri solidarnostno, večji del sredstev zanj pa naj bi združevali po interesnem načelu. Sklad bi omogočil uspešnejše izvajanje skupne poslovne politike ter pokrivanje izpada dohodka, ki nastane pri poslovanju s proizvodi in storitvami širšega in dolgoročnega pomena za sozd. KORŠ naj išče nove rešitve Člani poslovodnega sveta so ob koncu seje svojo pozornost osredotočili na problematiko koordinacijskega odbora za šport in rekreacijo. Predsednik KORŠ, Miro Vaupotič, jim je pojasnil, da bi morali za potrebe rekreacije in športa letos v sozdu zbrati 2,7 milijona dinarjev, kar pomeni po 150 dinarjev na vsakega zaposlenega. Ker pa nekateri ozdi in kmetijske zadruge svojih obveznosti še niso izpolnile, se je zbralo le 2,23 milijonov dinarjev. Za zim- članl poslovodnega sveta so si pred sejo ogledali proizvodnjo slaščic v M-Konditor. Foto: Andrej Dvoršak sko MERCATORIADO in ostale akcije KORŠ-a je bilo porabljenega 1,3 milijona dinarjev, stroški poletne MERCATORIADE pa so bili 2,2 milijona dinarjev. Za izvedbo celotnega programa koordinacijskega odbora za rekreacijo in šport v letošnjem letu (izvedba teniškega turnirja v Portorožu, planinski pohodi, seminar za organizatorje rekreativne dejavnosti, udeležba na športnih tekmovanjih medobčinskega in republiškega pomena) in pokrivanje manjka, ki je nastal po letni MERCATORI-ADI, bi KORŠ potreboval še 1,9 milijona dinarjev dodatnih sredstev, kar pomeni, da bi morale vse članice prispevati dodatnih 100 dinarjev na vsakega zaposlenega delavca v sozdu. Predlog KORŠ-a za zvišanje prispevka s 150 na 250 dinarjev je poslovodni svet po krajši, a burni razpravi, sprejel, hkrati pa zahteval, naj KORŠ do prihodnjega leta skuša najti ustreznejše rešitve, ki bodo omogočile kar najširšemu krogu delavcev srečanje in zbliževanje med seboj. S tem v zvzei je bila izrečena misel, naj bi SOZD organiziral MERČATORI-ADO oziroma DAN MERCATOR-KIT, podobno kot to počno v Iskri, kjer se zbere na takšnem srečanju 10 in več tisoč delavcev. Računalništvu večjo veljavo Direktor sektorja za AOP, Rudi Corn, je predstavil poslovodnemu svetu prvi osnutek predloga za oblikovanje računalniško podprtega informacijskega sistema sozda. Z združitvijo sozdov Mercator in KIT smo postali tako veliki, da nove organizacije ni več mogoče obvladovati brez ažurnih in točnih podatkov. Ti so osnova za vodenje in poslovno odločanje. Zato je sektor za AOP pripravil predlog za nakup nove računalniške opreme, ki bo omogočila oblikovanje, uvajanje in izvajanje računalniško podprtega informacijskega sistema. Rezultati bodo zlasti koristili vodilnim in vodstvenim delavcem pri poslovnem odločanju, pa tudi za obveščanje samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij, kot tudi delavcem in kmetom, združenim v sozd MERCATOR-KIT. Informacijski sistem sozda MERCATOR-KIT bo zasnovan na več popolnoma ali delno samostojnih informacijskih podsistemih. Posamezne službe in sektorji so že posredovali svoje potrebe. Ti so že vključeni v predlog, ostali pa morajo svoje želje še sporočiti sektorju za AOP Delovne skupnosti sozda, ki jih bo v nadaljnjem oblikovanju predloga upošteval. Danes sektor za AOP DS sozda obdeluje podatke že 80 članic, trideset članic sozda daje podatke obdelovat računalniškim centrom izven sistema, ostale pa delajo še vse »ročno«. Računalniško podprt informacijski sistem je postal nujnost, saj le-ta omogoča uresničevanje skupnih ciljev. Žal pri nas računalnike, ki jih imamo, še nezadostno izkoriščamo, čeprav nam računalniški centri nudijo zelo široke možnosti uporabe in obdelave podatkov. Tudi Center za obveščanje Mercatorja bo prenesel evidence in besedila svoje zbirke temeljnih dokumentov na računalnik. Z računalnikom PARTNER ter ustreznimi pra-grami bomo pocenili proizvodne stroške in izločili kolikor mogoče vpliv tujih napak, ki sedaj nastajajo pri zunanjih storitvah, če ne upoštevamo prednosti, ki jih prinaša taka obdelava brez papirja. Tekstil, konfekcija Franc Suhadolnik Tekstilci pred sklepanjem pogodb za sezono pomlad-poletje 1986 Nakup tekstila in konfekcije ima poseben značaj. Pogosto so tako proizvajalci kot trgovci v zadregi: kakšna bo moda čez šest do osem mesecev, kakšna bo kupna moč trgovcev in končnih potrošnikov itd. V tem prispevku bomo skušali prikazati različna dejstva in ugibanja pred bližnjim ogledom kolekcij pri proizvajalcih ter olajšati odločitve v zvezi s sklepanjem pogodb za tekstilno blago za sezono pomlad-poletje 1986. V mesecu septembru in še deloma oktobru poteka tako imenovano »zaključevanje« tekstilnega blaga za sezono pomlad-poletje. Po prikazu in ogledu posameznih kolekcij pri proizvajalcih ali na posebnih sejmih se trgovci odločajo za nakup blaga, ki bo čez dobrih 6 mesecev prišlo na prodajne police trgovin. Med blagovnimi skupinami je tekstil dohodkovno ena najzanimivejših. Ocenjujemo, da bo letošnja realizacija okrog 10 milijard novih dinarjev in bo prinesla okroglo 2 in pol milijarde dohodka. Ob že sedaj sorazmerno dobrih prodajno-plačil-nih pogojih je to panoga, ki v sozdu Mercator-Kit lahko bistveno poveča dohodek. Z ustrezno ponudbo, izborom, kakovostjo in cenovno zanimivimi artikli lahko končnega potrošnika uverimo, da imamo v Mercatorju poleg vsega ostalega tudi tekstil - od najbolj modnih izdelkov, do galanterijskega blaga. Začetek vsega tega dela se začenja z omenjenimi sklepanji pogodb za blago. Odgovornost delavcev, ki zaključujejo blago za več kot pol leta vnaprej, je resnično velika. Vemo, da je moda muhasta kakor aprilsko vreme. Izkušnje imamo, da celo določena barva ali vrsta plašča in obleke gredo bolje v prodajo v Mariboru kakor v Ljubljani ali Novi Gorici. Izkušnje zadnjih nekaj let nas navajajo, da količinsko vse manj kupujemo na dolgi rok ter da se trgovci raje odločajo za dodatne nakupe v času sezone. Drag denar za obratna sredstva je streznil prene-katerega trgovca, da kupuje s preudarkom in omejene količine. Želo težko je uskladiti posamezno kolekcijo npr. ženskih plaščev in moških oblek, ko posamezni partnerji pri ogledu kolekcije zagotavljajo, da nekega izdelka skorajda ne bo, ker bo šlo vse v izvoz, oziroma da ni dobiti dovolj metražnega blaga ipd. Vse te ugotovitve moramo jemati z »zadržkom«; predsem zaradi tega, ker se položaj v pol leta lahko bistveno spremeni in kar iznenada nastane dovolj velika ponudba izdelkov, za katere smo bili pri »zaključevanjih« (pogajanjih) seznanjeni, da jih ne bo. Dober komercialist mora upošte-j vati nekaj temeljnih pogojev, ko se odloča za nakup. Pomembnejši vidiki so sledeči: -analiza prodaje v pretekli sezoni -izdelava okvirnega količinskega plana nabave -ocena posameznih kolekcij (kroj, barva, cena) -prodajno-plačilni pogoji. Z ogledom posameznih kolekcij lahko zaokrožimo količinski plan nabave pri posameznem dobavitelju. Tu pride do odstopanj od okvirnega plana, ki smo ga prvotno pripravili. Nekateri proizvajalci ponudijo bogato izbiro lepih modelov, zato je normalno, da se ob upoštevanju ostalih pogojev tam pogodimo za večjo količino. Glede na zmogljivosti tekstilne industrije, ki so nekajkrat predimenzionirane za potrebe celotne Jugoslavije, je pričakovati čedalje večji pritisk na trgovino. Tu pa odgovorni delavci pri pogodbah in drugih nakupih ne smejo nasedati obljubam o različnih ugodnostih, češ da bodo boljši prodajno-plačilni pogoji, da je blago ekskluzivno, da bo neprodano blago mogoče vrniti). Splošno mnenje je, da bo količinsko tudi letos manj naročil kakor leto poprej. Težko je napisati število, ki bo ustrezalo vsaki trgovini. Glede na predvideno bolj umirjeno rast cen lahko ob upoštevanju navedenih pogojev predvidimo 15-30% manj naročil blaga. Oblačila smo in jih bomo nosili. Želimo biti poceni in lepo oblečeni. Žal se moda spreminja vsako leto, kar povzroča precejšnje luknje v denarnicah. Vendar moramo modo jemati tudi z rezervo. Prisluhniti je treba željam in okusu potrošnika pa modnim težnjam ter izbrati srednjo pot. Mercator-KIT ima specializirane blagovnice za tekstil in tudi trgovine, ki imajo poleg vsega ostalega tudi še nekaj tekstila. To pomeni, da moramo zaradi izredne pestrosti trgovin imeti poslovne odnose z velikim številom proizvodnih organizacij, ki nam poleg visoko modnih artiklov nudijo tudi cenene I tekstilne izdelke. Zlepljenost vodstva in 00 ZK je iahko tudi koristna Andrej Dvoršak V Blagovnem centru so z novim sistemom nagrajevanja uspeli povečati učinkovitost Vasja Butina sodi med mlajše vodstvene oziroma vodilne delavce v našem sozdu. Po končani Višji upravni šoli je začel svojo pot v Mercatorju kot pripravnik v kadrovski službi DS SOZD. Napredoval je do v. d. direktorja splošno kadrovskega sektorja DS SOZD ter glavnega in odgovornega urednika glasila Mercator. S politično aktivnostjo v kolektivu in izven njega je hitro padel v oči občinskim kadrovskim komisijam. Bil je izvoljen za namestnika sekretarja Občinskega komiteja ZKS Ljubljana Vič-Rudnik, kasneje je postal sekretar in se po šestih letih in pol, na lastno željo, vrnil v prejšnji kolektiv. Tokat za namestnika direktorja Mercator-Blagovnega centra. V prejšnji številki je Franc Zadravec predlagal ravno Vasjo Butino za našega naslednjega sogovornika v rubriki Štafetni intervju. Hkrati mu je zastavil vprašanje o zlepljenosti vodstev 00 ZK z vodilnimi in vodstvenimi strukturami v delovnih organizacijah. Zanimalo ga je, kaj tovariš Butina misli o tem... »Reči moram, da sem malce presenečen nad vprašanjem. Največkrat slišimo o zlepljenosti političnih struktur in vodstva delovnih organizacij kot o negativnem pojavu. Mislim, da se moramo vprašati, v čem so negativnosti, če vodstva 00 ZK in ozda dobro sodelujejo. V normalnih razmerah to sploh ni noben problem. Gre za razmerje med vodilnimi delavci in vodstvom 00 ZK ali, če poenostavimo, med direktorjem in sekretarjem. Zdi se mi povsem razumljivo, da tesno sodelujeta, saj se delo, ki ga opravljata, prepleta. Direktor vodi OZD in je odgovoren za poslovanje, sekretar pa vodi 00 ZK. Kakšne pa so naloge Zveze komunistov, je povsem jasno opredeljeno v Ustavi. Skratka, zasledujeta iste cilje - izvajanje politike gospodarske stabilizacije, dobro poslovanje, pravilne investicije, razvoj samoupravljanja, nagrajevanje po delu in rezultatih dela, skupaj se borita proti gospodarskemu kriminalu itd. Če pri reševanju teh vprašanj prihaja do skupnega dela in podpiranja ukrepov vodilnih struktur s strani 00 ZK in obratno, je to lahko le koristno. Več takšne »zlepljenosti« bo, laže bomo reševali nakopičene probleme. Kadar pa vodstvo 00 ZK podpira slabo delo direktorja, neorganiziranost, nepravilnosti in neizvajanje samoupravljanja, pa je »zlepljenost« zelo škodljiva ih proti taki se moramo boriti vsi delavci, ne le člani ZK! Med delom poklicnega političnega funkcionarja in gospodarstvenika so razlike. Se tudi vam dogaja, da vas znanci sprašujejo, kako se počutite sedaj, ko niste več »pomemben« občinski funkcionar? »Da, tudi. Sprašujejo me, kje je lažje delo. Menim, da je težko tako delo političnega funkcionarja kot vodstvenega delavca v združenem delu, če le svoje delo pošteno opravlja. Vsekakor je bila večja obremenitev prej, ker je delo občinskega političnega funkcionarja brez urnika. Meni osebno se zdi »lepše« delati v združenem delu, v bazi, kot pravimo. Tu lahko sami kljub vsemu administratira-nju zelo učinkovito rešujemo pereča vprašanja. Imel sem srečo, da sem prišel v kolektiv, ki je bil vseskozi urejen in v katerem je samouprava na sorazmerno visoki ravni.« Lani je Borba izvedla medrepubliško anketo o tem, kako delavci, neposredni proizvajalci, gledajo na nagrajevanje po delu, na kult dela in odnos do dela. V večini primerov so de- lavci menili, da delamo premalo, a da smo tudi preslabo nagrajeni. O kultu dela in udarnikih pa so bila mnenja precej deljena. Kaj o tem menite vi? »Nagrajevanje po delu je osnova, ki je izredno pomembna. Minili so časi, ko so ljudje delali le zaradi svojega prepričanja in idealov. Vrsto let smo nato zanemarjali materialno stimulacijo, kar se nam je maščevalo. Iz osebne izkušnje v Blagovnem centru lahko povem, da se s pravilnim nagrajevanjem de- Vasja Butina - iz politike ponovno v združeno delo. Andrej Dvoršak lavcev lahko hitreje pride do željenih rezultatov, kot pa s čim drugim. Čas je tak, da realni osebni dohodki padajo oziroma rastejo počasneje, kot si želimo, zato je še težje izvajati nagrajevanje po delu. Kljub temu smo v Blagovnem centru to poizkusili, bolje rečeno, želeli smo se približati temu cilju. Sredstva, ki nam ostajajo za delitev, skušamo razdeliti po prispevku posameznika oziroma skupine. Prej smo imeli vsi »osnove« in osebni dohodek je bil odvisen od ovrednotenja delovnega mesta. Sedaj smo ubrali drugačen pristop, ki kaže kljub vsem odporom dobre rezultate. Na žalost smo še vedno zelo daleč od prave delitve po delu in rezultatih dela, saj je delitveno razmerje pri nas 1:3,2, kar ni v skladu niti z opredelitvami naše družbe. V Blagovnem centru kljub temu ocenjujemo, da je to razmerje v sedanjem trenutku, ko je že ogrožena socialna varnost delavcev, predvsem tistih z najnižjimi osebnimi dohodki, ki nimajo drugih virov zaslužka in so odvisni le od zaslužka v delovni organizaciji, realno. Zato razmerja ne povečujemo. Delavci so to sami opazili in neredko je slišati pripombo: »Če ima direktor 9 milijonov, jih jaz ne morem imeti šest.« V tem, kar pravite, je precej resnice, vendar se mi zdi, da se ne le pri vas, ampak tudi v drugih delovnih organizacijah vse bolj srečujemo s problemom uravnilovke. Ta je enako nestimulativna kot nenagrajeva-nje po delu in še zlasti prizadene uspešne, ustvarjalne delavce. Jaz razlikujem dve vrsti uravnilovke. Prva je tista, ko izničimo razlike med odgovornostjo, strokovnostjo in zahtevnostjo posameznih del. Druga, bolj nevarna, o kateri manj govorimo, pa je tista, ko delavci na istih nalogah in delih, za dva do trikrat slabše rezultate dela, dobe enak osebni dohodek in je razlika le glede na minulo delo. To »ubija« voljo in prizadevanje delavcev, da bi več in bolje delali. V Blagovnem centru smo skušali to odpraviti z novim načinom ugotavljanja delovne uspešnosti. Pri nas lahko dobi uspešen delavec, naj bo to skladiščnik, komercialist ali operater za zajemanje podatkov, še enkrat višji osebni dohodek od slabega delavca. Ocenjujemo, da je z novim načinom nagrajevanja dobljena prva bitka proti nedelu in uravnilovki, ki iz tega izhaja. Menimo, da je to eden poglavitnih vzrokov, da Blagovni center ni v takih težavah kot druge grosistične organizacije.« Kako so novi sistem nagrajevanja sprejeli delavci? »Čeprav smo ta sistem nagrajevanja uvedli že pred enim letom, se vsi z njim še niso sprijaznili. Je še veliko odporov, zlasti pri tistih, ki so na račun dobnega dela drugih prejemali visoke osebne dohodke. Pravilnik smo uspeli uveljaviti le s trdno odločnostjo vodstva delovne organizacije in z »zleplje-nostjo« z vodstvi družbenopolitičnih organizacij. Povsem mirno lahko napišete, da je bila ta »zlepljenost« pozitivna in družbeno koristna. Zdi pa se mi povsem normalno, da velika večina vodstvenih in poslovodnih struktur, »ne ugrizne« v ta problem, ker je to zanje še težje kot pa stalna prisotnost obeh uravnilovk.« Jasno ločiti samoupravne odločitve od poslovnih Pomeni to, da so spremembe mogoče le v tistih kolektivih, kjer imajo resnično izvedeno samoupravno organiziranost? Kako je s samoupravljanjem pri nas? »Osnovni problem samoupravljanja je, da ga večkrat ne znamo pravilno definirati. Če mislimo, da je samoupravljanje sprejemanje tekočih poslovnih odločitev, od komercialnih do finančnih in tako dalje, smo v veliki zmoti. Zelo jasno moramo ločiti samoupravne odločitve od poslovnih. Če samouprava in poslovodstvo nista dovolj jasno opredeljena, lahko kaj hitro pride od nepravilnosti in napačnih odločitev. Drug problem samoupravljanja je informiranost delavcev. Ta je predpogoj za karkšnokoli samoupravljanje. Z informacijo moramo delavcu vzbuditi zanimanje in ga motivirati za sodelovanje pri odločanju. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo vodstva delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij. Ta morajo ponuditi osnovno informacijo. Vendar vodilni delavci mnogokrat pozabljajo na našo dolžnost, da moramo razvijati takšne pogoje in razmere, ki bodo omogočali večje vključevanje in večjo motiviranost delavcev za samoupravljanje. Meni se zdi to zelo velik problem in v Blagovnem centru se trudimo, da bi ga rešili. Pri tem le delno uspevamo. Imamo tajnika samoupravnih organov, ki se skupaj z nami trudi, da bi k odločanju pritegnili kar največ delavcev. Še vedno se v samoupravo vključuje le ozek krog, največkrat istih ljudi, medtem ko drugi nenehno stoje ob strani. Kajpak vsi delavci niso enako zainteresirani za vključevanje v samoupravne tokove. Ugotavljamo, da so bolj zainteresirani tisti, ki so v celoti odvisni od rezultatov svojega delovnega kolektiva, manj pa tisti, ki imajo še druge vire dohodkov, bodisi od domače kmetije ali popoldanskega »fuša«. Ta problem ni samo naš, je splošen jugoslovanski in je opredeljen tudi v programih gospodarske stabilizacije.« O vsem, kar ste povedali, se mi zastavlja vprašanje o politični klimi v vašem kolektivu. Danes zjutraj sem v Delu prebral članek o izstopu iz sindikata stodvajset delavcev od 164 Verige v Lescah, ki so kot razlog izstopa navedli visoke dohodke občinskih političnih funkcionarjev. Nezadovoljstvo med delavci pa je, bolj ali manj prikrito, tudi drugod. Kaj so po vašem mnenju osnovni vzroki nezadovoljstva? Politična situacija je zelo odvisna od trenutnih možnosti izplačil osebnih dohokov in pri tem nismo mi nobena izjema. Kakšnh posebnih izpadov zadnja leta nismo imeli. Vendar je nenehno prisoten strah pred prihodnostjo, zlasti pri tistih delavcih, ki so vezani izključno na dohodek, ustvarjen v rednem delovnem razmerju. Na srečo smo letos po dolgih letih nad povprečjem glede osebnih dohodkov v slovenski trgovini. Mislim, da so ravno osebni dohodki in pa sorazmerno dobri odnosi v kolektivu vzrok za zadovoljivo politično situacijo.« Čeprav imate nadpovprečne osebne dohodke, tudi ti niso kaj prida, saj so nam znane razmere v trgo- Namen rubrike Štafetni intervju je omogočiti bralcem več medsebojnega dialoga pred javnostjo. Ni namenjena izpovedim in življenjepisom, ampak želi spodbuditi obravnavo žgočih vprašanj, ki zadevajo kar najširši krog. Vprašanja bodo naslovljena na tiste delavce, ki jih problem najbolj zadeva. To seveda ne pomeni samo vodilnih in vodstvenih. Rubriko bomo vzdrževali tako, da bo sedanji sogovornik predlagal naslednjega in mu zastavil vsaj eno ključno vprašanje, razgovor pa bo opravil naš novinar. Edini omejitvi pri vprašanjih sta: da je predlagani iz vrst članic sozda MERCATOR-KIT in da vprašanje ni žaljivo. vini. Kadar pa delavec meni, da je za svoje delo premalo nagrajen, zgubi čut do družbene lastnine, začno se pojavljati kraje... »Pri delu, kot je naše, se kraje kajpak pojavljajo. Lansko leto smo ugotovili štiri, letos že dve. Do kraj in tatov smo tu nepopustljivi. Za disciplinsko komisijo je prav vseeno, ali delavec ukrade kos mila ali blago milijonske vrednosti. Opažamo pa, da je med delavci odnos do kraje zadnje čase bolj popustljiv. Imamo tudi zelo stroga merila do takoimenovanega kala, razbitja ali neupravičenega manjka blaga. V zadnjih dveh mesecih je okoli 40 delavcev zaradi ugotovljenega neopravičenega razbitja ali manjka blaga moralo povrniti škodo od 10 do 20% od vrednosti blaga oziroma svojih osebnih dohodkov. Tudi pri zaostrovanju odnosa do kala oz. manjka smo spočetka imeli dokaj odporov in negodovanja. Kasneje so delavci le spoznali, da je treba tudi ha tja način izboljšati poslovanje^in s pazljivim ravnanjem varovati družbeno premoženje. Nazoren je podatek, da se je po zaostritvi zmanjšalo število »razbitih« steklenic piva za petkrat. Med delavci se nenehno pojavlja vprašanje belih in modrih ovratnikov, tudi pri ugotavljanju materialne odgovornosti, češ da je običajno odgovoren le delavec v neposredni proizvodnji. V Blagovnem ctehtru skušamo biti dosledni, čeprav je odgovornost po pisarnah precej težje ugotavljati in opredeliti. Vendar je tudi to mogoče, zlasti v komerciali, kjer se ugotovljene napake odražajo na osebnem dohodku posameznika in skupine. Primeri napak so sicer redki, nastanejo praviloma nehote. Za primer naj naveden delavko, ki je pomotoma napisala na blago staro ceno in ga je maloprodaja po tej ceni tudi prodala. Razlika je bila precejšnja in ko smo ugotovili krivca - referentko, je morala poravnati škodo iz lastnega žepa. Kraj in odtujevanja družbene imovine je manj tam, kjer je ustrezna organizacija, kjer se postopke in nadzor dosledno izpelje in kjer so dosledni tudi vodilni in vodstveni delavci. Odkar poskušamo v Blagovnem centru vse to dosledneje uveljaviti, se je kalo tudi precej zmanjašalo in je precej nižje od povprečja v dejavnosti. Tovariš Butina, kot veste, mora intervjuvanec našega »štafetnega intervjuja« predlagati novo »žrtev« in ji tudi zastaviti vprašanje. Koga predlagate vi? »Doslej smo dogovarjali samo vodilni in vodstveni delavci, prepričan pa sem da so tudi drugi člani našega kolektiva zanimivi sobesedniki oziroma bi lahko povedali kaj zanimivega. Zato predlagam za naslednjega intervjuvanca traktorista Ivana Andrašca, ki je zaposlen v tozdu Posestva M - Ljubljanskih mlekar. Zastavljam mu naslednje vprašanje: V sredstvih javnega obveščanja beremo o težavah v našem kmetijstvu, še posebej v živinoreji in pridelavi mleka. Skoraj vse kmetijske organizacije združenega dela se otepajo z izgubami, ki letos stalno naraščajo. Zato mnogokje že razmišljajo o ukinitvah posameznih farm oziroma zmanjševanju osnovne črede molznic, kar naj bi zmanjšalo izgube. Tam, kjer se lahko, se preusmerjajo na poljščine, pridelava mleka pa naj bi slonela le na kmetu. Ivana Andrašca, ki je v Ljubljanskih mlekarnah že preko 20 let, sprašujem, kako je s tem pri njih? Zastavljam mu še eno vprašanje, kako so se on in njegovi tovariši vživeli v novi SOZD MERCATOR-KIT? 4. stran Iz računalniških centrov Kaj pomeni črtasta koda Sektor za AOP Prešli na evropski sistem številčenja proizvodov Mercatorjeve izvozno usmerjene proizvodne organizacije so izrazile potrebo po označevanju nekaterih svojih pro-izvodov z E AN številko. Zato se je SOZD MERCATOR-KIT vključil v jugoslovansko organizacijo za enotno številčenje artiklov široke potrošnje - JANA, po sistemu ENA, ki je kratica za europeen artikel numbering (evropsko oštevilčenje proizvodov). SOZD MERCATOR-KIT ima številko 7200. Kaj je namen enotnega številčenja artiklov? Š 607200 cXoOQ TU-.. V komori s skrbno uravnavanimi klimatskimi pogoji v štirih do petih tednih zrastejo iz potaknjencev drobne krompirjeve rastlinice. Foto: Gorazd šinik Gre namreč za enega izmed nazornih dokazov, da je kranjskim strokovnjakom uspelo osvojiti najsodobnejšo, a izredno zahtevno metodo hitrega razmnoževanja osnovnega semena krompirja. Z zavzetim večletnim razvojnim in raziskovalnim delom so jo obvladali ta-kon dobro, da jo lahko prenesejo iz laboratorija v poseben center, ki bo s pridobivanjem brezvirusnega osnovnega semena bistveno vplival na boljši pridelek krompirja pri nas. Ta center bodo začeli v kratkem graditi v Šenčurju pri Kranju. Začetek rednega obratovanja napovedujejo za september prihodnjega leta, v letu 1988 pa naj bi ob polnem obratovanju že pridelal 350 ton osnovnega Osvajanje nove metode hitrega razmnoževanja krompirja v M-KŽK Gorenjske je skupinsko delo treh strokovnjakov. To so dr. Miloš Kus, ki vodi znanstveno raziskovalno, razvojno in strokovno delo pri pridelovanju semenskega krompirja, ter. ing. Maša Eržen-Vodenik in dipl. ing. Marija Galič v laboratoriju za fiziologiji in virusne bolezni krompirja. semena superelita. Zaposloval bo 12 delavcev. Postavitev bo predvidoma stala 443 milijone dinarjev. Poleg sozda Merca-tor-Kit in njegove DO KŽK Gorenjske bo pri tem sodeloval tudi sklad za intervencije v kmetijstvu občine Kranj. Semenarna Ljubljana in Helios Domžale pa bosta pomagala pri vračanju bančnega posojila. M-KŽK Gorenjske se je že v preteklem obdobju uveljavil kot eden naših najpomembnejših pridelovalcev osnovnega semena krompirja. Vzgaja ga s skrbnim odbiranje popolnoma zdravih rastlin na polju. Ves postopek - od rastline izbranke do pridelka osnovnega semenskega materiala za nadaljnejše pridelovanje semenskega krompirja za trg pa traja 6 let. V tem obdobju uspeh močno zmanjšujejo vremenske razmere in okužbe, ki se jim na prostem ni mogoče izogniti. Nova metoda je časovno dvakrat krajša, rastline pa so ves čas razmnoževanja popolnoma obvarovane pred okužbami in neugodnimi vremenskimi vplivi. Tako je pridobljeno osnovno seme popolnoma zdravo, kar je eden od osnovnih pogojev za dober pridelek. Delo temelji na preprostem dejstvu, da je tudi krompir mogoče razmnoževati s potaknjenci iz razrezanih zelenih delov rastline. Po skrbnem testiranju in odbiranju povsem zdravega izvoznega materiala se razmnoževanje navadno začne s kaličem zdravega gomolja zbrane sorte. Razrežejo ga tako, da ima vsak delček očesce, ki ga vložijo v epruvete s hranljivo podlago. V komori s posebnimi klimatskimi razmerami čez 4 ali 5 tednov zrastejo drobne rastlinice, ki jih ponovno razrežejo in potakne-jo. To ponavljajo toliko časa, da imajo zadostno število rastlin. Zatem njihove zakoreninjene dele prenesejo v rastlinjak, kjer ostanejo toliko časa, da obrodijo prve gomolje - osnovni semenski material za nadaljnje pridelovanje semenskega krompirja na polju. Tako metodo razmnoževanja semenskega krompirja v državah z razvitim kmetijstvom že veliko uporabljajo, v Kranju pa so morali samo dognati številne pomembne podrobnosti, predvsem o sestavi hranljivih podlag za posamezne sorte in o preprečevanju okužb. Do sedaj so obvladali novo metodo razmnoževanja 14 do- mačih in tujih sort, njihovo število pa bodo še povečali, saj razvojno raziskovalnega dela niso končali. Začeli so proučevati tudi podobne metode razmnoževanja drugih kultur, saj bi radi poskrbeli za to, da bi bile zmogljivosti centra enakomerno izrabljene vse leto, česar fiziološke zahteve krompirja ne omogočajo. M-KŽK Gorenjske prihaja s svojim projektom v času, ko se vse bolj zavedamo, kako slabo je, da smo doslej v pridelovanju osnovnega semena na splošno posvetili premalo pozornosti. Zaradi tega smo v našem kmetijstvu močno odvisni od uvoza ali pa so naši pridelki zelo pičli. Z obratovanjem novega centra v Šenčurju pri Kranju vsakoletni uvoz osnovnega semena krompirja ne bo več potreben. Sortni izbor bo mogoče prilagajati končnim uporabnikom, mogoče bo uvajati nove sorte, ki praviloma zagotavljajo večji pridelek, seme bo mogoče red-neje zamenjati, hektarski pridelek se bo povečeval, to pa pomeni tudi sorazmerno nižje cene in sproščanje njivskih površin za pridelovanje drugih poljščin. Nova metoda je predvsem nepogrešljiva, kadar je zaradi množičnih obolenj ali drugih vzrokov na voljo zelo malo zdravih gomoljev zaželene sorte. V Franciji so iz enega samega kaliča pridobili v enem letu 800.000 rastlin. Šlo je za poizkus; v praksi taki rekordi niso potrebni, pa tudi predragi so, saj zahtevajo izredno velike zmogljivosti laboratorijev, rastnih komor in podobnega. V Kranju predvidevajo, da bodo za začetek vzgajali letno sto tisoč rastlin, kar bo zadoščalo potrebam po osnovnem semenu v naši republiki. Center pa je zasnovan tako, da ga bo mogoče še znatno razširiti. Iz dela aktiva kmečkih žena in mladih zadružnikov M-KZ Medvode Mile Bitenc Kmečka pojedina na ohceti Milan Kneževič obiskal KŽK Gorenjske Center za obveščanje Manj pšenice kot lani Kmetijsko-živilski kombinat Gorenjske sta sredi žetve obiskala Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter Leo Frelih, -predsednik Zadružne zveze Slovenije. Direktor kombinata Janez Tavčar in direktor tozda Kmetijstvo Anton Černe sta ju seznanila s pripravami na žetev in samo žetvijo ter nekaterimi drugimi deli v kombinatu. Za letošnjo žetev so v KŽK Gorenjske imeli pripravljenih 7 kombajnov, kar je bilo dovolj za žetev na 523 hektarjih žit. Največ so imeli posejane pšenice, in sicer 226 hektarjev. Precej je bilo rži za pridelavo rženih ro-žičkov za farmacevtsko industrijo, skupaj 151 hektarjev. Poleg tega pa so imeli 146 hektarjev posejanih z ječmenom. Kot ugotavljajo, je pridelek pšenice letos slabši kot lani, čeprav so opravili obsežnejša agrotehnična dela. Slabo vreme med klasenjem je očitno naredilo več škode, kot so predvidevali. Tako ocenjujejo, da je povprečni pridelek okoli 4000 kilogramov pšenice na hektar. Pri tem je treba upoštevati tudi to, da Gorenjska ni tako primerna za pridelavo pšenice kot na primer Prekmurje, zato so pridelki tod tudi ob ugodnem vremenu bistveno manjši. Vso pšenico kombinata so oddali podjetju Žito. Zrnje je bilo zaradi vročega vremena med žetvijo dovolj suho, tako da so ga vozili od kombajnov naravnost v silose Žita. Bolje kot pšenica sta letos obrodila ječmen in rž. V kombinatu si prizadevajo, da njive po končani žetvi ne bi ostale prazne in da bi zemljo kar najbolje izkoristili. V ta namen so letos še povečali obseg strniščnih posevkov. Z njimi so posejali več kot 200 hektarjev strnišč. Največ je oljne redkve (85 hektarjev) in krmilne ogršči-ce (40 hektarjev). Po daljšem času so se znova odločili za ajdo, ki je bila nekdaj značilna za gorenjska polja, a je z leti skoraj povsem izginila iz pridelave. V kombinatu so jo letos posejali na 20 hektarjih. Pogovor je nanesel tudi na krompir, ki je glavna poljšina v kombinatu. Prav KŽK Gorenjske je namreč pri nas največji pridelovalec semenskega krompirja. Kot so povedali, letošnji pridelek krompirja dobro kaže. V povprečju bodo pride- Na minuli kmečki ohceti v Ljubljani se je na svatovanju dobro jedlo in pilo in tisti, ki so pojedino pripravljali, so postavili na mizo tudi prave domače jedi. Toda še več dobrih domačih, že kar redkih posebnosti, si lahko dobil oziroma si jih privoščil na dveh stojnicah. lali okoli 18 ton krompirja za seme na hektar, skupaj pa okoli 3000 ton semenskega krompirja. Predstavnika kombinata sta še povedala, da gredo h kroncu priprave za graditev centra za hitro razmnoževanje semenskega krompirja, ki ga načrtujejo v kombinatu. Prav sedaj to naložbo obravnavajo v Temeljni banki Gorenjske, ki bo pri graditvi sodelovala s svojim deležem kredita. Aktiv kmečkih žena in aktiv mladih zadružnikov Mercatorjeve Kmetijske zadruge iz Medvod je za prenekaterega Ljubljančana ali drugega obiskovalca našega mesta pripravil pravo presenečenje. Na stojnicah so se kar same ponujale domače potice - orehova, pehtranova, pa špehovka, domači flancati, suhe klobase z zaseko, štruklji in krhljev kompot, pa lepo zapečeni, hrustajoči hlebci domačega kruha... Res, stojnici sta se od dobrot šibili in nisi si mogel kaj, da ne bi poskusil vsaj nekaj. »Korenjaki« so hvalili domače žga- nje, gospodinje so se navduševale nad zapečenimi hlebci kruha in še več, kot so ga pojedle pred stojnicami, so ga odnesle domov. Takole, od 300 do 400 kilogramov so ga prodali, so mi rekli. Ne le cele hlebce kruha, tudi potice so ljudje radi kupovali za domov, pa prekajene domače klobase, zaseko in še kaj. Ponudba teh domačih jedi in pijač (tudi medico in mošt so točili!) je bila pestra in vabljiva. V pogovoru so mi dejali, da so ob takšni prireditvi letos prvi postavili stojnico in ponudili vse te dobrote in obenem potrdili, da je bilo kupcev veliko, da marsikdo rad seže po dobri domači kmečki hrani. Vse, kar so ponujali, so pripravile na svojih domovih kmečke žene in dela je bilo dva dni kar čez glavo, saj so kruh, potice in flancate, pa štruklje in špehovke dovažali sproti, da je bilo vse vedno sveže. Zagotovo so »vžgali« - to je lahko opazil vsakdo, ki je ob kozarčku mošta zagrizel v domačo klobaso, si privoščil »culo« (črna kava z žgajem, pol klobase, kuhano jajce, kruh, vse pa zavito v domač prtič) ali kaj drugega. Rekel sem že, da so bila simpatična dekleta in fantje za stojnicami tudi zadovoljni in zatrdili so, da bodo na takšen način še popestrili kakšno prireditev. Te so bili veseli, že pa se veselijo kmečkih iger, ki bodo na Vranskem. Mercator na Gorenjskem Gorenjski sejem. Razstavni prostor Agromehanike so si ogledali tudi republiški funkcionarji. Agromehanika, Contal in Preskrba - vsak zase Lado Osredkar V Kranju privlačen sejem za kupce V Kranju so 9. avgusta odprli 35. mednarodni gorenjski sejem, ki je največja tovrstna sejemska prireditev doslej. Na njem je sodelovalo 663 razstavljalcev, od teh 76 iz Avstrije, ZR Nemčije, Italije, Švice in Danske. Samostojno se je predstavilo 156 domačih proizvajalcev, preko trgovskih in drugih podjetij pa 432. Posebej sta bili na sejmu zastopani še Koroška gospodarska zbornica in Zveza slovenskih zadrug na Koroškem. Poletni gorenjski sejem nima ambicij nekakšnega elitnega ali specializiranega sejma, marveč je to predvsem velika trgovina s čim večjo izbiro in cenejšo ponudbo raznovrstnega blaga. Na sejmu'so sodelovale tudi članice sozda Mercator-KIT. Kot nam je povedal Bojan Gril, vodja PSC Hrastje, tozda Agromehanika iz Kranja, Mercator-KŽK Gorenjske razstavlja za delovni kolektiv celotni program traktorjev in priključkov zanje iz lastnega proizvodnega programa ter celotno izbiro strojev, škropilnih sistemov in drugih priključkov. Med njihovimi novostmi je nov program kultivatorjev različnih velikosti. Karel Pučka, vodja sektorja 8 tozda Contal (M-Mednarodna trgovina) pa je dejal, da na 150 kvadratnih metrih razstavnih površin prikazujejo traktorje fendt in pasguali, motokultiva-torje pAsguali, motorni preklopnik in kosilnice benassi, molzne stroje rojyal ter priprave za prenos in sušenje sena znamke marvvek. Po njegovi izjavi je to bolj informacija za Ivanka Kurnik - vsako leto vodi poslovanje tržišče Preskrbe iz Mercator-Rožnika na Gorenjskem sejmu. kupce in ne pričakujejo takojšnjega učinka. M-Rožnikov tozd Preskrba iz Tržiča je od vseh naših organizacij, ki so sodelovale na sejmu, imela največ pokritih razstavnih površin - kar 300 kva- dratnih metrov, kot nam je povedal direktor Marjan Gradišar. Zanje je ta sejem zelo pomemben, saj si od njega vsako leto obetajo kar precej zaslužka. Za letos so načrtovali promet v višini 15 milijonov dinarjev. Kupcem so ponudili pohištvo, belo tehniko in gospodinjske aparate, z bifejem pa so se že drugo leto zapored vključili v sicer bogato gostinsko ponudbo sejma. Za obiskovalce Gorenjskega sejma so poleg velike izbire blaga privlačne tudi nižje cene. Veliko gospodinjskih strojev in aparatov je tokrat cenejših za 10 do 15 odstotkov, konfekciji in nekaterim drugim izdelkom pa so cene še bolj znižali. Naraščajoče zaloge v skladiščih in padanje kupne moči ljudi so naredilii svoje in proizvajalce prisilili v to, da skušajo blago prodati po nižjih cenah. Mercator na Gorenjskem Malokdaj zaidemo mednje Stane Jesenovec Odkrili še eno zasebno trgovino V »Gorenjskem glasu« večkrat zasledim zapis o Mercatorjevih trgovinah. Zadnje dni julija je pisalo, da je slabo založena prodajalna v Kovorju in da bo očitno slabo preskrbo lahko rešil v naselju in njegovi okolici le zasebni trgovec. Devetega avgusta pa je bilo v foto vesti o novi zgradbi trgovskega centra na Deteljici v tržiški občini tudi zapisano: »Rdečim streham na drugi strani ceste se je na tej pridružila temno rjava. Le Mercatorjeva streha iz gladke pločevine na sredini kazi videz. Veliko lepši izgled bi imele enotne strehe, ki bi že od daleč obljubljale ugleden trgovski center.« To je nevsakdanje približevanje temi tega prispevka, v katerem bo nastopila Antonija Kosmatin, zasebna trgovka iz Ra-folč v domžalski občini. Osvetliti želimo le njen pogled na razmerje med prodajalcem in kupcem in posledično seveda učinek tega odnosa. Antonija pred začetkom dela v svoji trgovini v vasi, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od ceste Domžale-Trojane, ni imela neposredne trgovske prakse. Trinajst let je namreč delala v skladišču galanterije v Mercatorju. A mnenja krajanov o njenem nekaj več kot polletnem vodenju trgovine za okrog 500 prebivalcev potrjujejo, da ima čut za trgovsko delo. Delovni čas: Zimski delovni čas od 8. do 12. in od 14. do 19. ure je v poletnem času razbila na tri dele, od 8. do 12., 14. do 15. in 17. do 20. ure. Tako omogoči nakup gospodinjam, ki so' doma, delavkam, ki hitijo iz službe, in kmetom, ki se vračajo s polj in travnikov. Minut ne šteje, ker je vsak gost pomemben. Njegovo mnenje bolj kot denar, saj bi se ob neupoštevanju njegovih potreb in želja sprevrglo tudi v neugodno. Ponudba: takoj: vse, kar je običajnega. Presenečen sem bil nad n. pr. bogato izbiro: sla- doledov M-Ljubljanskih mlekarn, vložene zelenjave kamniške M-Ete in seveda vsem ostalim, kar potrebuje družina. Delavska na vasi in kmečka za svoje gospodinjstvo in delno za gospodarski del kmetije. Tudi zelenjava iz M-Sadja-zelenjave je redno na prodajni polici An-tonijine trgovine. Sveža, prve kakovosti. Po načelu, bolje da zmanjka, kot da bi prodajala slabo ali pa si z odpadkom delala škodo. Po predhodnem naročilu v dveh ali treh dneh priskrbi prav vse. Kljub temu, da ob našem obisku še ni imela telefona. Tega so ji pred tem, ko je odprla trgovino, obljubili, a žal ta obljuba še ni izpolnjena. Zato so stroški poslovanja njene trgovine nekoliko večji, a upa, da bo kmalu lahko dvignila telefonsko slušalko v trgovini. Dobava: vseh trgovin na debelo (Emona, Mercator, ABC), ki so ji pripravljeni pripeljati blago. Tudi kruh ima redno v prodaji. Po prvih nejevernih sprejemanjih te trgovinice se dobavitelji vse pogosteje oglašajo v Rafolčah. Postrežba: Po mnenju krajanov taka, da bi si jo želeli v vseh trgovinah po Sloveniji-Predvsem pa trdno upajo, da bo trgovina za vedno ostala v tej lepi vasi. Problemi: Radi bi primernejšo dostopno pot do trgovine in, seveda, telefon. Za obratna in osnovna sredstva so dobili posojilo s pomočjo občinske skupščine pri banki v Domžalah. Po tej plati problemov ni bilo in Kosmatinovi so hvaležni upravnim organom za vso pomoč. Cilji: S prijazno, hitro in dobro postrežbo zadržati sedanje kupce in privabiti v trgovino tudi tiste iz obcestnih vasi. Ugotoviti še podrobneje sezonsko ponudbo blaga, ki ga potrebujejo ljudje v tem kmečko-delav-skem predelu domžalske občine. VARUJTE OKOLJE IN KOLI! PREBRANEGA NE PLJUNITE VEN KJER- Ne zahtevam gradov v oblakih, dajte mi raje solidarnostno stanovanje. Ne verjemi vsega, kar ti kdo reče; morda ima posneto na kaseto. Nimam kaj povedati, zato se bom prijavil k razpravi. Včasih so dnevno objavljali poročila o onesnaženosti ozračja, danes pa objavljajo tečajne liste; učinek je isti, saj ljudem od obeh jemlje sapo. Marko Bokal Stlike salame sproti odvažajo Iz sušilnice v trgovine - takšno je pač povpraševanje kupcev. Še prej na vsako prilepijo etiketo. Foto: Andrej Dvoršak Za kvaliteto zaslužni vsi delavci Jasim Mrkalj, M-KŽKG, TOZD Mesoizdelki Zlate medalje škofjeloških mesarjev Ves čas je v M-KŽKG, TOZD Mesoizdelki iz Škofje Loke prisotna skrb za vrhunsko kvaliteto, zato je dan poseben poudarek skrbni pripravi receptur. Kristina Antolič - MIP Ptuj Srečanje potrošnikov in delavcev MIP V zadnjih 5 letih smo dobili vrsto priznanj za kvaliteto posameznih izdelkov. Nekateri izdelki so dobivali celo več let zapored zlate medalje za kakovost, kar kaže na stalnost kvalitete. V zadnjih petih letih se je nabralo kar devet zlatih, pet srebrnih in osem bronastih medalj, ki so jih dobili skoraj za vso paleto naših proizvodov. Najbolj nas razveseljuje to, da so izdelke ocenjevale komisije v različnih mestih in v različni sestavi od Novega Sada do Kranja. Zlate medalje odraz vrhunske kvalitete Za doseganje visoke kvalitete izdelkov morajo delavci Meso- Mercator na Gorenjskem izdelkov vlagati veliko dela, znanja in iznajdljivosti, „prav vsak delavec kolektiva od Škofje Loke, Kranja do Stične, od tistega, ki dela pri izkoščeva-nju, mešanju, polnjenju, termični obdelavi pa do skladiščnika, ima zasluge za visoke ocene in priznanja, ki jih naši izdelki dobivajo. Ne smemo pa prezreti znanja in truda tehnologa proizvodnje Antona Muleja, ki skrabi v vseh treh predelovalnih obratih za uvajanje novih izdelkov in pripravo receptur ter kompletno tehnološko obdelavo. V zadnjem času je ob njegovem strokovnem vodstvu in sodelovanju vseh delavcev v predelovalnih obratih nastalo nekaj novih delikatesnih izdelkov, ki so dobili vrhunska priznanja komisij za ocenjevanje, dobro pa so jih sprejeli tudi potrošniki. Za ilustracijo zapišimo, da so ocenjevani izdelki samo lani na Radgonskem sejmu dobili dve zlati medalji. Med nagrajenimi izdelki je tudi loški čebriček, ki se odlikuje po zelo domiselni embalaži ter je že zato zanimiv za kupca, saj poleg kvalitetne vsebine dobi še zanimiv čebriček, ki vse bolj postaja značilen turistični spominek. Istega leta je z zlato medaljo bila nagrajena še šunka v črevu. Tudi gorenjska zaseka že vrsto let dobiva najvišja priznanja. To dokazujeta zlata medalja iz leta 1981 in zlata medalja iz letošnjega leta. Med izdelki, ki vrsto let dobivajo zlate medalje zasledimo še vikend klobaso, ki je že I. 1979 dobila zlato medaljo v Novem Sadu. Isto velja še za delikatesni želodec, ki je tudi prejel zlato medaljo, kakor tudi stiško klobaso, ki je dobila zlato medaljo letos v Gornji Radgoni. Na zadnjem ocenjevanju v Gornji Radgoni je tozd Mesoizdelki dobil pet medalj za svoje izdelke, od tega zlato za stiško salamo, srebrno za domiselno pakirano suho klobaso v zaseki, poimenovano ZASE-BASA (pakirana je v leseni šatulji), in bronaste medalje za gorenjsko zaseko, vikend klobaso in suho domačo salamo. Med izdelki, ki so v zadnjem času bili najbolj pogosto nagrajeni, so še pečeni pariški mesni sir, prekajena gnjat v mreži, delikatesni želodec, suha domača salama in stiska salama. Upoštevati moramo, da v tozd pred vsakim ocemevaniem izdelkov vzamejo vzorce iz redne proizvodnje Jugoinspektovi delavci, in da se ocenjujejo ti vzorci? Naštevanje medalj nas ne sme zavesti zato moramo omeniti tradicionalno kakovostne izdelke kot so: slovenska klobasa, posebna, pečenice in krvavice, ki so še kako cenjene pri potrošnikih. Pogosto je v sezoni popraševanje po teh izdelkih tako veliko, da ga ne moremo zadovoljiti. Vse to kaže, da je v tozd Mesoizdelki stalno prisotna skrb za kvaliteto, znanje in tradicijo v vseh enotah predelave od Škofje Loke, Kranja do Stične. V prihodnje bo ta skrb posvečena vsem izdelkom in ne samo tistim, ki so najbolj pogosto nagrajeni. Ob posodobitvi predelovalnih zmogljivosti v Kranju, pričakujemo, da se bo povečala produktivnost in se izboljšala kvaliteta izdelkov. Že sedaj smo v dolgoročne načrte zapisali, da moramo posodobiti strojno opremo, ki je zastarela. V planu do leta 2000 je predviden tudi dolgoletni sen škofjeloških mesarjev - izgradnja sodobnega predelovalnega obrata za gorenjsko regijo, ki bi ob sodobni hladilnici in prenovljeni klavnici, lahko bila zaključena sodobna veriga z izvoznim statusom. Tako bi lažje ustvarili dohodek, in se tudi bolj odločno usmerjali v izvoz končnih izdelkov. Delovna organizacija Merca-tor-lzbira-Panonija Ptuj je na podlagi sklepa centralnega delavskega sveta organizirala v soboto, 17. avgusta 4. TRADICIONALNO SREČANJE POTROŠNIKOV IN DELAVCEV MIP na ploščadi pred Blagovnico na Ptuju. Že beseda tradicionalno nam pove, da postaja srečanje vsakoletno. Kupce privablja ne samo na ploščad, marveč tudi bogato založene prodajalne. Takšno srečanje uvaja dobre in urejene poslovne stike med potrošniki in prodajalci oziroma delavci delovne organizacije na Ptuju. S srečanji želimo nadoknaditi nekdaj priljubljene trgovske plese in modne revije, pri čemer smo v letošnjem letu ob otvoritvi novega oddelka M + M (moda za mlade) v blagovnici modno revijo vnovič priredili. Znana mariborska modna kre-atorka Pavla Mavrin je pred Blagovnico v času srečanja or- Ena več med preurejenimi Kristina Antolič Na Srbskem trgu na Ptuju je prodajalna tekstilne stroke z 12. avgustom bogatejša. Zunanji videz je ostal povsem enak, ko pa vstopite čez prag prodajalne, se vam nehote korak ustavi. Verjeti ne morete, pravijo zaposlene, ki se jim je uresničila dolgoletna želja po prenovi. V rekordnem času so delavci ganizirala modno revijo, na kateri je prikazala svojo najnovejšo kolekcijo oblačil. Ploščad je polna kot vsa leta doslej. Veselo kramljanje tako kupcev kakor prodajalcev ne poneha vse do jutranjih ur. Ob tej slovesnosti smo v delovni organizaciji podelili jubilejne nagrade 87 delavcem, za 10 let, 19 za 20 let in 3 delavcem za 30 let delovne dobe ter 15 posa- Mercator v SV Sloveniji meznikom ZLATE ZNAČKE Mercatorja, ki jih vsako letp podeljujemo najzaslužnejšim1 delavcem za njihove izjamipe j uspehe pri delu, skladno s sa- j moupravnim sporazumom o delovni organizaciji Mercator-Izbira-Panonija Ptuj. Vsem jubilantom in dobitnikom iskrene čestitke! vzdrževalne skupine tozdg^Mk-loprodaja opravili obnovitvena dela. Pridni in marljivi fantje so si za ta dosežek zaslužili vso pohvalo. Preureditvena dela z opremo so vredna skoraj 3 milijone dinarjev. Katera prodajalna je sedaj na vrsti za preureditev, je težko napovedati. Med sedemdesetimi ena zanesljivo! Pregled dobljenih medalj v zadnjih letih leto zlata medalja srebrna bronasta 1979 delikatesni želodec vikend klobasa gorenjska zaseka loški čebriček prekajena gnjat 1981 loški čebriček gorenjska zaseka vikend klobasa stiška salama 1984 loški čebriček gorenjska zaseka pečen mesni sir vikend klobasa gorenjska zaseka zase-basa suha domača - 1985 stiška salama vikend s sojo gorenjska zaseka Katera bo na vrsti? Spet se je ena izmed prodajaln tozda Maloprodaja v sestavu DO M-lzbira Panonija Ptuj preoblekla v novo opremo ter spremenila svoj videz. Nanosove vesti Kako poslovati v razmerah visoke inflacije realnih obrestnih mer Franc Koščak Namesto posojil — kapital proizvajalcev Nanosove vesti Ko smo ob polletnih obračunih analizirali naše gospodarjenje, predvsem z vidika dolgoročne gospodarske stabilizacije, smo lahko ugotovili, da je naše gospodarstvo prešlo v zadnjih dveh letih dokaj težko fazo prilagajanja novim razmeram in da so bili na nekaterih sektorjih doseženi pozitivni premiki, obenem pa so se pokazali drugačni problemi, ki sedaj vplivajo na razvoj. V tem času so ponekod uspeli stabilizirati proizvodnjo in izenačiti ponudbo ter povpraševanje, res da v dobršni meri tudi na račun skromnejšega standarda. Tako pomeni ta izenačitev realno osnovo za korak naprej, k delovanju resničnih ekonomskih zakonitosti na področju proizvodnje in potrošnje. Prebrodili smo kronično pomanjkanje posameznih proizvodov, ki se je posebno v trgovini odražalo kot neprestana potrošniška mrzlica, kar nam je povzročilo nemalo težav pri zadovoljevanju prevelikih poteb potrošnikov. Po drugi strani pa se je v našem ekonomskem sistemu pojavil nov akuten problem -izredno visoka stopnja inflacije. Mislim, da je prav to dejstvo in pa izhodišče, da smo se odločili za politiko realnih obrestnih mer realni okvir, ki nam opredeljuje sedanji trenutek našega ekonomskega položaja in pogojev za gospodarjenje. Se posebej so te predpostavke značilne in pomembne za poslovanje trgovske dejavnosti, zato se jim moramo čimprej prilagoditi. Računamo lahko, da nas bo ta visoka inflacija ter realne obrestne mere spremljali daljše obdobje zaradi česar se moramo »navaditi plavati«, če hočemo, da pri tekočem gospodarjenju ne bomo imeli težav. V poslovanju trgovine se tako ekonomsko stanje in gibanja odražajo predvsem v izredno hitrem naraščanju nominalne vrednosti zalog, velikih potrebah po dodatnem kapitalu za obratne namene in seveda kot posledici tega, velikem porastu obresti kot stroška poslovanja. Ker je akumulacijska stopnja trgovinske dejavnosti še vedno izredno nizka, je nemogoče, da bi si dejavnost z lastnim denarjem sanirala rast zalog, ampak se je potrebno vedno znova zadolževati za ohranjanje tekoče likvidnosti. Na ta način se ponavlja začarani krog: nominalna rast zalog in večje zadolževanje - večje obresti, manjši dohodek odnosno akumulacija, ki panogo ponovno potiska v ovdisnost od izposojenega kapitala. Zaradi takih gibanj, obresti v marsikaterem kolektivu že predstavljajo več denarja, kot ga namenjajo za netto ali celo brutto osebne dohodke in to mora biti opozorilni znak, da po taki poti ne moremo nadaljevati. Tudi dodatni kvalitetnejši viri kapitala za obratne namene situacijo le za kratek čas omilijo, kajti inflacija deluje tako hitro, da se učinki cenejšega denarja hitro izničijo. Ker bodo opredeljeni okviri gospodarjenja daljši čas stalnica v našem razvoju, se moramo zavedati, da ne gre le za »preživetje leto ali dve«, da bo potem že bolje, ampak gre dejansko za to, da se dolgoročno prilagodimo pogojem gospodarjenja, ki nas bodo spremljali v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ta prilagoditev pa pomeni predvsem to, da poslujemo s kapitalom proizvajalcev oz. da uveljavimo tudi zakonsko opredeljeno načelo, da je družbeno koristno delo potrjeno šele takrat, ko se blago proda končnemu porabniku in se šele v tej fazi blago spremeni v denar. Tak pristop je še toliko bolj potreben v razmerah, ko si zaradi načina formiranja trgovskih marž, trgovina stroškov kapitala ne more vkalkulirati v ceno, kar oroizvodnja lažje stori. Če vzamemo opredeljena izhodišča za princip gospodarjenja v razmerah visoke inflacije in realnih obrestnih mer, potem lahko s kombinacijo koeficienta obračanja in plačilnih rokov vodimo tako poslovno politiko, ki bo stroške kapitala v veliko večji meri prenašala na proizvodnjo. Računati moramo, da trgovski zaslužek - marža zadošča le za normalne os.ebne dohodke in za pokrivanje osta- lih tekočih stroškov z minimalno akumulacijo, ki je nujno potrebna za ohranjanje utreznega nivoja razvitosti trgovske mreže. Naše izhodišče gospodarjenja mora biti torej jasno. Gospodariti moramo po eni od v tabeli prikazanih kombinacij tako, da plačilni rok pogojuje koeficient obračanja ali pa obratno, koeficient obračanja pogojuje plačilni rok. Naša prizadevanja morajo biti usmerjena v obe smeri in sicer, da si s komercialno politiko zagotovimo čim ugodnejši plačilni rok, odnosno, da si z racionalno organizacijo prodaje povečamo koeficient obračanja. Zavedati se moramo, da bo tudi proizvajalec pristajal le na take plačilne roke, ki bodo izhajali iz povprečnih ali najboljših koeficientov obračanja pri posameznem blagu, zato je potrebno vso skrb posvetiti prav boljši oranizaciji pretoka trgovskega blaga in posodobitvi poslovanja. Pa tudi sicer iz tabele lahko vidimo, da z večanjem netto plačilnih rokov relativno vedno manj pridobivamo na koeficientih obračanja odnosno, da ob relativno enakem povečanju koeficienta, na primer 25 odstotkov pri koeficientu 6 pridobimo 15 dni plačilnega roka, pri 25-odstotnem povečanju koeficienta 3 pa 24 dni plačilnega roka. Seveda je potrebno pri gospodarjenju upoštevati tudi druge proizvodne faktorje (ugodnosti, stroške, OD) vendar, če izhajamo iz predpostavke, da vse ostalo krijemo iz razlike v ceni, potem nam mora biti osnova prav princip, da poslujemo s tistim blagom s katerim dosežemo ustrezno kombinacijo plačilnih pogojev in koeficienta obračanja odnosno, da se tako organiziramo, da ob danih plačilnih pogojih dosegamo ustrezen koeficient obračanja, kajti le na ta način bomo lahko dolgoročno parirali visoki inflaciji in realnim obrestnim meram, ki kot že rečeno, nas bodo spremljale daljši čas. Nanosove vesti V naslednji tabeli je prikazana kombinacija netto plačilnega ‘roka in koeficienta obračanja, pri kateri bi, teoretično gledano, ne rabili lastnega kapitala za poslovanje: Povprečni netto plačilni rok Potreben koeficient obračanja Negativen vpliv plač. roka na koeficient 15dni 24,0 - 30 dni 12,0 50% 45 dni 8,0 33% 60 dni 6,0 25% 75 dni 4,8 20% 90 dni 4,0 17% 105 dni 3,4 15% 120 dni 3,0 11% 1 za vmesne plačilne roke se izračun opravi po istem principu. 2 zaradi enotnosti je izračun grajen na 360 dni za leto. Paternost Sergej Pravnik svetuje Kakšen je postopek za ureditev sporne meje med dvema lastnikoma parcele? Odgovor na to vprašanje najdemo v določilih Zakona o zemljiškem katastru (SRS št. 16/74) in sicer, da se meja med parcelama različnih lastnikov oziroma uporabnikov ugotavlja: 1. v mejnem ugotovitvenem postopku (upravnem postopku) 2. v sodnem postopku Ad 1) V tem ugotovitvenem upravnem postopku, ki ga vodi občinski geodetski organ v sodelovanju prizadetih lastnikov oziroma uporabnikov in z njihovim soglasjem se ugotovijo in zakoličijo mejne točke na posestnih mejah parcele. Če se v tem ugotovitvenem postopku ne doseže soglasje med lastniki oziroma uporabniki glede posestne meje parcele, pokliče uradna oseba, to je geometer, ki vodi postopek prizadete lastnike, da v roku 30 dni sprožijo sodni postopek za ugotovitev posestne meje. Iz teh določil sledi, da se brez soglasja sosedov v ugotovitvenem postopku ne more določiti meja in da je v takem primeru potreben sodni postopek. Ad 2) V kolikor med strankami ni soglasja je za rešitev mejnih sporov pristojno le redno sodišče. Sodišče rešuje mejne spore v nepravdnem postopku na predlog ene izmed strank. Sodišče pri določanju meje ni vezano na meje iz podatkov obstoječega zemljiškega katastra, ker se lahko te v naravi bodisi zaradi drsenja tal ali pa dejanskega uživanja spremenijo. Zaradi tega sodišče določi sporno mejo ali na podlagi dokazane močnejše pravice, po zadnji mirni posesti ali pa po pravični oceni. Kaj mora delavec storiti, če mu organizacija ne da soglasja za zamenjavo stanovanja, ki ga je prejel iz naslova delovnega razmerja? Najprej nekaj splošnih določil iz Zakona o stanovanjskih razmerjih Ur. list SR, št. 35/82, ki v členih 21 do 25 govori o pravicah imetnika stanovajske pravice. Imetnik stanovanjske pravice lahko zamenja svoje stanovanje za stanovanje drugega imetnika stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini. Nosilec stanovanjske pravice pa ne more zamenjati stanovanja v naslednjih primerih: 1. če je katero od stanovanj, ki naj se zamenjajo, v hiši, ki se mora po odločbi pristojnega organa porušiti 2. če je tako stanovanje v hiši, za katero je vložena zahteva za razlastitev 3. če je imetniku stanovanjske pravice odpovedano stanovanjsko razmerje 4. če gre za navidezno zamenjavo Pogodba o zamenjavi stanovanj mora biti pismena, ker v nasprotnem primeru nima pravega učinka. Predno se sklene pogodba o zamenjavi, morata nosilca stanovanjske pravice dobiti soglasje obeh stanodajalcev. Po določilih zakona ima stanodajalec pravico zavrniti soglasje za zamenjavo v primeru, če je stanovanje namenjeno le za osebe, določene v splošnem aktu o dodeljevanju stanovanj ali za osebe določene s splošnim aktom o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj. Stanodajalec mora v roku 30 dni od prejema zahteve za izdajo soglasja to soglasje izdati ali pa ga zavrniti. Prizadeti nosilec stanovanjske pravice, kateremu ni bilo izdano soglasje v navedenem roku ali pa mu je bilo soglasje s pismeno vlogo zavrnjeno, ima pravico zahtevati, v roku 15 dni od poteka roka za izdajo soglasja oziroma od dneva zavrnitve soglasja, pri sodišču združenega dela, naj ugotovi, ali ima predlagatelj pravico do zamenjave stanovanja. Iz tega sledi, da mora delavec najprej zahtevati soglasje v lastni organizaciji in šele ko tu doseže svoje pravice, jo lahko uveljavlja pri pristojnem sodišču združenega dela. Počitnice ’85 Sergej Paternost Počitniški dom Savudrija Ker je čas počitnic spregovorimo o počitniškem domu v Savudriji in dopustnikih v 7. izmeni. Že v srednjeročnem planu Mercator-Nanosa je bil sprejet program prenove in ureditve počitniškega doma v Savudriji. Z letnimi plani smo določili višino prispevka za posamezne tozde. Tako je sedaj realizirana prva faza programa. Tozdi so združili približno 3,500.000 di- narjev, ki jih bodo uporabili za izgradnjo nadomestnega stanovanja družini, ki stanuje v drugem nadstropju počitniškega doma in tako pridobili 6 sob z 24 ležišči. Z vsakoletnim planom naj bi zbrali vsa potrebna finančna sredstva, da bi lahko Nadaljevanje na 15. strani Počitnice ’85 Sergej Paternost Počitniški dom Savudrija Nadaljevanje s 14. strani opravili vsa adaptacijska in ureditvena dela. Menimo, da je tak pristop k ureditvi doma povsem pravilen in utemeljen. Iz leta v leto se namreč povpraševanje po lastnih počitniških zmogljivostih povečuje in v naslednjih letih lahko pričakujemo še večje zanimanje za letovanje v našem domu, saj je cena za naše delavce zelo ugodna, če jo primerjamo s cenami v drugih gostinskih in zasebnih objektih. Prepričani smo, da bo načrt v celoti uresničen in da bomo v kratkem imeli urejen počitniški dom. In kaj pravijo naši delaci, ki so v njem letovali v sedmi izmeni? Bernarda Korošec z možem Bernardom - TOZD Trgovina Rakek S hrano v domu so zelo zadovoljni, niso pa zadovoljni s prenočiščem. Imajo majhne otroke in stanjejo v depandansi doma v tako imenovanem »Šta-la baru«, kjer je zelo vlažno in ni sanitarij. Menita, da bi družina z majhnimi otroki morala irneti prednost v domu. Marija Ivančič - TOZD Izbira Postojna S hrano v domu je v glavnem zadovolna. Glede spanja pa se pritožuje, ker ni miru pozno v noč zaradi avtomobilskega prometa. Ima še več pripomb, ven- dar meni, da je za tak denar letovanje v redu. Ivanka Štenta - TOZD Grosist Postojna V domu letuje že enajsto leto in je v glavnem zadovoljna, saj je_spala že v vseh prostorih od »Štala bara« do hišic v kampu kot tudi v sobah doma. Hrana je zadovoljiva, motijo jo le tuji gostje, ki prihajajo v točilnico. Krešo Ožbolt - direktor tozda Opskrba Čabar Letuje v Savudriji že drugo leto in meni, da je hrana v redu pestra in zadostna, saj jo otroci ne morejo pojesti. Drugih delavcev njegovega tozda ni v Savudriji, ker so kupili tri prikolice, ki jih imajo na Rabu in na Lošinju. Na koncu smo povprašali za mnenje še upravnika doma Mitjo Buda in kuharja Ivana Hitija. Mitja Buda je že drugo leto upravnik doma. Vsakodnevno se srečuje z raznimi problemi, vendar meni, da se mora človek vedno znajti pa naj si bo pri nabavi ali ob drugih priložnostih. Ivan Hiti je prvo leto vodja kuhinje v domu. V glavnem se dobro počuti in ima dobre odnose z gosti kot tudi z obema pomočnicama Emo Bajc in Tatjano Smrdel. Za uspešno delo v kuhinji pa bi potrebovali še eno hladilno omaro za sadje in zelenjavo. ,vanka Štenta večkratna gostja v domu. Nanosove vesti Nanosove vesti Marija Ivančič je v glavnem zadovoljna. vMo . / ' V/‘% ////■. . /fr//, ',/ Mitja Buda, upravnik počitniškega doma v razgovoru z gosti. Veterani Nanosa Sergej Paternost Ivanka Milharčič Med veterankami Nanosa je tudi Ivanka Milharčič, ki je pri nas že od leta 1958, ko se je zaposlila v takratnem trgovskem podjetju Nanos v Prestranku. Začela je delati kot pripravnica v finančnem knjigovodstvu podjetja, kjer dela še danes. V razgovoru se spominja petdesetih let, ko so se na delo vozili še s tovornjaki. Takrat so imeli delavci v Nanosu deljen delovni čas od 7. do 12. in od 13. do 16. ure. Kljub temu pa so v času opoldanskega počitka našli čas tudi za šport in rekreacijo. Ustanovili so žensko odbojkarsko ekipo, ki je tekmovala na raznih sindikalnih športnih tekmovanjih in leta 1959 dpsegia odlično tretje mesto v občini Postojna. Ivanka bo tako kot mnogi drugi veterani Nanosa svojo upokojitev dočakala med nami. Ivanka Milharčič, saldakontistka v DSSS, ki že polnih 27 let vztraja na delu pri Nanosu. Odbojkarska ekipa »Nanosa« v letu 1959. Stojijo z leve proti desni: Binka šorc, Joža Vilhar, Majda Blažič, Mira Žitko, Ivanka Milharčič in Slavka Volk. Gibljiv lesni podplat A. Železnik - Dolenjski list Kopitarna sledi času Mercator na Dolenjskem V Kopitarni se je slednjič posrečilo nekaj, o čemer so tamkajšnji modelarji sanjali desetletja. Izdelali so leseni podplat, gibljiv v prstnem delu stopala. Znano je, da se dosedanje cokle doslej niso pregibale pri prstih, tako imenovani fleksibilni zgib pa bo poslej omogočal, da se bo krog uporabnikov cokel še razširil, saj nekateri sedanjih togih cokel niso mogli nositi. To novost bodo začeli uporabljati prihodnje leto. — Žal, nobene srečke ni več, niti loto listkov in športne napovedi — veste ljudje so se vrnili z dopusta brez denarja Sicer se v tej najstarejši sev-niški tovarni smelo lotevajo naložbe v nove proizvodne programe v skupni vrednosti 225 milijonov dinarjev. Pri tem so vključeni v mednarodno posojilo IFC korporacije iz VVashin-gtona. Z novo naložbo bodo izboljšali tehnologijo in delovne razmere. Med večjimi posegi je predvidena gradnja skladišča za proizvodnjo lesene obutve in pomožne službe. V tovarni skrbno sledijo svetovni tehnologiji. Za zanimiv izvozni posel v Zvezno republiko Nemčijo so pripravili troje programov tako imenovane obutve za prosti čas. Izbor so dopolnili tudi s plutovinastimi podplati, ki se prilagodijo stopalu. V proizvodnjo pa so uvedli tudi program antistatičnih podplatov za uporabnike v bolnišnicah in računalniških centrih. Planske aktivnosti u punom jeku Andrej Dvoršak Stabilizacioni program u pl a novi m a Ove godine su stručne službe i radnici SOUR-a u celini velik deo svojih radnih napora posvetili i pripremi planskih akata. Shodno zakonskim propisima moramo doneti Dugoročni plan SOUR-a MERCATOR-KIT za razdoblje do 2000-te godine, Srednjeročni plan za razdoblje 1986—1990 i godišnji plan za 1986. godinu. Poslovni odbor M-Interne banke Andrej Dvoršak 71,5 milijona za pokrivanje gubitaka Na svojoj poslednjoj sednici je Poslovni odbor »Mercato-rove« Interne banke usvojio Načrt pravilnika o poslovanju sa štednim ulozima koji je dostavljen na razmatranje svim članicama M-Interne banke. O primedbama i pred-lozima članica detaljno če se razpravljati i na osnovu toga pripremiti konačni tekst Pravilnika koji če biti usvojen u drugoj polovini septembra na zasedanju Veča Interne banke. Dugoročni plan SOUR-a doneli smo još u aprilu u kome su začrtane sve najvažnije razvojne smernice našeg SOUR-a do kraja ovog veka. Sada nastoji-mo da te smernice konkretizu-jemo u srednjeročnim planskim dokumentima - Samoupravnem sporazumu o osnovama plana SOUR-a za razdoblje 1986-1990 i u Srednjeročnem planu za isto razdoblje. Samoupravnim sporazumom o osnovama plana SOUR-a MARCATOR-KIT za naredno srednjeročno razdoblje utvrdi-čemo osnovne zajedničke cilje-ve razvoja, medjusobne odnose, prava, obaveze i odgovornosti za ostvarivanje dogovore-nih zajedničkih ciljeva i interese. Sporazum, koji če potpisati sve radne organizacije sa svojim OOUR-ima i poljoprivredne zadruge sa svojim osnovnim zadružnim jedinicama kao i Radna zajednica SOUR-a zasni-va se na elaboratu o udruživa-nju radnih organizacija i poljo-privrednih zadruga u SOUR Mercator i SOUR KIT, Dugoroč-nom planu SOUR-a MERCATOR-KIT za razdoblje do 2000-te godine i na drugim osnovnim aktima SOUR-a. Prethodna rasprava o tom Samoupravnom sporazumu Poslovodni savet SOUR-a Andrej Dvoršak U raspravi, koje je vodjena na osnovu izveštaja direktora M-IB Mihe Urbanija i informaciji predstavnika M-MT Aljoša Praj-sa o dosadašnjim pripremama, čula su se različita mišljenja o ovom predlogu, ali niko nije izrazio potpuno neslaganje. Prema predlogu, Poslovni centar MERCATOR-KIT trebalo bi da se sagradi na Titovoj cesti u Ljubljani, nasuprot Medjuna-rodnog centra za saradnju država u razvoju. Prema predra-čunskoj vrednosti ceo objekat sa opremom, uz uvažavanje porasta cena za 60 odsto u 1986 i za 100 pošto u 1987, trebalo bi da košta 5,4 milijarde dinara. Trebalo bi da objekat bude sa-gradjen i useljen več u 1987. godini. Od ukupne sume potrebnih sredstava, Mercator-Medjuna-rodna trgovina trebalo bi da obezbedi 59,9 odsto, Radna zajednica SOUR-a 15,42 i Radna zajednica Mercator-lnterna banka 13,2 odstot. Načrt učeš-ča pojedinih finansijera zasniva se na principu udruživanja sredstava za ulaganja od zajed-ničkog interesa za SOUR. Uproščeno rečeno, to znači da deo sredstava za izgradnjo Poslovnog centra treba izdvojiti iz udruženih sredstava što, u stvari, znači da to ne bi pred- obavljena je do 15. avgusta. Sredinem septembra Izvršni odbor Radničkog saveta SO-UR-a razmatrače primedbe i predloge i utvrditi Predlog sporazuma koji če dati na razmatranje i usvajanje Radničkom savetu koji če ga potom dostaviti članicama koje bi trebalo da ga usvoje u oktobru. Priprema se i prvi radni mate-rijal za koncipiranje Srednje-ročnog plana SOUR-a MERCATOR-KIT za razdoblje 1986-1990. Prema terminskem planu ovaj dokument treba da se usvoji do kraja 1985 godine. Tim dokumentom čemo pobliže opredeliti razvojnu i poslovnu politiku za narednih pet godina i konkretizovati Samoupravni sporazum o osnovama plana SOUR-a. Izrada Srednjeročnog plana zasnivače se, pre svega, na analizi dosadašnjeg razvoja i razvojnih mogočnosti SOUR-a, elaboratu o udruživanju radnih organizacija i poljoprivrednih zadruga u oba SOUR-a, Samoupravnom sporazumu o udruživanju u SOUR MERCATOR-KIT, Samoupravnim sporazumu o osnovama Srednjeročnog plana SOUR-a MERCATOR-KIT za razdoblje 1986-1990 i na raz- stavljalo dodatno opterečiva-nje članica SOUR-a. Pošto je reč o manjem učešču ove investicije u ukupnim udruženim sredstvima, stoga je suvišan svaki strah da bi to moglo po-remetiti ostale planirane investicije. Za izgradnju Poslovnog centra u raspravi su se zauzeli predstavnici EMBE, Blagovnega centra (Robnog centra), Nanosa, Modne hiše (Modne ku-če), KZ Bled i drugih kolektiva. Njihova opšta ocena jeste da je izgradnja ovog centra neop-hodna pošto postoječa raspar-celisanost pojedinih sektora i službi več ozbiljno ugrožava poslovnu efikasnost SOUR-a. Izvesne primedbe da sadašnje vreme nije najpodesnije za izgradnju takvih objekata, nema-ju čvrstu podlogu. Jer, teško je poverovati da če se u dogledno) budučnosti osetnije poboljšati opšta privredna situacija i steči izdealni uslovi za slične poduhvate a, s druge Strane, potrebe nalažu da se baš u da-toj situaciji preduzimaju i takve investicije, koje mogu doprineti uspešnijem i efikasnijem poslovanju a time i bržem izlasku iz trenutnih teškoča. Učesnici u raspravi su nagla-šavali da je SOUR »MERCATOR-KIT« zasada jedini medju vojnim mogučnostima SR Slovenije i SFR Jugoslavije u narednih pet godina. U radu na izradi ovih doku-menata javljaju se znatne te-škoče pre svega zato jer nestabilna privredna situacija oteža-va realno sagledavanje budu-čeg razvoja a time i utvrdjivanje realnih ciljeva i zadataka za čije bi se neizvršavanje mogle predvideti i primenjivati i sankcije. Usled toga če skoro svi srednjeročni kao i dugoročni plano-vi u večoj meri održavati želje i smernice razvoja, nego realne zadatke i ciljeve. Sve najvažnije zadatke koji proizlaze iz Dugoročnog programa ekonomske stabilizacije ugradičemo u planske dokumente našeg SOUR-a tako da če oni, u stvari, predstavljati i konkretizaciju stabilizacionog programa u tekučoj i razvojno) politici svih članica našeg SOUR-a. Uporedo sa planskim aktiv-nostima na nivou SOUR-a, odvijajo - i planske aktivnosti u Mercator-lntemoj banci. Pripre-mljen je Predlog samouprav-nog sporazuma o Srednjeročnem planu M-Interna banke za razdoblje 1986—1990. Radi se i na izradi Srednjeročnog plana koji treba da bude donet do kraja ove godine. Do kraja ove godine treba pripremiti i usvojiti i godišnje planske akte za 1986. godinu što u sadašnjoj privrednoj situaciji, takodje, nije tako jedno-stavan i lak zadatak. značajnijim SOUR-ima koji još nema odgovarajuči poslovni centar pošto smo do sada da-vali prioritet ulaganjim u okviru pojedinih članica koje su preteklih godina uspele da izgrade i osavremene mnoge svoje kapacitete. Osim toga, predložena investicija je sada povoljna i zato pošto če veči deo troškova preuzeti Mercator-Medjunarod-na trgovina koja se za izgradnju več odlučila nezavisno od definitivne odluke celog SOUR-a. To znači da se pruža prilika radnim zajednicama SOUR-a, Interne banke i drugih radnih organizacija sa sedištem u Ljubljani da uz minimalne troško-ve dodju do odgovarajučih poslovnih prostorija. Uključujuči se u razmatranje predloga o izgradnji Poslovno centra, zamenik predsednika PO SOUR-a Tone Mastnak je posebno naglasio da če čitava investicija predstavljati samo 10 odsto svih sredstava koja če se udružiti u narednom srednjeročnem razdoblju, a predsednik PO Miran Goslar da u uslovima tako skromne akumulacije niko ne može da realizuje neku veču investicijo bez udruživanja sredstava. Ponovno je obrazložio sve razloga za i proti predložene gradnje i pozvao prisotne da se javno izjasne o planiranoj gradnji, pošto se je-dino otvorenim i konstruktivnim dijalogom bez obzira na razlike u stavovima i interesima, uspešno mogu razrešavati za-jednički goruči problemi. Na kraju je postignuta sa-glasnost da Poslovni centar treba sagraditi, da stručne službe moraju pripremiti detaljnu in- Ima nešto važno Poslovni odbor je razmatrao i predloge za investiciona ulaganja koji su opredeljeni več u godišnjem investicionom planu. Svi podneti predloži su usvojeni što znači da se realizacija programa investicionih ra-dova odvija u skladu sa terminskim planom. Najviše se razpravljalo o sredstvima koja je Republiški fond rezervni ustupio SOUR-u MERCATOR-KIT odnosno nje-govoj Internoj banci privreme-no i na opoživ ali do kraja godine kao doprinos sanaciji i pokrivanju gubitaka u društveno usmerenoj primarnoj poljopri-vrednoj proizvodnji. Na taj način Interna banka je dobila 71.518.395 dinara. Poslovni odbor je odlučio da se ova sredstva podele na pet članica našeg sistema koje su u prvom polugodištu imele najve-če gubitke. Ima nešto važno formaciju o ovoj investiciji, o potrebnim sredstvima i svemu drugom, da bi članice imale potpun uvid prilikom definitiv-nog odlučivanja o toj investiciji. Planski akti u javnoj raspravi U nastavku sednice je pomočnik direktora M-IB Franc Kastelic informisao o toku priprema za donošenje srednjeročnih i godišnjih planskih akata SOUR-a. Obrazložio je i Načrt samoupravnog sporazuma o osnovama plana SOUR-a »MERCATOR-KIT« za razdoblje 1986-1990. Članovi Poslovod-nog saveta dali su nekoliko predloga i sugestija za pobo-Ijšanje predloženih akata i odločili da se Načrt samoupravnog sporazuma da u javnu ra-spravu da bi se mogao na vreme usvojiti, to jest na jesen. Savetnik PO SOUR-a za spo-Ijnu trgovinu Boris Kofol obrazložio je Načrt samoupravnog sporazuma o formiranju sredstava za interne kompenzacije u SOUR-u. Predložio je da se fond, koji bi trebalo da omogoči pokrivanje specifičnih rizika, u što manjoj meri napaja na principu solidarnosti, odnosno da se največi deo sredstava obezbedjuje na principima inte-resnog udruživanja. Prvenstveni je zadatak fonda da obezbedi uspešnije sprovodjenje zajedničke poslovne politike i pokrivanje gubitka dohotka na proizvodima i uslugama od ši-reg i dugoročnog interesa za ceo SOUR. I ovaj sporazum čemo usvojiti na jesen nakon javne rasprave. Za mercatorovce van Slovenije Na samoj sednici so na dnevJ ni red stavili i Načrt samoupravnog sporazuma o formiranju i upotrebi prihoda i rasporedjiva-nju zajedničkog dohodka i amandmane na Predlog samoupravnog sporazuma o osnovama Srednjeročnog plana M-Interne banke za razdoblje 1986-1990. Donošenje Samoupravnog sporazuma o formiranju i upotrebi prihoda i rasporedjivanju zajedničkog dohodka Interne banke posledica je nove organizacije SOUR-a i ujedno prila-godjavanja novom Zakonu o osnovama bankarskog sistema. Ovaj Sporazum kao o amad-mani na Sporazum o osnovama Srednjeročnog plana predstavljajo ujedno i osnov za efikas-nije delovanje Interne banke. Najvažnija je novost da če Interna banka primati u depo ha rtije od vrednosti što če joj omogočiti brže koriščenje i bilje obezbedjivanje finansijskim sredstvima. Ovi akti če joj omogočiti i novi vid prikupljanja štednih uloga gradjana na osnovu emisije štednih i kupovnih pisarn^. Korš - treba da traži nova | rešenja | Članovi Poslovodnog saveta su svoju pažnju posvetili i pro-blemima Koordinacionog odbora za šport i rekreacijo. Predsednik ovog odbora (KORS-a) Mirko Vavpotič je obrazložio da bi ove godine za potrebe rekreacije i športa u SOUR-u trebalo prikupiti 2,7 miliona dinara, to jest 150 dinara na svakog zapo-slenog. Pošto neki OUR-i i poljoprivredne zadruge svoje obaveze još nisu ispunili, zasada je prikupljeno svega 2,33 miliona dinara. Za zimsku Marcatoriadu i druge akcije KORŠ-a potrošeno je 1,3 miliona dinara a tro-škovi letnje Marcatoriade su iznosih 2,2 miliona dinara. Za realizacijo celokupnog programa Koordinacionog odbora za šport i rekreaciju u ovoj godini (organizacija teniskog turnira u Portorožu, planinarski marševi, seminar za organiza-tore rekreativne delatnosti, učešče na sportskim takmiče-njima medjuopštinskog i repu-bličkog značaja) i pokrivanje deficita koji je nastao posle letnje Mercatoriade, potrebno je još 1,9 milijona dinara dodatnih sredstava. To znači da bi sve članice morale da dodatno osi-guraju po 100 dinara na svakog zaposlenog. Posle krače i burne rasprave, Poslovodni savet je prihvatio predlog KORŠ-a za povečanje doprinosa sa 150 na 250 dinara i ujedno zatražio od KORŠ-a da za narednu godinu pokuša da pronadje adekvatnije rešenje koje če omogučiti najširem kru-gu radnika da se medjusobne susreču i zbližavaju. U vezi sa ovim čula se ideja da bi SOUP trebalo da Mercatoriadu odnosno Dan Mercatora organizuje slično kao što to praktikuje »Iskra« i kojom prilikom se okuplja i preko 10 hiljada radnika. Dogovor kuču gradi Za uspešno poslovanje i funkcionisanje SOUR-a »MERCATOR-KIT« od izuzetnog je značaja i informativni sistem zasnovan na savremenoj računarskoj tehnologiji. To je uverljivo pokazala i rasprava na sednici Poslovodnog saveta, na kojoj je bilo i rasprave o predlogu za izgradnju Poslovnog centra našeg SOUR-a. Organiziranje naročnine proizvodnje sadja, jagodičevja in vrtnin Mitja Ponikvar Privlačno za zasebne kmetije V Mercator-Mednarodni trgovini, tozd Slovenija sadje, Smatramo, da večje potekajo v Hladilnici Zalog zaključna dela pri montaži plantaže ne pridejo v postrojev za predelavo sadja in vrtnin. Poskusna proizvod- štev, saj sezonskih delav-nja bo stekla predvidoma v jeseni letos, v letu 1986 pa cev ni več mogoče dobiti. Navedenim pridelkom za potrebe Hladilnice Zalog je mogoče pridružiti še druge pridelke za potrebe M-Ete Kamnik (npr. kumare, repa, rdeča pesa, korenje) in za potrebe M-Embe (npr. surovine za čaje: kamilica, šipek, orehi, lešniki). Organizacije združenih kmetov in njihove pospeševalne službe prosimo, da našo pobudo prouče in pridobijo mnenje zlasti na kmetijah. Ob tem je potrebno še tole opozorilo: proizvodnja bo moala biti konkurenčna. Predelava ne bo mogla za pridelke plačati visokih cen, kot jih je mogoče doseči na ljubljanskih ali drugih tržnicah! ^ V septembru bomo sklicali razgovor predstavnikov organizacij združenih kmetov ter predelovalne industrije. naj bi že redno obratovali. Z novo proizvodnjo v Hladilnici Zalog se povečujejo potrebe celotnega sozda po surovinah - to je po sadju in vrtninah za predelavo ter po jagodičevju. Tovrstna surovina je zelo občutljiva in ne prenese daljših prevozov. Zato bi bilo smotrno razviti proizvodnjo kar najbližje predelovalnim obratom. Za predelavo v Hladilnici Zalog pridejo v poštev naslednji pridelki: jabolka -debelejše sorte (premer 60-85 mm), višnje, jagode, maline, robide, črni ribez, brstični ohrovt, stročji fižol, grah, droben krompir (premer 40-50 mm), zravil-na zelišča, gozdni sadeži. Za pretežni del navedenih pridelkov so nedvomno vremenski in talni pogoji tudi v okolici Ljubljane, kjer delujejo kmetijske zadruge, članice našega sozda. Ocenjujemo, da bi pomembne količine potrebnih pridelkov lahko pridobili na tem področju, seveda z organiziranim delom pospeševalnih služb. Proizvodnjo naštetih pridelkov je smotrno organizirati izključno v zasebnem kmetijskem sektorju in to na kmetijah, kjer živi večje število ljudi, saj pobiranje pridelkov terja številne pridne roke. Za kmetije bi tovrstna proizvodnja pomenila tudi pomemben vir dodatnega dohodka. Proizvodnjo bi bilo mogoče organizirati tako, da bi številčne kmetije del razpoložljivih površin namenile kulturam, ki dozorevajo druga za drugo, s čimer bi bilo zagotovljeno trajno delo in dohodek. Foto: Andrej Dvoršak. Kaj naj sejemo Inž. Jože Benec, M-Kmetijski zavod Ljubljana Priporočeni sortni izbor ozimnih žit Kljub temu, da v Sloveniji sejemo dokaj ozimnega žita, oziroma je v naši želji po samooskrbi s hrano pšenica Postala eden od najvažnejših tržnih kmetijskih pridelkov, se vedno dosegamo nizke donose, ki komaj presegajo 3 ione na hektar v povprečju. Za izboljšanje tega stanja je nujno potrebno izboljšati agrotehniko pridelovanja ozimnih žit, ki vključuje: pravilno osnovno obdelavo zemlje, gnojenje, zatiranje plevelov, preprečevanje bolezni in škodljivcev, ter tudi setev visokorodnih sort. V tem sestavku se želimo dotakniti prav te, na koncu omenjene postavke, in še pravočasno opozoriti pridelovalce na sorte, katere so se pokazale tako v dolgoletnih poskusih, kot v širši praksi kot najboljše med približno 400, ki so trenutno vpisane v jugoslovansko sortno listo. 1. Ozimna pšenica 1.1. Rane sorte Nižja slama: - nizija (1979) I, V+O - iskra (1983) I, V - moslovka (1979) II, V Višja slama: - NS rana 2 (1975) II, O 1.2. Poznejše sorte Nižja slama: - superzlata (1978) III, V - baranjka (1979) II, V - dika (1980) II, V - lonja (1980) II, V+O - sana (1982) III, V+O - zagrepčanka 2 (1983) III, V+O Višja slama: - balkan (1979) II, V+O Nove ■ Nove brazde m brazde Priročnik za traktoriste Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije je izdala knjižico »Priročnik za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki«, ki vozniku traktorja na 51 straneh nudi osnovno znanje, ki ga mora imeti za delo s traktorjem. Tu je zapisno vse: zakaj je vožnja s traktorjem nevarna in kako se lahko nevarnostim izognemo, kako naj vozimo po strmih terenih, kakšen je vpliv delovnih razmer in pridelovalnih postopkov na stabilnost traktorja, kako uporabljamo traktor za delo v gozdu in še mnogo drugega. Gospodar se za nakup knjižice verjetno ne bo odločil, kajti on »že vse ve in zna«. Najbrž pa nista tako poučena o traktorju njegov sin ali žena, ki ga tudi uporabljata. Zato bi o priročniku le veljalo razmisliti, še posebej zato, ker je priročnik resnično poceni. Stane le sto dinarjev. Kdor se bo odločil za nakup, naj pošlje izpolnjeno naročilnico in knjižico »Priročnik za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki« bo dobil po pošti na dom. Naročilnica Nepreklicno naročam.........izvod(ov) »PRIROČNIK ZA VARNO DELO S TRAKTORJEM IN TRAKTORSKIMI PRIKLJUČKI« po ceni 100 dinarjev za izvod. Moj naslov je:............................j priimek ime ulica pošta Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZOTKS, Lepi pot 6 61000 Ljubljana Hrmii Si slišal, vedno več je nesreč s traktorjem Listi sladkorne pese lahko nadomestijo koruzo Draga živinska krma, zlasti visoka cena koruze, je eden osnovnih vzrokov krize v živinorejski proizvodnji, ki traja že leto dni in je zdesetkala živinski fond, ugotavlja komentator Večernih novosti. Medtem ko je na jugoslovanskih njivah približno 3,5 milijona ton po ceni in kvalitetne živinske krme, iž katere bi lahko proizvedli 650 milijonov litrov mleka ali 100 tisoč ton mesa. Gre za 3,5 milijona ton stebel in listov sladkorne pese, ki ostaja na približno 140 tisoč hekarih njiv. Čeprav je znano, da je to kvalitetna živinska krma, pa je, kot kaže, lažje krmiti živino z koruzo, kot pa ostanke sladkorne pese pobirati z njiv. Na sestanku slavonsko-baranskih kmetijskih strokovnjakov v Kut-jevu so poudarili, da 7,5 kilogramov stebel in listov sladkorne pese lahko nadomesti 1 kilogram koruze, iz enega hektara pa povprečno lahko dobimo 2,5 vagona teh odpadkov. - A. D. - mačvanka 2 (1979) I, V - Jugoslavija (1980) I, V+O - zvezda (1981) I, V - una (1982) I, V - košava (1983) I, V+O Opomba: V = vzhodna Slovenija, O = osrednja Slovenija ( ) - leto potrditve sorte, I, II, lil = kakovostni razred Nizija je resnica, zato naredijo divjad ter ptiči manj škode na posevkih. Poznejše sorte z nižjo slamo imajo zahtevnejše rastne pogoje, zato jih priporočamo za boljše njive z dobro agrotehniko, medtem ko so poznejše sorte z višjo slamo prilagodljivejše (balkan, Jugoslavija, una, košava), ter dajo bolj kakovstno moko, oziroma kruh. 4. Ozimni ječmen Predvsem ječmen, kot pomembno krmno žito, je bil v zadnjem času vse preveč zapostavljen, a ne od pridelovalcev, ki so pač uporabljali obstoječe sorte, temveč s strani strokovnjakov. Danes opažamo, da je bilo na tem področju v Sloveniji premalo narejenega, zato še vedno pridelujemo ječmen z nižjo rodno zmogljivostjo, kmetje pa večinoma uporabljajo »domače« seme. Strokovna skupina za poljedelstvo za leto 1985/86 priporoča sledeče sorte ozimnega ječmena: - PARTIZAN (4 redeč) - NS 27 (6 redeč) - NS 183 (2 redeč) - NS 293 (2 redeč) - ANTAR (2 redeč) 3. Ozimna rž Pri rži smo se odločili samo za eno sorto: DANKO, ki se je pokazala kot najboljša. Počitnice niso le na morju Za spremembo poskusite preživeti poletne počitnice pri nas, v zdravilišču Radenci. Ne bojte se besede zdravilišče. Naša zdravilišča so tudi letovišča. Zdravilišče Radenci niso le srčni in ledvični bolniki, niso le pitne kure in C02 kopeli. So tudi odprti in pokriti bazeni, igrišča za tenis, mini golf, deskanje, lokostrelstvo, jahanje, kegljanje, košarka, odbojka, kolesarjenje, sprehodi, izleti, ples, prireditve, odlična hrana, vrhunska vina in predvsem ugodne cene. Tako je treba za 7-dnevne počitnice, ki zajemajo 7 polnih penzionov, pregled pri zdraviliškem zdravniku, dve C02 kopeli, eno podvodno ali ročno masažo, neomejeno kopanje v hotelskem in letnem bazenu ter dopoldanski program vodne rekreacije odšteti v hotelu Radin, A kategorija 19.425 din v hotelu Radin, B kategorija 17.675 din v Veliki terapiji 13.825 din Cene se nanašajo na namestitev v dvoposteljnih sobah. Doplačilo za enoposteljno sobo znaša 250,00 din na osebo na dan. Če vam bo pri nas všeč, lahko počitnice podaljšate po dnevni ceni paketa. Informacije in rezervacije: Zdravilišče Radenci, hotel Radin, 69252 Radenci, tel. (069) 73-331, telex: 35218 yu strci. Ob letošnjem vinskem sejmu Mile Bitenc Devet medalj za Goriška Brda me inii' Na področju Goriških Brd raste približno 2000 hektarov vinogradov in 400 hektarov sadovnjakov. Da so prav tu idealni pogoji za proizvodnjo visokvalitetnih sort vina priča že tisoč in več let stara tradicija pridelave najboljših vin. Resničen napredek v pridelovanju grozdja in vina so dosegli v letu 1954 z izgradnjo Zadružne vinske kleti z zmogljivostjo 45.000 hektolitrov. Zaradi izredno ugodnih pogojev se je na tem področju začela širiti proizvodnja grozdja in tako je bilo treba kapacitete kleti močno povečati; danes znašajo 185.000 hektolitrov. Več kot polovico celotne proizvodnje predstavlja zlata rebula, sledijo pa sorte Tokaj - Friulano, Beli Pinot - Chardomay in Sauvignon. Med rdečimi sortami prevladuje Merlot, sledita pa Cabernet in Briški rose. Vina Goriških Brd se dobijo ne le pri nas, ampak tudi v svetu. Se posebej znana so tam, kjer potrošniki cenijo suha vina s poudarkom svežine in živahnosti. Vsa bela vina imajo prijeten vonj, so zeleno rumene barve in harmoničnega okusa. Briški Merlot in druga rdeča vina imajo posebno rdečo-rubinasto barvo, harmoničen okus. Vina so primerna za staranje, imajo zmeren odstotek alkohola in so §uha. Veliko je priznanj, ki so jih Goriška Brda prejela za kvaliteto vin. Letos so tem dodala še devet medalj, ki so jih dobili na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. Za zlato rebulo so prejeli zlato medaljo, prav tako je zlat Tokaj, zlato je dobil tudi Beli Pinot. S srebrno medaljo je bil nagrajen Merlot, dve veliki zlati in eno zlato medaljo pa so podelili Cabernetu. Od mednarodne organizacije za oceno kvalitete so dobili naziv »hiša kvalitete«. Naši dobavitelji Tipi-Top za čisto vse Mile Bitenc Predstavitev Konusa Junija je bila v Delavskem domu v Ljubljani predstavitev Konusa s posebnim poudarkom krp za čiščenje iz družine Tipi-Top. Konus je naš dober poslovni partner, ki je prav s krpami prisoten malodane na vsakem prodajnem mestu. Strokovna predstavitev lahko pomeni ie še korak k uspešnejšemu sodeiova-. nju in seveda boljši prodaji. Na predstavitev smo vabili trgovske tozde iz sestava Mercator-Rož-nika, posebej še Trgopromet Kočevje, vendar je bila udeležba kljub pravočasnemu povabilu slaba. Skoda, saj smo poleg Konusa povabili k sodelovanju tudi M-Eto z novimi proizvodi in Mercator-Mesno industrijo Ljubljana. Kljub vsemu je bilo srečanje dobro pripravljeno in za udeležence koristno. Predvsem predstavitev programa Tipi-Top, ki so ga poudarili še posebni aranžmaji na prodajnih mestih ter več posebnih izložb v Ljubljani, Ribnici, Tržiču, Postojni in Ptuju. Predstavljamo Lek sprašuje: Mile Bitenc Poznate hay? O Lekovih proizvodih iz družine hay smo že pisali in jih tudi predstavili. Tokrat ponovimo, da to kolekcijo sestavljajo dezodorans v spreju in sticku, tekoče parfumsko milo in parfumska voda. Vsi izdelki se med seboj dopolnjujejo, dobijo pa se v štirih čudovitih vonjih, pod imeni Divji mpšus, Zeleni veter, Majski cvet in Čar orienta. Tekoče parfumsko milo hay je bolj higiensko od klasičnega mila, saj potrebno količino tekočega mila enostavno iztisnemo iz plastenke (pri klasičnem milu se nanj kaj rade »obesijo« bakterije). Reakcija tekočih toaletnih parfumskih mil hay je v območju pH vrednosti kože, kar je bistvena prednost pred klasičnimi mili, saj z uporabo tekočega mila hay varujemo kožo rok in telesa pred izsušitvijo. Tekoče milo hay je polnjeno v 230 gramske plastenke, katerih vsebina zadostuje za približno 150 umivanj rok. Popravek V prejšnji številki Mercatorja je bilo na 14. strani pomotoma napačno napisano ime športnega referenta M-Ljubljanskih mlekarn. Namesto Lojze Rihteman bi moralo pisati Lojze Lihtenvalner. Prav tako nam jo je škrat zagodel pri zadnjem delu njegove izjave, ko smo mu pripisali stavek, naj bi Mercatoriado prestavili v september, ko je vreme bolj stabilno, kar je izjavil nek drug anketiranec. Za napako se tovarišu Lihtenvalnerju opravičujemo. Uredništvo Naši dobavitelji Naši dobavitelji Za poletje iz Pivovarne Union Milan Bitenc Premium pivo Ste ga že poskusili? Vam je všeč prijeten, poln okus, ste navdušeni nad privlačno embalažo? Pivovarna Union je s pivom Premium želela poznavalcem in ljubiteljem piva ponuditi nekaj več. Na našem trgu smo že dalj časa pogrešali visoko kakovostno pivo, takšno, ki bi zadovoljilo še tako zahtevnega potrošnika in ljubitelja piva. Zdaj ga imamo: pivo Premium, s katerim se Pivovarna Union uvršča med evropske proizvajalce piva vrhunske kakovosti. Zvarjeno je iz izbranega slada, prijetno grenkobo pa mu daje znani savinjski hmelj. Proizvodnja piva Premium je skrbno nadzorovana, pivo zori dlje in je zato dobro odležano. Ker pa je narejeno iz kvalitetnih naravnih surovin po posebnem tehnološkem postopku, ima bogatejši okus, polnejši in tudi traja dlje kot običajno Divo. V Pivovarni Union pravijo, da je treba pivo Premium uživati tako, kot je pripravljeno: poznavalsko! Njegova aroma in prijetno grenki okus prideta do veljave le, če je pred pitjem počasi ohlajeno na pravšnjo temperaturo, torej na 8 do 12°C. Tako lahko pričakujemo, da bo novo Union Premium pivo našlo rjjglse’ PREMIUM PIVO svoj krog pivcev - med poznavalci piva in tudi med onimi, ki imajo radi nekaj boljšega. Spoznali ga boste takole: polnjeno je v visoke, ozke stekleničke 0,33 I, ima privlačno in lepo oblikovano nalepko, pa tud* vratno etiketo - sam vrat stekleničke je ovit s srebrno folijo. Po vsem tem boste rekli, da je pivo Union Premium zares nekaj posebnega-Na zdravje! Z naših polic Zdravi - vitki - zagoreli Hrana, človek in okolje neprestano vplivajo drug na drugega, če se razmerje med njimi poruši, postanemo nezadovoljni s svojim življenjem, postavo, obrazom^ postajamo nervozni in razdražljivi. Ce hočemo, da bo naše življenje spet polno, mikavno in pestro, moramo poiskati vzroke, ki nam grene življenje. Stopimo na tehtnico in ugotovimo ali je naša teža normalna ali morda povišana. Poglejmo se v ogledalo, je naša koža zdrava ali je vneta, suha, premastna; in kakšne so naše ustnice - so mladostne in prožne, ali so razpokane? So naše mišice napete ali ohlapne... Ko ugotovimo vzroke, začnimo z dejanji. V grščini pomeni beseda DIETA - NAČIN ŽIVLJENJA. V prenesenem pomenu je dieta predpisan način prehrane za zdravega, bolnega in debelušnega človeka. Osnovna življenjska hranita, ki jih vsebuje hrana, so: beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, vitamini, minerali in voda. Vse te snovi delimo v energetske in neenergetske. Energetske so v prvi vrsti ogljikovi hidrati, škrob, sladkor, maščobe in beljakovine. Človek jih potrebuje za osnovne življenjske procese^ za delovanje srca in pljuč, vzdrževanje telesne temperature... čim več ima hrana energetskih snovi, tem večjo kalorično vrednost ima. Neenergetske snovi pa šo vitamini, minerali in voda, ki skupaj z energetskimi snovmi gradijo in varujejo organizem. Predstavljajo vam naš proizvod APIKAL. Obrok apikala vsebuje: 27,35% beljakovin 63,23% ogljikovih hidratov 1,82% maščob 7,60% vitaminov, mineralov. Energetska vrednost takega obroka je le 407 kJ ali 97,1 kcal. Skromnost v jedi je še vedno najboljši recept za vitkost, vendar je hitrost hujšanja odvisna od strogosti diete in od ostopnje fizične aktivnosti posameznika. Bolniki s povečano telesno težo, ki so jih testirali na Kliniki za endokrinologijo in bolezni presnove, so ob dieti z 800 kcal dnevno in enem obroku Apikala v enem mesecu shujšali povprečno za 6 kg. Tudi pri dieti mora biti hrana enakomerno porazdeljena čez ves dan. Strokovnjaki priporočajo pet obrokov na dan: zajtrk, dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malica, večerja. Ugotovili so, da so pogosti manjši obroki bolj zdravi, ker ne preobremenjujejo prebavil in presnove. Pogosti manjši in pestri obroki preprečujejo razne bolezenske spremembe v organizmu, kot na primer poapnenje žil, sladkorno bolezen ... Priporočamo vam, da popoldansko malico nadomestite z vsebino ene vrečke Apikala, ki jo raztopite v 1,5 dl vode. Ker je naš proizvod obogaten s cvetnim prahom, bo en obrok dnevno ugodno vplival na vaše psihofizično stanje. Tisti, ki bi se radi znebili odvečnih kilogramov, boste gotovo postali tudi bolj fizično aktivni. Začeli boste tekati po gozdnih stezah, plavati v bazenih ali morju, igrali boste Spoznajmo »lasno kozmetiko« Ilirije-Vedrog Mile Bitenc Recept - družina novih šamponov Zadnjič smo v naši rubriki pisali o utrjevalcu, tokrat pa je nekaj vrstic namenjenih negi las oziroma umivanju s šamponi Recept. Trije so in vsak ima svoj namen, enako kot tudi lotion proti prhljaju. Recept šampon proti prhljaju ima vgrajeno novo, zelo aktivno substanco ZPY in s tem zagotavlja učinkovito odstranjevanje prhljaja. Priporočljivo je, da si v začetku kure umivate lase dvakrat na teden, kasneje pa enkrat. Po umivanju las uporabite Recept lotion proti prhljaju, ki vsebuje novo kombinacijo zelo aktivnih substanc, ki ostranju-jejo prhljaj in preprečujejo njegovo nastajanje. Ekstrakt ginsenga poživlja lasišče. Recept lotion enakomerno vmasirajte v lasišče in nato lase posušite. Recept lotion las ne masti in učinkuje do naslednjega umivanja. Recept korektivni pH šampon je I namenjen predvsem utrujenim, bar- vanim, prepariranim, suhim in poškodovanim - lomljivim lasem. V Recept korektivni pH šampon vgrajena puferna substanca vrača, regulira in vzdržuje fiziološko pH vrednost las in lasišča, ki je potrebna za zdravo rast las. V šampon je vzgrajen tudi aktivni polimer LR 30 M, ki lase regenerira, krepi in ščiti njihovo strukturo. Recept šampon za mastne lase ima vgrajen poseben herbalni kompleks, ki deluje blagodejno na lasišče. Naravne učinkovine umirjajo delovanje žlez lojnic in zmanjšujejo prekomerno maščenje las. Zaradi izredne miline ga lahko uporabite kadarkoli je potrebno. Kozmetika NARTA if ILIRIJA-VEDROG h3f£&medex ljubljana, Jugoslavija tenis ali pa še bolj skrbno obdelo- : vali vaš vrtiček. Pri vseh teh dejavnostih pa ne smete pozabiti na svojo kožo, ki potrebuje hrano, ki bo j blagodejno vplivala na njeno presnovo. Naši proizvodi ELANOSOL - krema s propolisom za sončenje, hi-drantna emulzija s propolisom p° ' sončenju, pomada s propolisom za j ustnice — vsebujejo propolis, ki blagodejno učinkuje na občutljivo) kožo, preprečuje vnetja in sončne j opekline. Propolis je smola, ki jo čebele j nabirajo na drevesnih poganjkih, z iglic smreke, jelke in bora. Temu dodajo še cvetni prah in vosek. Veliko uporabno in zdravilno moč propolisa so poznali že 300 let pred našim štetjem. Kadar boste uživali moč sonca, ne pozabite zaščititi svoje kože in ustnic s ELANOSOLOM. Gladka, čista, napeta in zdravo zagorela koža ^ je ponos vsake ženske, pa tudi moški so radi lepi, vitki in mladostni. 320 LET ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA, ROGAŠKA SLATINA Letos praznuje Zdravilišče ROGAŠKA, Rogaška Slatina 320-letnico obstoja. Glede na večnost je to trenutek, kot sami pravijo, za življenje neke generacije, nekega kolektiva pa je to častitljiva starost. Iz žrtvovanja, zanosa in ustvarjalnosti veča generacij je zraslo čudovito, znamenito in ponosno Zdravilišče ROGAŠKA, Rogaška Slatina, kot sad narave in človeške ustvarjal- nosti. Ob tem njihovem jubileju so sozdu Mercator-KIT izkazali posebne čast, saj so nam podelili PRIZNANJE za dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje. Naše sodelovanje z Zdraviliščeif ROGAŠKA, Rogaška Slatina je dolgoletno in se več iz leta v leto. V lete 1985 namerava SOZD Mercator pia-sirati preko svojih grosističnih, maloprodajnih in gostinskih organizacij cca 1,900.000 steklenic DONAI" a, 950.000 steklenic mineralne vod® TEMPEL in 250.000 steklenic mineralnih napitkov TRIMVIT. Ob tej priliki čestitamo kolektive Zdravilišče ROGAŠKA, Rogaška Slatina k visokem jubileju ter se istočasno zahvaljujemo za dodelje- __ ____________I,, HCTD/^A-mR- KIT. Tanja Habjan Mercatorjev mozaik Razstava v Mercator Turistu Mercatorjev mozaik 60 let Milana Tataloviča Andrej Dvoršak Življenje je posvetil dvema gospodarjema: Armadi in Mercatorju »Moj oče je bil napreden človek in kot tak je v stari Jugoslaviji imel vedno težave z žandarji. Ti so bili stalni gostje naše hiše. Očeta so pretepali pred vso družino, večkrat so ga tudi zaprli. Ko sem ga skušal braniti, so pretepli še mene. Tako sem spoznaval »pravico« buržoaznega režima, »začne svojo pripoved Milan Tatalovič, ki je pred petnajstimi leti prišel v Mercator kot referent za ljudsko obrambo in ki te dni praznuje svojo šestdesetletnico ter še več drugih jubilejev. V poslovalnici Mercator Turista v Tavčarjevi ulici se vedno nekaj dogaja. Delavci poslovalnice se zavedajo, da je koristno stranki poleg prijazne besede in turističnih uslug ponuditi še kaj. Zato so lokalček spremenili v mini galerijo, ki je na široko odprla vrata različnim priznanim umetnikom. Letošnje poletje je bilo v znamenju portretov akademskega slikarja Vladimirja Pirnata, slikarja in ilustratorja, ki je razpet med troje tematik. Znan je kot odličen portretist, eden najboljših, pravijo, kot slikar fantastičnih krajin in svojevrstnih atmosferskih stanj, ki se odigravajo med grozljivo samotnim pasom tal in nedoumljivim nebom. »Med realizmom njegovih portretov in fantastiko krajin je pomem- Vedno so zanimiva vstopanja na Ozemlje, na katerem živijo koroški Slovenci v Avstriji. Poti, ki vodijo k rojakom, je več, kot bi si mislil nepoznavalec. Prav vsi iz matične domovine imamo možnost, da izberemo najkrajšo med njimi, da bi bili 'ahko prijazno sprejeti pri rojakih. Članom aktiva Gašperjeve bralne značke iz našega sozda se je tokrat Pp mejnem prehodu Homec ponu-dil v pogled in pohodni preizkus vzhodni del Koroške nad Pliberkom. 6. spominski pohod »Po poteh Domnove čete« na Komelj, v nedeljo 14. julija, je bila manifesta-I ciia, ki je omogočila pohodnikom | neposreden stik z domačini na mo-9očnih osamelih kmetijah, pa tudi Preizkus slastnega, pristnega domačega kruha, mošta, soka in žganja ter odkrivanje izrazitih značilno-sti njihovega delovnika. Zaključila se je s spoznanjem, da naši rojaki skrbno gospodarijo na hribovskih kmetijah in da vedo, da je le klena Kmetija zvesta opora narodnostnemu razvoju. Pohodniki smo šli pov-Prek, skozi gozdove, po pašnikih, polnih lepe živine. A, če so znali in Se znajo kljubovati pritisku narod- bna vez - izjemno slikarsko znanje in svojevrsten način slikanja, ki iluzijo resničnosti stopnjuje do tiste meje, ko ni več meja med prostorom na sliki in prostorom, v katerem se gibljemo,« je zapisal kritik Ivan Sedaj o umetniku Pirnatu. Kar zadeva portrete, da se zna Vladimir Pirnat vživeti v »dušo« portretiranca, jo potegniti iz njega in prenesti na platno. Mojster je še posebej pri upodabljanju otrok, ki se zde, kot da bodo zdaj zdaj stopili s platna. Vladimir Pirnat (prvi levo) je v Mecator Turistu poleg portretov otrok predstavil tudi nekaj podob znanih kulturnih delavcev, med njimi tudi Branka Hofmana in Vitomila Zupana. nega sovražnika, je mednje vnesel precej strahu »kisli dež«, ki boleče rjavi njihove košate gozdove in jih sili, da bodo drevesa padla prej kot v ekološko nenačetih okoljih. In še bolj jih motri vprašanje: »Bodo še zrasla nova?« Zakaj smo v ta zapis o spominskem pohodu vpletli tudi te gospodarske sestavine? Zato, ker te žal tudi načenjajo enotnost slovenskega političnega gibanja in tako gredo na roko njihovim nasprotnikom. Zato je bil razumljiv in potreben zelo jasen in opredeljujoč poziv predsednika Zveze slovenskih koroških organizacij, da ne smejo podleči nekaterim glasovom, naj bi se Slovenci tudi gospodarsko ločili. Nasprotno, menil je, da morajo najti prav vse oblike povezave z demokratičnim delom večinskega naroda. V nastopanju, kulturnem in političnem, pa so koroški Slovenci vse bolj samozavestni, kleni in ostri. Prav bi bilo, da bi vsi, ki smo iz Slovenije prisostvovali tej sloven-snosti na Komlju, nekaj tega prvobitnega slovenskega duha prenesli tudi na naša tla. Tovariš Tatalovič je bil rojen v siromašni kmečki družini v Drežnici v Gorskem Kotarju. Kot mlad fantič je sanjaril o tem, kako bo nekoč šival čevlje in delal škornje. A njegove sanje in vajeniško dobo je prekinila druga svetovna vojna. Takoj po kapitulaciji stare Jugoslavije se je pridružil vrstnikom, ki si zbirali orožje ter se skrivali pred ustaši, ki so v Drežnici začeli pobijati Srbe. »Junija 1941 sem bil sprejet v SKOJ in dobil nove, še bolj zahtevne naloge. Hotel sem oditi v partizane, pa me Partija ni pustila, češ da sem premlad in bolj potreben terenu. Pol leta sem še vzdržal kot terenec, ko pa je postalo prevroče, sem marca 1942 prijel za puško in se pridružil borcem, s katerimi sem delil dobro in slabo do konca vojne.« Borec Milan Tatalovič je kaj hitro pokazal, da za Titovega partizana niso tako pomembna leta, ampak Glosa J. Mrkalj-Kadmus Tudi sam sem aforist in se zavzemam za svobodo oblikovanja satiričnih puščic do najbolj bodeče či-stote, in vseeno me tisti prvi »stav-ček« nekako žuli, da spregovorim. Naravnanost tistega priveska v srbohrvaščini ali hrvatski srbščini je plehka in zahojena. Menim, da je dosti resnih pomislekov, da bi se spustil tako podzemno in utiral pot nacionalizmu skozi klice po čistosti republike, ki je moja druga ožja domovina. Bolj bi bil za tisto, kar nudimo delavcem iz drugih republik razen dela in minimuma za življenje. Koliko kulturnih dobrin jim damo in omogočimo, da zaužijejo razen »Sportskih novosti« in sumnjive estrade vsake toliko. Tu sem na slovenskem že 20 let in dostikrat občutim to breme, biti »tujec« v svoji domovini. Mogoče je tudi prilika, da v našem in vašem Marko Bokal Glosa o glosi Žal moram ugotoviti, da so okusi različni in da vsakemu vsako vino ne »paše«, še posebej, če ga spije cel bokal in mu ni dovolj le kozarček. • Zakaj taka reakcija stanovskega kolega iz humorističnih strani slovenskih časopisov? • Zakaj meni, da »rahločutni aforistični nadmož« piše le »plehke in zahojene slavčke«? • Zakaj vzburja pri bralcih s svojo razlago in pozivom k ponovnemu branju puhlice, strasti, ki to niso, in citira Petanov aforizem, ki ga ni potrebno brati dvakrat? da je bolj pomembno, kaj nosi v srcu. V njegovem se je prepletala hrabrost z ljubeznijo do domovine in zvestobo Partiji, v katero je bil sprejet leta 1943. Istega leta je bil izvoljen za političnega delegata svojega voda, nato je postal pomočnik komisarja čete, kasneje pa tudi sam komisar. Ob koncu vojne je imel čin poročnika in je bil komisar bataljona. Mercatorjev mozaik Boril se je skoraj po vsej Jugoslaviji, a največ v Liki, Gorskem Kotarju, na Dolenjskem in še nekaterih drugih krajih Slovenije. »Vojna se je zame končala v Ilirski Bistrici, kjer sem bil tudi ranjen. Zelo sem ponosen, da sem glasilu o tem spregovorimo, saj je tudi v naših DO, SOZD Mercator, dosti delavcev iz drugih republik. Verjemite mi, da nisem zarukani »bosanderos« in gledam na prisotnost delavcev iz drugih republik dosti bolj kompleksno kot to vidi omejeni rahločutni aforistični nadmož. Toliko v premislek in še enkratno branje tiste puhlice, ki ni v čast našemu in vašemu glasilu. P. S.: Na podobno puhlico na Jesenicah sem morda pregrobo in dokaj cinično odgovoril enemu od varuhov čistosti nacije na naslednji način. Citiral sem Petanov aforizem: Slovenec je Slovencu Slovenka — zato je tudi nataliteta majhna. Tovariški pozdrav in brez zamere. J. Mrkalj-Kadmus, Podlubnik 153 64220 Škofja Loka • Zakaj po dvajsetih letih kot »tujec« v svoji domovini ne najde zanjo ene lepe besede? Verjetno so to vprašanja, ki bodo vzburila pisca k ponovnemu branju puhlice in tega članka ter bo njegova reakcija še hujša od te prve ter bo napisal gloso h glosi o glosi. Predlagam mu, da ga raje spije en kozarček na moj račun in da ne išče več dlake v jajcu, ker je tam »menda« ni, ter ga kot član uredniškega odbora pozivam, da namesto pretakanja, po njegovem motnega vina, natoči v »naše in vaše« glasilo nekaj čistih aforizmov. Pa brez zamere. prelival kri za Slovenijo, v kateri sem preživel vse povojno obdobje. Služboval sem v Kopru, Ilirski Bistrici, Novem mestu, Postojni in v Ljubljani.« Tovariš Tatalovič po vojni ni slekel uniforme, ampak je svoje življenje povezal z življenjem in razvojem Jugoslovanske ljudske armade. Najprej je končal šolanje, gimnazijo in dvoletno vojno šolo v Beogradu ter kasneje še vojaško akademijo. Dosegel je čin podpolkovnika. Na lastno željo so ga ob koncu šestde-stih let upokojili. Navajen dela se ni mogle sprijazniti z mirnim življenjem upokojenca, zato si je hitro našel zaposlitev v nogometnem klubu Olimpija. Ta mu ni ustrezala in kmalu zatem je prišel v Mercator, kjer pred njegovim prihodom kakšnih večjih aktivnosti na področju ljudske obrambe ni bilo. Zapišemo lahko, da je prav« Tatalovič tisti, ki je največ prispeval k njenemu razvoju v našem sozdu. »Mirno lahko rečem, da sem v svojem življenju služil le dvema gospodarjema: Armiji in Mercatorju. Ponosen sem na oboje, kajti tako v Armiji, kot v Mercatorju sem našel čudovite tovariše, s katerimi je užitek sodelovati; ki so mi bili vedno pripravljeni pomagati in so imeli polno razumevanje za težave, s katerimi sem se srečeval,« je dejal Milan Tatalovič na srečanju, ki so mu ga ob njegovem jubileju priredili sodelavci. V spomin Bogomir Pintarič Cesta je iz našega kolektiva iztrgala Bogomira Pintariča V kratkem življenju mu ni uspelo izpolniti prav veliko želja, a zanesljivo eno med največjimi - postati voznik. Ni se mu uresničila čisto tako, kot je želel - veliko potovati, videti nove kraje in ljudi, doživeti. Vedeli smo, da je rad vozil, da je delo opravljal dobro in z veseljem. Zdaj vemo, da zadnjič ni mogel opraviti vsega svojega dela, ker ga je sodelavec poprosil, naj mu pomaga. Zdaj vemo, da je spretno rešil vozilo, tovor in morda življenje, ko je počila zračnica. Zdaj vemo, da so ga v trgovinah imeli radi, rad je ustregel, bil je veder in prijazen. Zdaj vemo, da je vsakomur rad pomagal, v službi sodelavcem, prijateljem ali domačim. Vemo tudi, da je hotel oditi, da ga je nemirni duh gnal dalje, da je iskal delo. Zaželel si je morja, te široke ceste brez konca in kraja, ki bi, kot je morda razmišljal tisto popoldne, ko se je vračal iz Pule, bolj uresničilo njegove želje. Le smrt, grozljiva v svoji krutosti in nepojmljivosti, mu je lahko to preprečila, vsem nam pa je vsekala globoko rano, ki jo žge bolečina. Težko se bo zacelila, težko bo pozabiti in živeti brez Bogomira. Ostal bo spomin lep, in svetal. Delavci Blagovnega centra Mercatorjevci Po poteh Domnove čete Stane Jesenovec ^ iskanju povezave V »bokalčku« je lahko motno vino Ne vem ali naj ostanem cinik ali satirik ali obdelam »reklo«, ki bi hotelo biti aforizem tako kot ga sam dojamem ali naj izveni puhlo tako kot je, v vašem in našem glasilu v zadnji številki. Mogoče preveč osebno in čustveno ter jugoslovansko berem to puhlico - bodico okrog preštevanja Slovencev in neslovencev v Sloveniji ampak vseeno se mi zdi da »bokalčkova« misel diši po prekajenem. KORŠ bo upošteval želje in predloge Jure Jež Mercatoriada lahko tudi drugače Pravilnik o organizaciji in izvedbi letne Mercatoriade, športnih iger delavcev in združenih kmetov ter upokojenih delavcev SOZD Mercator-KIT pravi v 3. členu, da športne igre — »Mercatoriada« prirejamo zato, da razvijamo in širimo šport in telesno kulturo, ter omogočamo spoznanje, srečanje in sodelovanje med delavci, združenimi kmeti in upokojenimi delavci SOZD Mercator-KIT. Merkatorčku na pot Sivo jutro se nam kuja. Iz oblakov dež rosi. Kaj naj lepega ponuja dan, ki se tako rodi! Mamica mi čaj naliva. Nič lepo se ne drži: »Daj, no, da ne zamudiva, pozna sva in čas beži!« To mi že močno preseda. Vse bezlja nekam, hiti! A se mami sploh zaveda, da je v službi cele dni! Kakšne neki so zadeve, ki pomembne so tako, da kar skoraj cele dneve tam držijo mamico?! »Luštna in velika družba. Ji Mercator je ime -to je mamicina služba.« Ona mi tako pove. »Kot začaran stroj deluje ki načara vse stvari. Vse, kar mamica kupuje v tisti službi se dobi. Mleko, kava in klobase, stroji, čevlji, svinčniki, in na poljih žito rase, sadje vsepovsod zori.« To je super čira - čara! Kot v deželi pravljični! Tisto, česar kdo ne mara, se v tej službi ne dobi! Mamica je zatrdila, da to še začetek ni. Da mi bo vse razložila, kaj se v tistem M godi. Za vse majhne modrijane, ki se pisati uče, za še manjše cicibane, ki po vrtcu se pode. Za vse tiste, ki jezijo zjutraj se, ko jih bude mame, očki, ki hitijo delat v tiste pravljice. Letne športne igre delavcev SOZD MERCATOR-KIT so prerasle v eno najmnožičnejših športno rekreativnih prireditev v naši republiki, tako po udeležbi (do 2000 ljudi), kakor tudi po programu (11 športnih panog). To pa je povezano z velikimi problemi pri organizaciji prireditve, kakor tudi z velikimi finančnimi sredstvi, ki spremljajo to prireditev. Dosedanja praksa je bila, da se je prireditev selila iz kraja v kraj (Krško, Ribnica, Portorož, Ptuj, Postojna), letos je bila prvič v Ljubljani. Prvič so bila tudi vsa tekmovališča na enem mestu, kajti Športni park Kodelje- Razlogov za skromno udeležbo je več, med drugim tudi dopusti in kadrovsko vprašanje, ki pa je bilo med tem časom tudi že rešeno. Da bi to dejavnost v okviru KORŠ poživili, je planince vzel v roke član Korša, Matjaž Kandus iz M-Embe, ki je nosilec aktivnosti. Pomagali naj bi mu tudi ostali člani tega športno rekreativnega odbora sozda MERCATOR-KIT. Tako je bilo zapisano že v majski številki časopisa Mercator. Vendar je naš Matjaž ostal edini med vsemi, ki je bil vedno pripravljen sodelovati in na razpolago planincem, ki smo želeli kot člani družine Mercator planinariti. Večinoma se zberemo vedno isti - največ je Dolenjcev oziroma Dolenjk, le kje ste ostali Mercatorjevi planinci? Poudarim naj, da je udeležba precej odvisna od informiranja v DO in tozdih in od aktivnosti posameznih športnih referentov v delovnih organizacijah in tozdih, kar lahko trdim iz lastnih izkušenj. Organizator za šport in rekreacijo DO ali tozda mora biti vsaj v začetku vedno prisoten, ker posamezni delavci sami težko najdejo stik s športnim referentom sozda. Stiki pa morajo biti stalni zaradi boljšega informiranja o delu KORŠ. Tudi delo športnega referenta sozda je lažje, če delavci posameznih delovnih organizacij dobe informacijo pri svojem organizatorju za šport in rekreacijo, le-ta pa nato prijave, oziroma ostale informacije posreduje in dobi na sozdu. Zato mislim, da bi se organizatorji za šport in rekreacijo v DO in tozdih morali malo bolj zavzeti tudi za takšno obliko dela, ki [e bila doslej v programu KORŠ malce zapostavljena. Priznati moram, da sem morala v začetku napisati precej obvestil in zavrteti precej telefonskih številk, da sem vzbudila zanimanje za planinarjenje med našimi delavci. Napredek se že vo ima vse objekte za izvedbo tako velike in masovne prireditve. Pokrovitelj 9. letnih športnih iger SOZD MERCATOR-KIT je M-KŽK Gorenjske. Mercatoriada bo torej v Kranju, kjer pa na enem mestu ni mogoče organizirati in izvesti tako obsežnega programa športnih tekmovanj, zato razmišljamo o drugačni organizaciji letne Mercatoriade. Prosimo, razmišljajte tudi vi! Pošljite svoje predloge referentu za družbeni standard in rekreacijo, Emonska 8, 61000 Ljubljana. pozna, saj me sodelavci, zdaj že sami kličejo, ko dobijo po prodajalnah obvestilo o organiziranih pohodih v hribe, da o Mer-■catoriadi, tako letni kot zimski, sploh ne govorim. Toliko za uvod, zdaj pa k planinskim pohodom, ki so bili letos že organizirani. V nedeljo, 23. junija je bil organiziran izlet na Blegoš (15620 m) nad Škofjo Loko. Zaradi slabega vremena so se planinci premislili in ostali doma, tako da se je na vrh Blegoša odpravil Matjaž Kandus sam. Desetega avgusta pa smo se končno le zbrali, v začetku nas je bilo 12, in se podali na Kamniško sedlo, od tu pa na 2253 m visoko Brano. Zbrali smo se v Ljubljani, kot je bilo dogovorjeno in se nato v nabito polnem avtobusu odpeljali do Kamniške Bistrice. Tu smo vzeli pot pod noge in po štirih urah hoje, prišli do koče na Kamniškem sedlu (1884 m), od koder nas je vseh 8 malce utrujenih po krajšem počitku in okrepčilu krenilo naprej na 2253 m visoko Brano. Nahrbtnike smo pustili na Kamniškem sedlu da smo bolj nemoteno lezli v hrib in premagovali vse višje vzpetine. Spremljala nas je lepo, sončno, a ne prevroče vreme, pod nami pa so se po Kokrškem sedlu podile bele megle. Po krajšem strokovnem predavanju Matjaža Kandusa smo se Matjaž, Milka, Roman, Anka, Jožica, Karmen, Lenka in jaz vrnili v dolino. Sestop smo srečno zaključili na Kamniškem sedlu, kjer je bil pozabljen tudi Ankin strah pred globino. Ob 17. uri smo bili ob izviru Kamniške Bistrice, od koder smo se prijetno utrujeni, z avtobusom odpeljali proti Ljubljani. Pohod na Štol 17. avgusta je odpadel. Prvi Mercatorjev vzpon na Triglav pa bo ravno v času izida časopisa, zato o tem v naslednji številki. Dragi otroci! Mercatorjeva druščina postaja vsak dan večja. In tudi časopisov, ki imajo na prvi strani napisan velik oranžni M, roma čedalje več na vse konce naže dežele. Pa smo razmišljali v uredništvu, da bi bili morda veseli, če bi v listu, ki so ga doslej prebirali odrasli v vaši družini, našli tudi kaj zase. In ker se pričenja šolsko leto, je to krasna priložnost, da naš list tako popestrimo. Seveda pa odrasli ne moremo vedeti kar tako, kaj vas najbolj zanima in kaj vam bolj ugaja. O nekaterih stvareh še sploh nismo razmišljali, veliko pa smo jih že pozabili. Zato bi nam bilo v veliko pomoč, če bi nam vi svetovali. Lahko bi nam kaj napisali, tisti, ki ste vešči Gašperjeva bralna značka Center za obveščanje Karel Prušnik-Gašper se je v zgodovino slovenskega naroda zapisal kot eden izmed voditeljev koroškega partizanstva. Bil je prvi in dolgoletni predsednik Zveze koroških partizanov v Celovcu, prav tako pa si je s svojim peresom utrl pot v številne domove, ne le slovenske, ampak tudi drugih narodov. Njegova knjiga »Gamsi na plazu« je doživela že štiri ponatise v slovenščini, prevedena pa je tudi v nemščino in srbohrvaščino. To je tudi osnovno berilo za Gašperjevo bralno značko, vabilo in klic mlademu rodu, da se bo ob branju in študiju domoljubne, družboslovne literature o Koroški in koroških Slovencih zavzeto nabiral znanje in vednost o zgodovinski poti in usodi slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Gašperjeva bralna značka se je Bronasto bralno značko Karla Prušnika-Gašperja so prejeli: Snežana OBRADOVIC Ida FLIS Vida DROVENIK Neži DROVENIK Majda MAGUŠAR Jerca ŽVAB ing. Marko GLAŽA Marija PELHAN Dragica KUHELJ Metka TOMŠIČ Marina VIDMAR ing. Tone MASTNAK Nevenka ZALOKAR dela s svinčnikom, poskusite svoj prispevek narisati. Če vas kaj posebno zanima, nas vprašajte! Pri vseh modrijanih, ki jih poznamo, bomo zbirali podatke in vam skušali odgovoriti. Med vami je gotovo veliko večjih. Tiste prve hrepeneče misli zapišite in nam jih pošljite! In še pred eno veliko težavo smo se znašli, ko se je utrnila zamisel o taki popestritvi lista. Kako naj poimenujemo stran, ki bo namenjena vam. Morda bi nam vi svetovali kako sveže in prijetno ime?! Veseli bomo vsakega vašega prispevka. Končno je v Mercatorjevem listu to nekaj čisto novega in bomo skupaj lažje zaorali ledino. Čao-bav! Meta kot gibanje začela širiti pred tremi leti. Ze v dveh letih je bilo podeljenih 1.121 bronastih in srebrnih značk. V Ljubljanskih mlekarnah je bil ustanovljen aktiv Gašperjeve bralne značke že leta 1983. Tega leta je bilo v tozdu Trgovine podeljenih 44 bralnih značk predvsem članom osnovne organizacije ZSMS. Gibanje se je hitro širilo in danes šteje ta aktiv samo v Ljubljanskih mlekarnah več kot 2.300 članov. Še posebej pomembno je, da se bralna značka ne širi le med mladino, ampak tudi med odraslimi. Slovesnost, ki je bila v prostorih Ljubljanskih mlekarn na Tolstojevi ulici ob podelitvi značk, naj bi bila vzpodbuda za pridobitev novih članov v kolektivih oziroma sindikalnih in mladinskih organizacijah sozda MERCATOR-KIT. Srebrno bralno značko Karla Prušnika-Gašperja pa so sprejeli: Marija ODAR Helena ČEPON Milena PAVLIN Marija BANŠIČ Miro KRANJC Marija MLINAR Jožica SKUBIC Alenka VOVK Jožica SELAN Jože KOŽELJ Jasna KOŽELJ Boris PODOBNIK Pohod na Kamniško sedlo in Brano Ljuba Sukovič Največ Dolenjcev — ostali »spe« Planinsko dejavnost smo začeli uvajati v delo KORŠ-a že lani oz. predlani, zato je bilo sklenjeno, da s to obliko dela nadaljujemo, kljub skromni udeležbi pri začetnih korakih. Število članov narašča V začetku poletja so v M-Ljubljanskih mlekarnah že drugič podelili bralne značke Karla Prušnika-Gašperja. Podeljenih je bilo 13 bronastih in 24 srebrnih značk. Ob tej priliki je bilo poudarjeno, da bralci »Gašperjeve bralne značke« postajajo pobudniki za najraznovrstnejše oblike pomoči matičnega naroda koroškim Slovencem na kulturnem, gospodarskem in društveno-družabnem področju, skratka pri širjenju živih vezi matičnega telesa z našo narodno skupnostjo na avstrijskem Koroškem. Planinci, kje ste? KORŠ je v letošnjem letu pripravil program planinskih pohodov, ki je bil objavljen v 5. številki našega glasila. Vendar je udeležba na teh pohodih slaba. Za pohod na Nanos se je prijavilo 7 udeležencev, zato smo morali najeti avtobus odpovedati, enako se je zgodilo s pohodom na Mojstrovko, za katerega so se prijavili 4 udeleženci, pohoda na Blegoš pa so se udeležiti le trije delavci sozda. Je temu kriva organizacija pohodov, morda preslaba informiranost ali zgolj nezanimanje za planinsko dejavnost? Slovenci smo narod planincev, gore so del našega nacionalnega simbola in planinska dejavnost bi morala biti tudi eden poglavitnih temeljev rekreativne dejavnosti vsakega posameznika. Teniški turnir v Portorožu KORŠ organizira že drugi teniški turnir, ki bo 21. in 22. 9. 1985 v Portorožu. Predtekmovanje bo izvedeno v dveh kategorijah - moški posamezno - ženske posamezno Prijavite se lahko športnemu referentu, telefon (061) 221-038, najkasneje do 12. 9. 1985, kjer dobite tudi vse nadaljnje informacije. Udeležence turnirja opozarjamo, da vse stroške razen najemnine igrišč in organizacije krijejo sami. Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Glasilo delavcev in združenih kmetov sozda Mercator-KIT, n. sub. o., Ljubljana, Emonska 8. Izdaja Center za obveščanje SOZD Mercator-KIT. Uredništvo: Aškerčeva 5, 61000 Ljubljana. Odgovorni urednik in novinar, tel. 221-044, tajnica redakcije 218-522, int. 74. Ureja uredniški odbor v sestavu: Kristina Antolič, Marko Bokal, Marko Glažar, Jože Kirm, Meta Malus, Sergej Paternost, Alenka Por, Ljuba Sukovič in Mirko Vaupotič. Odgovorni urednik: Jaro Novak. Novinar: Andrej Dvoršak. Tehnični urednik: Dušan Lajovic. Tiska ČGP Delo Ljubljana. Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozda Mercator-KIT. Izhaja zadnji petek v mesecu. Naklada 16.000 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.