If Privandranec ii »Privandranec!« Ta bescda je padla na učiteljstvo zclo močno poudarjena. Pričakovali smo jo kot logični zaključek za celo vrsto izpadov na naš stan. Na vse take in slične otroške poizkuse nismo nikdar odgovarjali in tudi tokrat živimo v upanju, da nam udarec ne bo škodoval. Živimo pač v času, ko so gotovi krogi napovedali učiiteljstvu neizprosen boj in ko se mora ono boriti za svoje najprirodnejše pravice. Ker je pa boj brez vsakih stvarnih razlogov, je »privandranec« le izraz mržnje do našega stanu. Kaže nam nazorno, kako malo odgovornosti čutijo gotovi Ijudje do svojega naroda in kako malenkostno je njih razumevanje za resnične narodove potrebe. S »privandrancem« so hoteli učiteljski stan končno popolnoma ponižati, zbiti zadnje opore, ki bi ga zrušile z njegovih sedanjih trdnih položajev. Žalitev in obrekovanje učiteljeve osebnositi so prihranili kot zadnje in najuspesnejše sredstvo. Drugih nimajo več! Da je bila beseda »privandranec« v tem primeru vzeta iz slovarja zaničevalnih izrazov z najgršimi nameni, je povsem jasno, in da pomeni grobo žalitev osebe, kakor tudi državnega nastavljenca, je tudi razumljivo. Da so jo pa njeni tvorci in iniciatorji uporabili samo za učiteljski stan, nam je razutnljivo. Učitelj med mladino in narodom; človek, ki mogoče edini v kraju dela za ljudstvo, je nevaren. V očeh naroda mu je zato treba zmanjšati ugled, saj je njegova vloga preveč odločilna in važna. Pod vsem tem zlonamernim prizadevanjem nasprotnikov se skriva dragoceno priznanje učiteljevega dela med narodom, priznanje, ki daje gotovim gospodom neprestano povod za izpade. Učiteljstvo jc mirno sprejemalo vse te napade, saj nanje ne more in ne sme odgovarjati. »Napredek in prosveta to naša bo osveta!« pravi Aškerc in tega načela se držimo tudi mi. Da pa je »privandranec« v očeh javnosti še bolj klavrna pojava, so mu naprtili še lažnivost. Verjeti se mu namreč ne sme ničesar in nezaupljiv moraš biti napram njemu! Zakaj? Iz kakšnih razlogov? Kakor smo uvodoma ugotovilli, je vse delo proti učiteljstvu le posledica mržnje do njega, oziroma do njegove odločilne vloge med ljudstvom. Zato je pri vsem tem toliko otipljive nesmiselnosti, da bi jo prav lahko časopisi priobčili pod rubriko »Vsak dan ena«. Tako poroeanje rodi kolikor toliko pri posameznikih odvratno stališče proti učiteljstvu in ustvarja strupeno atmosfero med narodom. Kje naj le išče ueiteljstvo moralne opore za svoje pošteno delo, ako mu skušajo omajati prav vse položaje in so se celo lotili njegove osebne časti? Učiteljstvo ni nikdar klonilo pred takimi napadi in bo preskočilo tudi zadnji prepad, ki ga skušajo umetno napraviti med njim in narodom. Take gonje ga samo tesneje združujejo, nikdar ni bilo tako solidarno, kakor ravno sedaj. Vsi poizkusi, vnesti v njegove vrste razdor ali mu škodovati na ugledu, so se izjalovili. Njegovo delo je nad vsako politiko in zaupanje večine naroda v njegovo pomoč je le prevelika. »Privandrovstvo« mu zato ne more škodovati, ,-.',.'--'•"i- »'-i -v .-•¦»>"-••?".¦.•¦' »'.-<*/-. •-' -¦• ••" >*•'*!.-¦ ~-->'¦*'' :-.' *"''.?• >2t-1 ;%Ł»'i/>. t>-"i»-.'ir.'-' ¦-•''• •¦¦.¦''rttSf.-J''/'.