..lJ
huu; ,., ,lS. ri1nar. Mikuletič. Vidmar. Prešern-Štrukelj. Burger/ Rehahilitacija - lctn. IX. supl. 3 (2010) 
ZAČRTAJMO POT DO DOBREGA 
POCUTJA: AKTIVNOSTI OSEB PO 
AMPUTACIJI SPODNJEGA UDA 
LET'S MAP THE PATH TO WELL-BEING: 
ACTIVITIES OF PERSONS AFTER 
LOWER LIMB AMPUTATION 
Zdenka Pihlar, dipl. del. ter., Agata Križnar, dipl. del. ter., Mojca Mikuletič, viš. del. ter., 
doc. dr. Gaj Vidmar, univ. dipl. psih., prim. dr. Metka Prešern-štrukelj, dr. med., 
I 
prof. dr. Helena Burger, dr. med. 
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana 
li
i
uč1 E:: '51 1t 
osebe po amputaciji, rehabilitacija, aktivnost 
Uvod: 
Osnovni namen rehabilitacije oseb po amputaciji spodnjega 
uda je, da posameznikom povrnemo funkcijo in funkcionira­
nje iz časa pred amputacijo. Namen študije je bil ugotoviti, 
katere aktivnosti želijo te osebe še naprej opravljati oziro­
ma so za njih pomembne, kako ocenjujejo svojo izvedbo 
le-teh in zadovoljstvo z njo, ter v kolikšni meri ocenjevalni 
instrumenti, ki jih uporabljamo v rehabilitacij i, vključujejo 
te aktivnosti. 
Metode: 
Z lestvico funkcijske neodvisnosti (Functional Independence 
Measure - FIM) ( 1) in z vprašalnikom za ocenjevanje izved­
be pacientovih izbranih aktivnosti in njegovega zadovoljstva 
z izvedbo (Canadian Occupational Performance Measure -
COPM) (2, 3) smo ocenili petdeset pacientov po amputaciji 
spodnjega uda, sprejetih na bolnišnično rehabilitacijo. 
Rezultati: 
Udeleženci raziskave so kot pet aktivnosti, ki so zanje najbolj 
pomembne, izbrali 13 različnih aktivnosti s področja skrbi 
za sebe, 25 aktivnosti s področja dela in produktivnosti 
ter 16 aktivnosti s področja prostega časa. FIM kot najbolj 
pogosto uporabljana lestvica za ocenjevanje v rehabilitaciji 
"�=� 
1 
,ey wo1 ds: 
persons after amputation, rehabilitation, activity 
zajema pogoste in pomembne aktivnosti, a še zdaleč ne 
vseh najpogostejših niti ne vseh najpomembnejših (tako za 
posameznika kot za skupino v povprečju). 
Sklep: 
Pacienti po amputaciji spodnjega uda si poleg hoje s pro­
tezo želijo opravljati še številne druge aktivnosti. Naloga 
rehabilitacijskega tirna je, da jim pri tem čim bolj pomaga. 
Vprašalnik COPM, s katerim prepoznamo in ovrednotimo 
želene aktivnosti, ima zato pomembno vlogo v načrtovanju 
rehabilitacijske in delovno-terapevt ske obravnave. 
Literatura: 
l. Granger CV, Hamilton BB. The Uniform Data System
for Medica! Rehabilitation report of first admissions for
1991. Am J Phys Med Rehabil 1993; 72(1): 33-8.
2. Canadian Associat ion of occupational Therapists. Ena­
bling occupation: an occupational therapy perspective.
2nd ed. Ottawa, Ontario: CAOT Publications ACE,
2002.
3. Law M, Baptist S, Carswell A, McColl MA, Polatajko H,
Pollock N. Canadian Occupational Performance Measu­
re. Ottawa, Ontario: CAOT Publications ACE, 2005.