Osebno delo drobnega gospodarstva v občini
Informadja o (em bo dana delegatom skupščine, pred tem pa jo je obravnaval tudi izvršni svet, v celoti pa bo objavlje-na v delegatskem gradivu. Povzemamo nekaj najbolj zanimivih podatkov.
Delež ustvarjenega družbenega proiz-voda s samostojnim osebnim delom v celotnem družbenem proizvodu naše ob-činejepadelsl5,7(leta 1984) na 13,8, v letu 1985. V primerjavi z ostalimi ljub-ljanskimi občinami pa samostojno oseb-no delo ustvari še vedno največ družbe-nega proizvoda prav v naši občini. To pa pomeni, da za 27 odstotkov več kot v občini Ljubljana Šiška odnosno še enkrat več kot v ostalih občinah. V strukturi pa prednjačijo obrt in osebne storitve s 54 odstotki ter kmetijstvo s 24 odstotki, ostalih 21 odstotkov pa odpade na grad-beništvo, promet, zveze in trgovino ter gostinstvo in turizem. V letu 1985 je bilo v občini 1523 enot z 2998 zaposlenimi in 800 prijavljenim popoldanskimi obrtmi, kar jepomenilo prvo mesto med ljubljan-skimi občinami.
Statistični podatki kažejo, da v občini ob koncu preteklega srednjeročnega ob-dobja skoraj tretjina enot samostojnega osebnega dela na področju tradicionalne obrti (brez avtoprevozništva in gostin-stva) ni zaposlovalo niti enega delavca, 1-2 delavca je zaposlovalo 330 enot, 3—5 delavca 160 enot in 6 ter več delav-cev 41 enot. Kar 69 odstotkov vseh enot samostojnega osebnega dela je v 20 mest-nih in primestnih krajevnih skupnostih odnosno 71 odstotkov storitvenih dejav-nosti in 70 odstotkov enot proizvodnih dejavnosti.
Ob obravnavi tega gradiva je izvršni
svet ugotovil, da smo napravili napore in premike na področju drobnega gospo-darstva, katerega smo leta 1982 začrtali kot eno poglavitnih usmeritev nadaljnje-ga razvoja občine. Uveljavili smo opti-malne davčne olajšave, ki prav gotovo stimulirajo in pospešujejo investiranje, zlasti večjih obrtnikov v širitev. Kot naj-večji problem še vedno izstopa vprašanje prostora za novo gradnje. Nismo uspeli zagotoviti večjih območij za gradnjo za-sebnih delavnic kot družbenega sektorja drobnega gospodarstva, ki bi bil kom-pletno opremljen in tako pripravljen za gradnjo. Z dopolnjeno zakonodajo, ki še posebej opredeljuje razširitev področja delovanja zasebnih obratovalnic, zlasti intelektualnih storitev, smo si obetali večji premik. V tem času je bila ustanov-ljena nova obrtna zadruga Promons, si-cer pa bi za zadruge težko rekli, da v celoti izpolnjujejo svoje funkcije predv-sem v smislu kooperacij pa tudi organizi-ranja obrtnikov pri urejanju prostorskih zadev. Na področju šušmarstva smo se lotili določenih akcij, vendar mora biti to področje deležno še bistveno večje koor-dinirane akcije na vsem Ijubljanskem po-dročju. Žal so še vedno prisotne take zakonske ovire na področju sredstev ozi-roma sklada za pospeševanje drobnega gospodarstva, da je to praktično nemo-goče realizirati. Čeprav je sistemsko ure-jena oddaja poslovnih prostorov, pa je moč ugotoviti, da je teh poslovnih pro-storov za oddajo v najem sorazmerno malo.
Na podlagi teh ugotovitev je izvršni svet sprejel več stališč in usmeritev o čemer bo tekla razprava tudi na skupš-čini.