List 50. Tečaj XXXVI. Izhajajo vsako sredo po celi pöli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po poeti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. 9 Ljubljani v sredo 11. decembra 1878. Obseg: Častitim podružnicam družbe kmetijske Kranjske. — Presoja različne konjske krme. tržnega poročila v Trstu 26. novembra. Zgodovinska črtica o hiralnici Ljubljanski. Moskvi 2. decembra. Mnogovrstne novice. Obravnave deželnih zborov. Dopisi. Za hišne potrebe. — Iz Ruskega cara beseda v Novičar. Gospodarske stvari Častitim podružnicam družbe kmetijske Kranjske. Ker se konec leta bliža , nekateri gospodj se mora vselej dobro pomešati z rezanico tako, da se rži komaj tretji del d L Nikoli se pa konjem ne sme in sama rž uže celč ne. več časa poredoma rž dajati Mnogo konj je uže poginilo po napenjanji ) da jim že- lodec ali čeva počij stojniki kmetijskih podru pred K konj hitro izredi, pomaga shujšanim konjem na bolje; al koruza daj konj oivjm01 o^^vijo^iu puiufiuiu pa še niso podpisanemu kakor pa prave moči, w odboru poslali letnih doneskov, od svojih udov nabra- delom bolj trudijo, opešajo kmalu kaj t če se u ie več masti» nekoliko časa z nih } ne odlašaj zato se obračamo do njih z uljudno prošnjo dalj naj Krompir surov ni nikakor konju dobra klaj pošiljatve. Centralni odbor, kakor tudi konj sam ne mara za-nj. On zelö ljo velik udje družbe kmetijske razvidijo iz poročil v „Novicah razglašenih, marljivo dela na korist domačemu kmetij vodenih delov napenja konj Ker > kakor gori rečeno 9 86 k o n j po krompirju debelijo (pitajo) in potem ßtvu in bode svojim udom tudi še ta mesec razposlal vamp dobijo, zato se taki konji koj potiti začnč, če • ♦ naznanilni letopis. Za svoje mnogostransko delovanj pa Zato potrebuje denarne podp vilih donašajo rodoljubni udje naše družbe navijamo prošnjo: častiti predstojniki, kmalu izročite podpisanemu odboru zaostale doneske! nekoliko v dir poženeš Nasproti pa skuh katero po družbenih pra- krompir konjski želodec lahko prebavlja ali prekuh po Kuhani krompir sicer kakor more nadomestiti > zarad redivnosti mu blizu stoji. Konjem v težki vpreg tekne kuhani kromp prav dobro, če se za krmo dve Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske tretjini kuhanega krompirja vzamete, ena tretj na v Ljubljani 10. decembra 1878. Baron Karol Wurzbach, predsednik. Dr. Jan. Bleiweis, tajnik. send kromp Po preiskavah kemikarja L je v 15 funtih toliko redivne tvarine, kakor v funtih in Presoja različne konjske krme. pol ovsa. Še enkrat pa moramo opomniti, da krompir nikoli ne daje konju tiste moči kakor oves. jbolja, je vendar le slaba t i • • m bolj goveji F t če tudi O z ovseno rezanico j bolj krma v » v/K» M v » ouuu 1 oaauivu jo uajuuija aiuua Za raUl UC&UUKO irWVÖ U U j C J U 9 ölttLLIU V1CU »icaauo ? ^oo, naše konje. Najbolja rezanica med vsemi slamami je da iih nekoliko izčisti. Ta navada ni slaba, marveč n^ % i a a A « .. A A « « « . il _ — « • « krma za konje. Frišna trava se prileg^ živini, ovcam in kozam. Gospodarji konjem spomlad radi nekoliko trave dajejo s slamo vred zrezane češ ovsena, jim daj Ta krma redi konje dobro, jih dela močne in večkrat konjem dobro tekne , čemur je to dokaz lep > da vnanjost D e tel j a rada napenja, zgubi pa to škodljivost konj rad sega po frišni krmi S ljd navadno gospodarjem za naravno konj če se meša z drugimi travami. Mlada detelja veliko sko krmo; al to je napačna misel. Res je sicer raje konje napenja, kakor detelja v cvetji ali pa poko- aen6 konj V T • Im i H.ii a li «t « t/ t sena. Naj na perje njeno vleglo in jo toliko razgrelo je detelja zjutraj, ko se je solnce sen6 narejeno bolj da redi kot frišna trava, iz katere je bilo s perj izpuhtela 9 9 ne redi ga tako zdatno i da je rosa J e č m mogl bolj biti namestnik ovsa. Seno eno leto staro veliko uoije redi konja kot mlado seno, p — »aiu, o. kar se njegove redivnosti tiče, je naj- je skozi leto polagoma vrelo, kar naredi seno sladkej akaj ? zato bližj 7 ovsu, vendar konj ker h dežel rad napenja Res Seno da je sicer, da Arabci in drugi prebivalci jutrovih dežel svoje konje z ječmenom tako krmijo, kakor mi svoje škodljivo kakor drugi" živini m napravlja mnogotere ki je bilo mokro spravljeno in se potem parilo rujavo črnikasto poBtalo, je konjem še veliko bolj z ovsom da jih ne napenja tako, kakor naš ječmen bolezni nase uooc, izvira menda od tega, da so Arabski konji jeu- seno, saiero se Konjem poKiaua, mora um uiatu, mena vajeni ali pa da je morebiti ječmen jutrovih dežel dobro suho, zeleno in prijetnega duha. Najbolje je seno ječ S ■ katero se konjem poklada, mora biti Čisto nekako drug kakor naš. ž se konjem še veliko manj prilega kakor ječ- ---- Ker rž silno rada konje napenja, zato je treba kaj varno ž njo ravnati. Ce se uže konjem mora klasti, iz suhih travnikov, brežin in gričev; veliko slabej l0 kisi men loček seno iz močvirnih travnikov Med kobiljim in kravjim mlekom je bistveni raz > kobilj mleko je sladkeje in redkeje memo krav Jega Prejšnji čas se je mislilo, da zebe mora do nat. 90 do 114 gold mesecev pri materi sesati, zato so se bali žebetom uže Moka 120 do 130 gold Cevi plaot 128 do 154 gold popreje kake druge bolj tečne krme, na pr. ovsa po-kladati in so zategadel pustili žebeta dalje časa sesati. Kravje mleko ne redi telet tako dobro, kakor redi ko- Olj očigled dobri letošnji letini in dovažanj bilje mleko žebeta, in to zato bolj mastno, pa ne, ker je kravje mleko malo mlečnega sladkorja v sebi ima. novega blaga miruje nekoliko ta kupčija; vse čaka in pričakuje uižih cen , in skoro gotovo je , da zadnj Angleži in po njihovih skušnjah tudi dobri konje- zdatno padej in cenega olj letos se smemo nadej ploh dobreg f rejci pokiadajo ovsa uže 6 tednov starim žebetom > in Sadje. Akoravno je skoro vse Levantovsko \ sicer toliko, kolikor se jim ga ljubi zobati; po ovseni krmijse izredijo žebeta močna in lepa. Ce so konji navajeni na Čas krmenja (futranja), ni dobro, odstopiti od vajenega časa, kajti v onem času se uže pripravlja želodec konjski na prebavljanje in zato ni koristno, ako se ta čas zamudi. letos poseboo lep blag letos in prav po ceni, je vprašanje po tem mnogo manjše , iau«, oamu kakor smo uže sporočali, so letos slabi in drag nego samo č f v se S p e h Debeleg blag ni prav nič na trgu in celo lahko blago primanjkuje, ker ga iz Angleškega malo dovažajo, in so v zadnjem času tukaj za Rusko urisiuu, a two se ia uatj zaiiiuui. ;---~ . , » u»uujuui luaaj ** «us Noben porcijon krme naj ne bode veči kakor Grško nakupili špeha, slabega in dobrega, kolikor tak, da drug posebno veljä to o konjih, in oslinjena krma postane konjem zoprna ga konj povžiti in želodec prekuhati more; ki le počasi žro; 030pljena ga sploh našli. Speh po 17 do 19 kosov v zaboji velja 46 do 47 gold, in čez. Petrolej prodaja se zdaj po tako nizki ceni, Hungen". Tako beremo v časniku ,,Hippologische Mitthei- kakor še nikoli ne; cena mu je 11 gold. 75 kr. in Naj ' ----— n—r r;—o----- —----- . ---- ~x j • ^ O.a., m bi tudi naši gospodarji ta poduk dobro za velike množine še 2% ceneje; niža pač ne more po- prevdarili in kolikor mogoče se po njem ravnali. stati ta cena; pa tudi dosti viših cen ne utegnemo do živeti to zimo. Za hišne potrebe. V hišah ali cerkvah mokre stene odpraviti. daj Domači pridelk biaga je prav dosti, pa vprašanj Fižola cene vedno pa i posebno iz mo- stranskega prav malo. Našemu trgu delajo v tem blagu veliko konkurenco črnomorska skladišča, ker od tam theer) Vzame naj se 16 funtov katrana (Steinkohlen- izvažajo vse baže fižola na Francosko in drug kraj po funta asfalta in 1 funt bele smole. As- jako nizkih cenah, tako, da morajo pri nas cene se ve- i , 6d iuu ta a O i a I b a *ta A lUUl U C 1 C O Ui U J. C. C\. a »I uuuuu, vac. uuui a j^» ^ii v^uu a TV fait in smola se skupaj raztopita na žrjavici, katran pa liko pasti, predno si moremo odpreti zopet stara pota v drugi posodi kuha, potem se asfalt , smola in katran Tudi maslo ne gre naprej, akoravno je cen6, ker Rusko skupaj pomešajo. Predno se s to zmesjo namaže mokra stena, mora se mokro zidovje noter do kamenja ali blag dosti, zatorej podriva naše domaČe jih ponujaj na SI kri pij suhih je povsod opeke odstrgati, pa tudi še za štirjaški čevelj okoli in deči plačuje se tukaj po 8 gold. 90 kr. do okoli več. Potem se ona zmes vrela na steno namaže, bo h Ko se je stena posušila, se omeče zopet na novo z navadno malto. Potrdilo se je to sredstvo celo v takih cerkvah, kjer so bile stene zavoljo mokrote uže vse zelene. — Se druga zmes se je večkrat prav dobra gold. 50 kr do gold 75 kr Fižol ru-gold., Domače stvari. skazala pri mokrih stenah, namreč ta-le: smo le. n funta funt loja in pa i liter lanenega oija se Zgodovinska čitica o hiralnici Ljubljanski. raztopi, skupaj zmeša in vroče na zid namaže. Ce treba, se to dvakrat stori. Skušnje kažejo, da po tem stene suhe poBtanejo in plesnjivec na njih zgine. Prvi vrsti dobrodelnih naprav v vsaki deželi smejo se prištevati h (Sieebenhäuser), ki so naprave, tržnega poročila Trstu 26. novembra. v katere se jemljejo siromaki z neozdravljivo boleznijo, ki po postavi od 17. junija leta 1869. se ne smejo sprejeti v javne bolnišnice, ali, če so uže v bolni morajo iz nje odp se in izročiti v skrb občini Več nego g o vinske razmere leti trajajoča negotovost in žalostne tr- se poroča „ Soči a se niso ne za ki as spremenile; mi živimo v jako slabi dobi, brže prelazna doba do važnih, a takih sprememb Želja je naj- ki 7 bodo trajne, in slonele na solidni podlagi. Zielja vsega sveta je, da se hitro zgodi, kar se ima zgoditi, kajti ta večna negotovost je postala uže nestrpljiva; bremena postajajo vedno veča, med tem ko barometer dohodkov Vbeh stanov, posebno pa nižih, v enomer pada. Tukaj je okupacija Bosne in Hercegovine prouzročila nekoliko več živahnosti trgovinske, dela se še precej v one kraje; a kupčija z notranjo Avstrijo in z inostranskimi deželami je popolnem potrta. Kava. Fine baže Ceylon se drži prav dobro, ima bolnik domovinsko pravico. Zato se take naprave, katere sprejemajo siromake, ki hirajo za to ali uno neozdravljivo bolezen ali pa le zaradi starosti, imenujejo h i r al a i ct„ Kdor je, kakor jaz kot večletni referent o bolnišničnih zadevah pri deželnem odboru, imel priliko videti žalostni stan tacih ubozih ljudi, mora blagosloviti vs e pred hiralnica, ki je zdaj tretj one človekoljube, ki so pripomogli, da se leti ustanovila v Ljublj te vrste dobrodelnih naprav, ker (majhni in lokalni) taki napravi mamo na Kranjskem uže več časa: eno v Komendi za hiralce Komendske fare, drug v Ljub v Karlovskem predmestji za Ljubljanske občane Povdaril sem gori lost t tacih u b Perl manjka. Rio katerega se posebno dosti iz- ve ljudi", in vsak bo rad pritrdil temu izreku, kako se takim neozdravljivim siromakom godi, kdor za važa v Bosno in Hercegovino, gre dobro izpod rok po katere po postavi ni več prostora v bolnišnicah in jih še precej dobrih cenah, ki pa so še zmirom ugodne za mora dotična občina v svojo skrb vzeti. Al kam jih more dati obč kupovalce, in katere bodo težko še kaj znižale se j kava v svojo ki sama nima hiše za take reveže? Rio prodaja se od 85 do 96 gold., in najfineja zbrana po 102 do 106 gld.; Java 110 do 130 gld.; Ceylon iveža bij & lil u U V I JUL <* •) ai QCIUIC9 U1ÜJ C* UlOW 4IM fcwa^ morajo iskati od hiše do hiše, stanovanj pa do večkrat v kakem hlevu Pogled sam na take siromake kaže nam jasnejše in poplačanje najetega posojila dotekali milodari usmi kot vsak popis, kaka živa potreba so v vsaki deželi ljenih ljudi tudi v prihodnje in da tudi si. dežel za- hiralnice. Ker pa deželni zaklad, na toliko strani vprežen, bolnišnici. stop kaj dodd za bolnike, ki se ne morejo več imeti v ne more zadostiti vsem potrebščinam deželnim, grč pač Ker us id sestre po svojih štatutih ne mej velika hvala človekoljubom , ki s podporo usmiljenih imeti nikakoršnega posestva, je bil prečastiti knezoško fijski konzistorij naprošen , naj njeg lastnika hiralnice, kateri glavno načelo je to, da za zmi ljudi skušajo napravljati hiralnice. imč In tako privatno hiralnico smo dobili v Ljubljani in jo imamo zdaj pod vodstvom „usmiljenih sester sv. Vin cen ca de Pavla", katere uže od leta 1852. eljd za rom ostane privatna milodarna naprava pod vodstvom usmiljenih sester ali kake druge pobožne korporacije, oskrbujejo tukajšnjo deželno bolnišnico in katerim seje če bi usmiljenih sester ne bilo v Ljublj zdaj izročilo tudi oskrbstvo dekliške sirotnišnice, njih pristoj tedaj oblast, sprejemati ljudi v . —— * v- "wmuiov, ajoc j e za 80 hiralcev prostora, ki pu Tako te blage gospe, ki se vse žrtvujejo mi- svojem premoženji več ali manj plačujejo, nekateri 1 V ! 1 1 t . _ V i 1 ' 1 I • 1 • I I «m m * * « « . . m. _ - Pred lep vred ki po ki se je ravnokar odprla v Ljubljani na spodnjih Pol- jeno hiralnico janab. lodarnim napravam, imajo strežbo bolnikov v štirih siromaki pa se tudi brezplačno jemljejo v hišo. Da bi deželnih bolnišnicah, v hiralnici in sirotniš- hiralnica imela zadosti premoženja, nabranega po milo niči Ljubljanski, pa tudi v ces. jetnišnici v Begun« šinah človekoljubov, sprejemalo bi se revnih hiralcev jah na Gorenjskem v svojih rokah, katere dandanes kolikor bi se moglo, v to dobrodelno hišo vodi neutrudljiva prednica gospd Leopoldina Hoppe. kaže Namen teh vrstic je 9 kakor napis tega članka tanko f al, dokler tega ni, mora gospd prednica kot dobra gospodarica na- ? na kratko opisati zgodovino Ljubljanske hiralnice, da svet izve, kako se je ustanovila, in računati, koliko siromakov je mogoče s tem, kar 9 ima, oskrbovati z živežem in vso drugo postrežbo se da se razjasnijo nekatere krive misli o tej ustanovi, in posebno ta, da so hiralnico usmiljene sestre zidale z lastnim bogastvom, ki so si ga pridobile iz do- ustanovila > Pa v bička, ki ga imajo v režiji deželnih bolnišnic, in da terih blagi pokli Naj te črtice zadostujejo, občinstvu pokazati, kako hiralnica zgolj po mi 1 ošnj ah in s pripomočjo .....: 1875. ka- lovekoljubnih duhovnih gospod j bolje varstvo izročila gospem imajo dolžnost, v hiralnico brezplačno jemati siromake, m i 1 u 9 uidgl JJUIXilU ; V3 „U Ö LU Tem črticam dodajam li toplo naj ki prosijo sprejema. Obojna misel je skozi in skozi dobrodelni in silno potrebni napravi od leta do leta bi tej napačna tekal mi lod Temelj hiralnici Ljubljanski kdo je položil? vse Neka ženica v Trnovem (predmestji Ljubljanskem) plačno je v oporoki, ki jo je spisal tukajšnji advokat dr. Supan, svojo majhno hišico z vrtcem poleg Gradašice leta 1875. volila usmiljenim sestram z naročilom, naj ondi siromake, ki v f tako 9 • i DJ«J da bi v stanu bila vetja iščejo, sprejemati brez- Dr. BI. napravijo hišo za neozdravljive bolnike, katerih nočejo več imeti v bolnišnici. To volilo se je kmalu zvedelo Obravnave deželnih zborov. po mestu in je bilo povod da je 99 iz malega izrastlo KI. ki veliko". Kmalu po tem je namreč po gospodu prednica usmiljenih sester od neimenovane gospč pa se je vendar pozneje zvedela, prejela snopič bankovcev v znesku 4000 gold, z listkom: „za milodaren namen po določbi častite gospe prednice". Ta milodar ni Deželni zbor Kranjski. *) 12. seji dne 14. t. m, prišla je specialna debata o premembi ljudskih šolskih postav na vrsto, a predno se prične razgovor, oglasil se je posl. Svete c ter povdarjal, da po nameravani novi postavi zginejo zadnji sledovi avtonomije deželne; ona se je vkradla mogoče bolje obrniti si je mislila gospä prednica kakor da se obrne za namen, ki ga je prva izrekla ženica v Trnovem. Al po natančni preiskavi hišice Trnovske se je sprevidelo, da tu ob Gradašici ne bi kazalo, zidati večega poslopja. Po nasvetu vzlasti treh preča8titih duhovnih gospodov, ki ne iščejo hvale, da bi pred svetom imenovani bili, bilo je 15. marca 1875. v javni dražbi za 11.500 gold, kupljeno posestvo v Kravji dolini, kjer dandanes stoji hiralnica. Pred- v zbor ie po samovoljnosti narodnim pravicam sovražne stranke; zaslišal o taki prevažni stvari se ni niti deželni odbor, niti vlada, niti deželni šolski svet; ona peticija pri 9 deželne učiteljske konference je le umetno siljeno delo. Zato narodnjakom ni mogoče vdeležiti se specijalne debate, oni nočejo nobene odgovornosti pred deželo zastran te postave. Potem so narodni poslanci skoraj vsi zapustili dvo- nica usmiljenih sester je prodala Trnovsko hišico z vrtom vred za 1000 gold. Svota teh 1000 gld. in gori imenovanih 4000 gold, bila je fundament velikemu poslopju, ki je dandanes milodarna, vsa na novo zidana naprava — hiralnica. Kmalu se je potem našel veliki dobrotnik g. župnik K., ki je daroval 5000 gld. in I „^^■.■■H I a HI m VPHaI Mi se ve da še premajhen za zidanje prostorne in čedne hiše. Al razglas po „Danici" in druzih Ljubljanskih slovenskih časnikih in prošnja za pomoč še po posebnih pismih za to podvzetje iskrenega gosp. H. sta donesla rano ter vrnili bata končana. se se le potem, k'o je bila specialna de- Obveljali so dalje predlogi deželnega odbora o tem, kako postopati z deželnimi služabniki in ljudskimi uči- telji 9 ki so še v vojaški zvezi, kedar se v dejansko vojaško službo pokličejo. Potrdil se je računski sklep dežel no-k uit ur nega zaklada m zaklada vino- tako je skupni stavbeni kapital znašal uže 10.000 gld. rejske šole za leto 1877. Šolski občini Trata se za napravo šole dovoli 33% davčne priklade; šolski občini v Radečah na Dolenjskem v isti namen pa 50°/0 davčne priklade za leto 1878., m 100°/ o za leto 1879. tej občini se tudi dovoli, da brezobrestno poso- novih 2008 gold. 29 \ kr. in vrh tega še od dveh du- hovnih gospodov 1100 gold. A ta lepi kapital vendar ni zadostoval, lotiti se velikega zidanja. Naprosila se je tukajšnja hranilnica za 6000 gold, posojila jilo iz deželnega zaklada povrne še slanec grof Barb o pri v letih. Po- tej priliki povdarja, da občinam ni treba takih šolskih palač, ki jih na beraško palico do sept. 1876. 1. nabralo se druzih prostovoljnih doneskov * Ker bi mnogi naši bralci pogrešali poročila o nadal- hiralnice bilo 31.018 gold. 51% , dodamo na kratko še kr. na razpolaganje v ostale razprave, ki smo jih zaradi obilega druzega materijala toliko, da je septembra meseca leta 1876. za napravo jevanji in sklepu zborovih obravnav polnem zaupanji, da bodo za potrebščine notranje oprave morali pritrgati po listu 47. Vred. * spravljajo, kakor so jo Radečani zidali; kaj čuden je pogled, če v taka krasna poslopja hodevajo raztrgani in bosi otroci. Za popravo farovškega poslopja v Starem trgu se dovoli dotičnim občinam po 50% davčne priklade za leto 1878.; —jaa cestne potrebščine v Veliko-Laškem in Črnomaljskem davčnem okraji za leto 1879. po 12°/0 priklade; — občini Li-berga poleg Litije za razširjenje pokopališča pa 42% priklade za leto 1879. — Ljubljanski mestni gosposki se dovoli pobirati od mrličev po en goldinar takse, in sicer: 50 kr. za ogled mrliča, 50 kr. pa za popis mrlični magistratu. — Zastran ceste iz Krke do Grosupljega se privoli, da se stroški za vzdrževanje in popravljanje začasno zakladajo še ia deželnega zaklada. V 13. seji 15. oktobra odgovarja deželni predsednik vitez Kalina na interpelacijo grofa Thür na zastran nove uredbe davčnih izvršiteljev (Steuer-executoren) ter zagotovlja, da ta uredba ne bode ljudstvu nobenega novega bremena nalagala, temveč da ti izvršitelji stopijo na mesto dosedaj navadnih vojaških eksekucij. Dalje deželni predsednik odgovarja na interpejacijo poslanca Potočnika zastran tega, da se je g. Cožu pri sv. Roku poleg Zatičine vzela pošta. Jedro tega dolzega odgovora je bilo to, da deželna vlada o tem ni nič ^vedela (?), da do nje ni prišla nobena pritožba od g. Coža, ter da za to ni odgovorna, kar je storilo c. k. poštno vodstvo v Trstu, ki je podložno ministerstvu kupčijstva. — KeneČno je deželni predsednik odgovarjal na interpelacijo posl. Navratila gledč kupovanja glasov pri Novomeški volitvi deželnega poslanca Hočevarja ter objavil, da se dotične kazenske obravnave vrše pri c. kr. okrožni sodniji v Novomestu, in da so vse obravnave vstavljene razua ene, ki se bode 19. oktobra vršila v Novomestu. Potem se vrši 3. branje šolske postave, pri kateri točki so pa narodni poslanci zopet zapustili dvorano. Potem je obveljal predlog deželnega odbora, po katerem se sistemizira stalna tehniška služba pri deželnem stavbenem uradu z letno plačo 1000 gold. — Potrdili so se proračuni bolniškega, porodniškega, najdeniškega in noriškega zaklada za leto 1879. Zdaj se obravnava prične za volj bolniške podružnice na Poljanah, o kateri je baron Apfai-trern v imenu finančnega odseka predlagal, naj prestane ta bolniška podružnica ter da naj se dotična hiša proda. Poslanec dr. B le i we i s se toplo poteguje za predlog deželnega odbora, po katerem se ima ta podružnica vzdrževati; on na drobno razlaga zgodovino deželne bolnišnice in dokazuje, da je že zdaj pretesna, a kaj še le, če se podružnica opusti. Dežela pa mora bolnike sprejemati, ona je v to vezana po državni postavi, zatoraj govornik odločno spodbija predlog finančnega odseka. — Isto tako zoper predlog finančnega odseka govori c. k. deželni predsednik vitez Kalina ter povdarja, da je dežele dolžnost, bolnike sprejemati, in da mora v ta namen potrebna poslopja vzdrževati. Tudi poslanec dr. Vošnjak spodbija odsekov predlog ter ugovarja baronu Apfaltrernu, da to pač ne gre, bolnike zarad pomanjkanja prostorov občinam pošiljati nazaj, jih siliti pa, da si lastue bolnice napravljajo, bilo bi jim novo preveliko breme. — V posebnem razgovoru razlaga poslanec dr. Blei weis, da je Poljanska podružnica, če tudi ne brez pomanjkljivosti, vendar le potrebna in dobra, posebno priležen je njen vrt za ba- rake, zatoraj naj se, kakor deželni odbor nasvetuje, za stavbene poprave dovoli 4915 gld., o cenejši napravi barak pa naj deželni odbor o prihodnjem deželnem zborovanji stavi zadevne nasvete. — Deželni predsednik vitez Kalina vnovič povdarja, naj dežela skrbi za zadostne bolnišnične prostore, poslanec pl. dr. Scbrey pa zagovarja odsekov predlog. — BleiweisoV predlog sicer ni obveljal, vendar pa je provzroČil toliko, da je seja nekoliko časa prenehala v novo posvetovanje finančnega odseka, ki je potem svoj prejšnji predlog popustil in nasvetoval, naj se za najbolj potrebne stavbeno poprave privoli 1000 gold., deželnemu odboru pa nalaga, da stvar iznova pretresa in v prihodnji sesiji nasvetuje, kako drugib prostorov dobiti za bolnike, ako se podružnica opusti. Potem je obveljal nasvet fioanč-nega odseka , po katerem se deželnemu odboru nalaga, pretresovati in poročati, kako bi se dosedanji deželni zaklad za bolnišnične oskrbovalne stroške dal predruga-čiti tako, da bi v prihodnje skladale take stroške zadevne občine same. Pri tej priliki je obveljal tudi nasvet poslanca dr. Vošnjaka, vsled katerega je deželnemu odboru pozvedovati, ali in kako bi se dale napraviti morda s pomočjo deželnega zaklada v druzih mestih dežele okrajne bolnišnice. Dalje sta obveljala predloga finančnega odseka glede pogojevanja z Ljubljanskim mestnim zastopom zastran svojih bolnikov. Konečno je padel predlog barona Apfaltrerna, na to se glaseči, da bi se deželni zbor zavaroval zoper razširjenje deželnih dobrodelnih naprav. Potem se je za leto 1879. potrdil proračun deželnega zaklada: potrebščine v znesku 369.790 gold. 16 kr., dohodkov pa z 115.863 gold. 98 kr.; po takem pri manj kije j z 253.926 gold. 18 kr., ki se ima pokriti s priklado po 20 odstotkov na vse nepo-srednje davke, izvzemši dokiado za vojaščino, in pa s priklado z 20 odstotki na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa. Poleg tega je finančni odsek nasvetoval različne sklepe, namreč: 1) Z najvišim sklepom dne 25. novembra leta 1858. izrečena odveza uradnih plačil in pokojnin cesarskih uradnikov od plačevanja deželnih priklad k dohodnini naj velja tudi giedč dohodnini podvrženih plačil ljudskih učiteljev; — 2) deželni odbor naj prevdari in poroča prihodnjemu zboru, ali naj se dnine izplačevajo tudi takim deželnim poslancem, kateri ne pridejo v sejo ali kateri imajo dopust; — 3) deželni odbor se pooblasti, iz zaloga za cestne namene v nujnih slučajih za posamezne ceste tudi 1000 gold, presegajoče podpornine dovoljevati; — 4) deželni odbor naj v pretres vzame novo organizacijo deželnih uradov, po kateri bi se utegnilo število uradnikov zmanjšati, delavnost ostalih pa bolj nategniti ter naj nasvete stavi o uradniških plačah; -konečno se je poojstrila določba glede nagrad in pa podpornin za deželne uradnike, da se ta izdatek kolikor mogoče zmanjša. (Kaj neki k temu poreče gla-soviti „komite deželnih uradnikov'1, kaj neki porekd gospodje Kunibert Drenik, Viktor H of man in Ferdinand O meječ, ki so zvonec nosili v tem „komitetu** in nesramno pisarili v „Tagblattu"? bodo li kaj kmalu zopet romali v Litijo ter zahvalno adreso preponižno izročili pokrovitelju Vestenecku?) V splošnem razgovoru se je najprej oglasil dr. J, Vošnjak ter Dežmanu odgovarjal, ki je o priliki po-verilnih obravnav gledč volitve deželnih poslancev trdil, da se ljudstvo veseli, da je nemškutarska stranka dobila večino v deželnem zboru. Govornik po neovrg-jivih prejasnih številkah na drobno dokazuje dobro gospodartvo narodne večine, vsled katerega jo razvidno, da ni le nikakoršnega deficita, ampak da se kaže še cel6 presežek v znesku 33.000 gold. Temu na- sproti pa so dokazale skušnje, da povsodi, kjerkoli vlada „über alna" stranka, je primanjkljej (deficit) za petami. Nadalje dr. Vošnjak deželno upravo na Kranjskem primerja z upravo v druzih deželah ter zopet a številkami dokazuje, kako vestno in varčno je ravnala dosedanja narodna veČina na Kranjskem v vsacem obziru z deželnim denarjem in da je deželne finance izročila v najlepšem redu. — Temu ugovarjata Dežman in pl. Schrey, katerima se ve da, narodna večina ni bila nikoli po volji. Al poslanec dr. Po ki u kar ju zavrne, rekši, da se narodni večini po pravici ne more očitati slabo gospodarstvo, ker se je v vseh važnih denarnih zadevah nasprotna stranka vedno podvrgla narodni večini ter s to glasovala. Kar se pa tiče reorganizacije deželnih uradov, bode ta imela gotovo strankarsk pečat na čelu. — Konečno spregovoril je poročevalec pl. Vesteneck, al bolje bi bilo gotovo za-nj, ako bi bil molčal, kajti poslanec dr. Vošnjak imel je priliko, ga prav dobro ošteti ter pokazati, da vitez Vesteneck nima najmanjšega pojma o deželnem proračunu, o deželnem gospodarstvu. — Potem so obveljali gori navedeni odsekovi predlogi. Koncem seje stavi baron Apfaitrern nujni predlog, naj deželni odbor pregleda poduk za davčne izvršitelje, ter naj, ako se pokažejo kake težnje ali kaki veči stroški, pomoči zahteva od vlade. Ker je baron Apfaitrern nekako ostro govoril proti vladi, ga deželni predsednik vitez Kalina zavrača; naposled obvelja enoglasno predlog Apfaltrernov. (Konec prihodnjič.) Politične stvari. Ruskega cara beseda v Moskvi 2. decembra. Vladarjev besede so biie vsaki čas pomenljive, ker govore ie redkokrat in vselej le o važnih prilikah. V sedanjem času, ko je navada , da diplomati in ministri pletö in pletö , je beseda vladarjeva večkrat tisti meč, ki Gordijev vozel kar mahoma preseka in tako je dolgočasnega razvozljavanja hipoma konec. Naši bralci se bodo še spominjali besedi sedanjega Ruskega cara Aleksandra II., ki jih je govoril 1. 1876. naj odličnejšim poslancem stare stolice Moskve, ko je rekel, da, če ne bo drugače, bo on sam odrešil krščanske Slovane v Bolgariji. S temi besedami je bila sklenjena vojska proti Turčiji in vsega posredovanja konec. In zopet prinaša telegram iz istega mesta besede carove, zdaj — se ve da — vse druzega pomena, ki so osupnile posebno Nemško cesarstvo tako, da so na Berolinski borzi mahoma padli denarni kurz i. V sedanjih materijainih časih ima stanje denarnih kur-zov velik vpLv na politiko, notranjo in unanjo. Kaj neki je govoril mogočni Ruski car svojim Mo-skovcem? Ko je po nalašč naznanjenem potovanji z Livadije proti Petrogradu več dni ko navadno mudil se v Moskvi, se je meščanstvu tega najvažnejšega mesta zahvalil meščanom za vdanost skazano o žalostnih (ni-hilističnih) homatijab Petrogradskih ter prosil jih to vdanost prenesti na njegovega sina, „kedar njega (očeta) več ne bo<;. Mile te besede cara Aleksandra so jako važne ; glase se kakor zadnja volja njegova, kakor napoved, da bo odpovedal se vladarstvu; vsaj tako jih tolmači ves svet. Ce so res to, so velike politične važnosti in vredne, da stresejo Evropo. Vidi se, kakor da bi ta mogočni vladar bil vzel slovö od svojega naroda in na- znanil mu drugo dobo. Splošno je namreč znano, da je car Aleksander II. zelö p r i j aze n Ne m čij i; od tod njegova trdna zveza z njo. Prav tako je pa tudi znano, daje njegov sin nje odločen na s prot ni k, ker je z dušo in telesom K us. Ni toraj prazen Nemčije (Pru-sije) strah, da, kedar bo sedel Aleksander III na Ruski prestol, utegne biti prijateljstva med njo in Rusijo konec. Tega pa se je še bolj bati zato, ker narod Ruski nikakor ni zadovoljen z izidom zadnje vojske s Turčijo, marveč očitno dolži Bismarka, da je s pogodbo v Berolinu Rusijo ponižal; enako sodi Rusko časnikarstvo, ki je silno razkačeno nad Prusijo. Enaka mržnja zoper Prusijo in Rusko zvezo ž njo je po viših diplomatičnih krogih Ruskih. Pred kratkem je namreč prišla na svitlo knjiga od enega najviših diplomatov, ki jo je imel o Krimski vojski spisano že več let, ker se mu ni varno zdelo dati jo v tisk. Ta knjiga pnobčuje veliko mikavnih, dozdaj se neznanih resničnih dogodeb, najbolj oster pa je konec, v katerem pisatelj treu, da ne Angleška, ne Francoska in ne Turčija niso bile res sovražnice Rusije, marveč ravno tisti, ki so se jej zdeli edini njeni prijatelji. Knjiga se spne celö tako visoko, da Avstriji za njeno nehvaležnost daje odvezo. „Politika ne ve za nobeno hvaležnost — pravi knjiga — graje vredni smo le mi Rusi, če smo se na tako hvaležnost zanašali." Aleksander II. je vladar, kateremu ne pusti srce, da bi preziral želje naroda svojega. Veliko je storil že za-nj, osvobodil kmetiški stan robstva , dal Rusom svobode } za kolikor so je bili zreli, in slednjič odrešil še celö kri8ti)ane na jugu Turškega jarma. Več storiti morda miroljubni vladar ne more aii nima nagnenja zato. Ce bi šel dalj e, bi se morda spri z Nemčijo. Večletnega prijateljstva s to pa on ne mara razdreti, toraj se rajši umakne s prestola, nego bi se zameril narodu. Prijaznosti Prusije noče on kupiti z zamero naroda. To je blago! Po vsem tem se svet lahko pripravi na veter , ki bo prišel iz Rusije, ko bo sedanji car prepustil prostor svojemu sinu. Za zdaj so se ga najhuje vstrašili v Berolinu, kar kažejo denarni kurzi, ki so nenadoma padli na vzdol. Mnogovrstne novice, * Na Dunaj ne bomo Šli jabelk ali hrušek kupovat ! „Oekonom ', Dunajski kmetijski časnik v svojem listu od 1. dne t. m. poroča, da 1 beli rožmarinec je veljal 1. dne t. m. 15, 20 do 30 krajcarjev, 1 cesar 10 kraje., 1 žlahni kosmač 10 do 20 kraje«, 1 maŠancgar 5 do 10 kraje., 1 töfel 5 do 10 kraje. itd. 1 kilo grozdja pa 60 kraje. Naši dopisi. Iz Rusije 24. nov. —rj. (Konec.) — „Praviteljst- venni Vestnik" nam je te dni prinesel radostno novico, da cesar je privolil gospodu ministru narodnega prosve-ščenja (ministerstvu nauka) grofu Tolstemu sprejeti častni naslov „Officier de i' Instruction Publique de France" in nositi znamenja tega naslova. Ta naslov je francosko ministerstvo podelilo našemu ministru po predlogu razporaditeljev svetovne Parižke razstave, na kateri se je oddel našega ministerstva narodnega prosve-ščenja posebno odličil. V enem iz Petrograških časopisov smo o tem čitali sledeče: „Razstava našega ministerstva narodnega prosveščenja je bila sestavljena s posebno skrbjo. Iz razstavljejih stvari je bilo od ene strani vidno, kako se je v Rusiji šola razvijala, z druge V sistematičnem poredku in v strogi doslednosti so bili pokazani Evropi vsi ustavi in vse postave vseh učbenih tedne dosti snega. Zima se je menda preselila z našega Čitali smo v časopisih, da je v Avstrij uže ustanov v Rusiji, kakor visokih, tako tudi srednjih in severja na Vaš jug Tukaj bilo do novembra ve ljudskih šol, dalje učebniki vseh predmetov in vseh vrst čidel suho in vedno toplo; po vseh Svetih pa je postala naukov, ki se v naših šolah učč, kakor tudi načrti šol- ) deževno pri skih poslopij in njihova vnotranja oprava. Vendar ker nimamo ustavi in programi poduka ničesa še ne dokazujejo in ne izpričujejo, da je delo poduka v prekrasnih poslopjih 5 stopnjah toplote > snega še vedno V „jezikoslovni razgovor" so se vkrale sledeče bolj važne pomote: Namesti „Deržavin" čita j povsod Ka vspešno in da se doseza odločeni cilj, zato je minister- ramzin"; Deržavin ni še popolno čist od latinsko-nem stvo razstavilo tudi kakor srediletne tako eksamenne pismene zadače učencev gimnazij in realk. Na razstavi „Moj dragi" čitaj „lu^j uiug , »u, vraia nam. so bile razložene podline pismene eksamenne zadače Tončarov čitaj: Gončarov, str. 298, vrsta 40. nam. Bas škega zloga v ruski sintaksi. Stran 297, vrsta 1. nam. TV/T^; ]\f ^4 „i- ono _____ or\___ Moj drug", str. 298, vrsta 20. nam. po latinskem in grškem jeziku, kakor tudi po aritme- neomikani čitaj: Vaš neomikani, str. 305, vrsta • I • i i f • • • • t •# m m _ _ _ ' nam j tiki Petrograške, Carskoseljske algebri, geometriji in trigonometnji iz gimnazije pomenil čitaj: pomeni, str. 305, vrsta 31. nam. Ravno t Pavlovske f Pskovsfce, Volo- 9 goške, kovske Novgoroške, Petrozavodske ) , Arhangeljske, Mos-Vladimirske, Tuljske, Kalužke, Rezanske, Ko- 8tromske, Jaroslavske, Smolenske, Orlovske, Poltavske, Kijevske, Cernigorske, Severske, Kamenške, Zitomirske t Nemirovske Nježinske in Njižegorodske, kakor tudi iz 15 realek matematične zadače in risanje in črkanje. Vsak je rad in z radovednostjo ogledavai ustave in pro- kakor grame naših ženskih gimnazij in progimnazij, tudi pismene zadače učenic. Zraven tega so bile raz» stavljene vse zbirke postav in ukazov, ki se tičejo šolskih stvari in ki jih je izdalo ministerstvo narodnega prosveščenja, kakor tudi zbirke svetejšega sinoda, im- peratorske javne biblioteke, družbe sv. Gurja 9 instituta gluhonemih in slepih itd. Cela vrsta kart in geogra-fičnih črtežev, prekrasno izdelanih, je dopolnjevala po- jem o stanji učnega dela v Rusiji. S posebno radovednostjo so ogledavali strokovnjaki karto, ki je nagledno kazala stanje učnega dela do 1866. leta in zraven nje karto o šolah, kar se jih je odprlo po imenovanem letu do letošnjega leta. Evropejski učenjaki in strokovnjaki HHHHHHHHHHfllHBMHHfe s e v šolskih delih so se čudili, kako je bilo je v desetih letih odprlo ne nekolikokrat mogoče, da deset, ampak na sto m sto takih šol, kakoršne so gimnazije, progimna- zije in realke in kako jim bilo mogoče preskrbeti tak 080bni sostav načelnikov, profesorjev in učiteljev kakoršnega tirja naš vek, in kako je taka množica no- ven vorojenih šol mogla živeti pravilnim življenjem, dar, da se je to zgodilo, spričevalo je sto in sto pismenih nalog, katere so učenci raznih šol in razne sta- rosti po raznih predmetih v raznih mestih Rusije izpolnili. Po zbranih in na svetovni razstavi razstavljenih dokumentih budget ministerstva narodnega prosveščenja (brez duhovnih šol in šol druzih vedomstev) za 1878. leto je znašal 15,971.289 rubljev; šol pa bilo pod vedom8tvom ministerstva narodnega uposveščenja: uni- verz z 8629 študenti > gimnazij m progimnazij 195 s 50.701 učenci, realk 56 z 10.888 učenci, ženskih gimnazij in progimnazij 223 s 34.878 učenicami, učiteljskih • t • /i rv i a o t # i t w i • i / i • 1 1 1 1 \ v I seminarij 68 s 4968 pripravniki, načelnih (ljudskih) šol 25.491 z 1,074.559 učenci. Razen imenovanih šol rnini- y sterstva narodnega prosveščenja bilo je še: 1 univerza akademije pravoslavne cerkve, (Finlandska), 4 duhovne (pravoslavnih), 70 duhovnih uci seminarije, 19 vojnih gimna- 35 gimnazij pod vedenjem 4. oddeljenja cesarjeve 53 duhovnih seminarij lišč, 3 katolške duhovne zij > kancelije, 16 zemljedclskih šol, in množestvo šol drugih vedomstev. Kdo se bo čudil, da tako naglo in vsestransko razvitje šolskega dela v Rusiji je izbujalo radovednost in čudenje innostrancev in posebno strokovnjakov na svetovni Parižki razstavi ter da je naklonilo našemu ministru narodnega prosveščenja tako častno na- grado, kakoršna se v Parizu le redko komu in le viso- kozasluženim možem daje. u # * Več mojih tukajšnjih znancev me je prašalo, kako se tirja čitaj: Ravno tega tirja, str. 305, vrsta 50. nam. drži čitaj: drže. Filip Sarajeva ) v i c gia vojnem povelj t. m baron ojvodi Virtemberškem poveljništvo svojega oddelka izročil ) zrekel popoino pripo znanje generalom in drugim častnikom, vojnim uradni polno kom in j akom ter se zahvalil za natančno vanje dolžnosti Za idanje katoliške škofove stolice je daroval 4000 gold. Kako se je prikupil armadi in me ščanom vseh stanov in ver, kaže to, kar se je godilo pred njegovim odhodom. Najprej se je poslovil od vseh e vojvoda Virtemberg ogovoril z besedama: „odrešenik Bosne" generalov in častnikov posadke , pri tem ga ter mu rekel, da je on to, kar je Radecki bil v Laški Zvečer mu je pa meščanstvo s posadko vred pravilo veličastno bakljado. Več ko 10.000 ljudi je vojski prišlo z bakljami in lampijoni pred njegov konak biva) ) godb J godla Filipovičevo koračnico, de > putacija 40 udov se je podala k njemu, med tem pak je množica neprenehoma gromovito „živio" klicala iipovič, ginj do solz, se zahvali Ijudst veliko milost našega cesarja do naroda Boaenskeg to zopet gromoviti „živio-klici", ko se poslovi od tacij Fi in kaže na Na ko se poslovi od depu- in gre iz konaka ter korači skoz vrste prebival cev; zbrani so bili kristijani in mohamedanci, možki in ženske. Ob sedmih je bil velik sprehod po mestu s tremi godbami, ki so svirale cesarjeve in narodne pe3mi, ijudstvo pa klicalo „živila Avstrij bilo tlj > tudi trdnj Vse mesto je Ruski in Danski konsul tudi sta prišla se poslovit. Drugi dan, 2. t. m., Filipovič napotil se preko Mostara, Metkoviča in Dubrovnika proti Trstu. Predno je odpotoval, so mu vojaki in meščani vkljub dežju in snegu ponovili svoje ovacije. Častnikom je zadnji trenutek odgovoril : svidenj po Herceg Dalj bilo potovanje njegovo po B 9) na in pretrgana slavnostna pot Kamor je prišel, povsod je bil navdušeno sprejet, vsak kraj z zastavami okinčan Tako agio se pač nobeden vojskovodja ni prikupil armadi in prebivalstvu prema gane dežele Gorici dec. Včeraj zjutraj je prišel v Go rico grof Chambord; grofinja sopruga njegova je bila prišla že pred. Dne t. m. je imei sejo centralni odbor tukajšnje kmetijske družbe. Slo je za predlog zadevajoč novega društvenega tajnika in pa za deželna kmetijska neko stvar . ki kaže da naša , — , — —7 ~ ~ -——---j---- šola ne bo imela še tistega miru in reda, brez katerega ne more vspešno delati. Znano je, da to šolo nadzoruje nek „kuratorij", v katerem so tudi udje kmetijske družbe zraven zastopnikov deželnih. V letošnji jesenski sesiji je sklenil naš deželni zbor, da naj se ustanovita dva razdelka kmetijske šole — italijanski in slovenski bil bi „Novicam14, ko bi nam sporočile, kakošno nagrado je — — ---- j — —---* .....7 ------- prejel Avstrijski gospod naučni minister ►Stremajer? Pis. je Avstrijska šolska razstava v Parizu obnesla ? Prav hvaležen (Nam ni o tem nič znano. Vred.) — vsak se svojim neodvisnim voditeljstvom in posebnim poljem. Vsled prejšnjih pogodeo bila je kmetijska družba prepustila deželi — oziroma kmetijski soli — svoje posestvo blizo mestnega pokopališča. O razdelitvi šolskih poskuševališČ je bilo odločeno slovenskemu oddelku omenjeno polje pri pokopališči (na Tržaški cesti). Ali — deželni odbor in drugi obračajo — j ud dr. Levi pa — mogočen mož! — bi rad vse drugače obrnil. Njemu ni prav, da se je napravil šolski „dualizem" in tedaj tudi tone, da je slovenska šola dobila kmetijske družbe lastnino. On se je torej pismeno odpovedal častni službi v „kuratöriji" in zato se je — po njegovem nasvetu — sestavil odsek, ki ima preudariti dvoje vprašanj: 1) ali se sme kmetijska družba še na dalje vje-mati s prenaredbo kmetijske šole? in, če ne, 2) kaj je družbi storiti? Izvoljeni pa so v ta odsek dr. Lavi, grof Mantica in dr. Maurovič. — Bomo videli, kak kruh nam spečejo ti trije gospodje. — Pretekli petek je bil v dvorani društva „Concordia" velik koncert na korist reservistom, katerega so se vdeležili prvi tukajšnji muzikalni veljaki. Donesel je 500 gold. — Po-jutranjem (10. dec.) se bodo brale 3 ss. maše v Veliki cerkvi za rajnce vojake, ki so padli v Bosni. Dotično ozoanilo je uže razposlalo katoliško društvo. To isto društvo bo imelo 12. dne t. m. občen zbor, katerega dnevni red kaže med drugim točke: katoliško Časništvo; oskrunjevanje praznikov; mešane šole (to je, take, v katerih sede dečki in deklice skupaj). — Tudi čitalnica in ,,Slavec" bosta zborovala ta teden. — V F o j a n i (v Brdih) je nek K. očeta ubil; bilo je že pred 2 letoma pri sodniji spoznano, da nesrečni sin ni pri čisti pameti. — VKarminuso imeli ni davno ples v gledišči. Bilo je prepovedano kaditi; nekateri pa se niso zmenili za to prepoved. Prevroč občinski stražnik, ki je hotel puhanje po sili ustaviti, prenaglil se je tako, da je namesti kadilcev ubil nedolžnega moža, ki je zapustil ženo in otroke. Vsled tega je nastala v Karminskem starešinstvu kriza: vsi starešine so se odpovedali; občinski tajnik pa, katerega so dolžiii, da je njegova maloskrbnost kriva omenjene nesreče, umrl je za krvolijem. — Somenj 8 v. Andreja je privabil pretekli ponedeljek prav veliko ljudi v mesto — ker je bilo vreme ugodno — ali kupčije ni biio. — Zapisati moram slednjič v kroniko, da že čez osem dni nismo imeli dežja. S Kraujskegore 4. grudna. — Po pretekli triletni dobi volili smo za občino Kranjskogoro novi za3top. Za župana je iavoljen dosedanji župan gosp. Janez Ko bič, trgovec in posestnik v Kranjski gori, za svetovale* pa sta bila izvoljena g. Janez Jakel, mlinar v Kranjski gori in g. Miha Razinger, c. kr. poštar in posestnik Podkorenom. In prav je tako, kajti župan nas je marljiv, za blagor občine naše ves vnet, pa tudi značajen in naroden mož. On je tudi v občinsko delovanje in občinsko gospodarstvo potrebni red upeijal in ga tudi ohranil. Da ga mi pa tudi spoštujemo, pokazalo se je to pri volilvi občinskega zastopa. Vsi odoorniki so mu dali svoj glas, samo eden ne, ki je bil tudi že in sicer več časa v prejšnjih letih naš župan. Znabiti da mu ni to všeč, da sedanji župan o pravem času, od leta do leta svoj račun občini poklada, kateri se od odbora tudi sproti rešuje, nasproti pa nekateri računi prejšnjega županstva še sedaj konečno niso rešeni, zakaj pa ne? — to on sam najbolje ve. — O grozni škodi, ki jo je našim krajem prizadela povodinj Save, treba, da tudi öastitim bralcem poročam. (Kon. prih.) Iz LJubljane. — Včeraj (10. dec.) je naše mesto zopet bogatejše postalo za dobrodelno napravo. Odprla se je namreč z lepo svečanostjo dekliška sirotniš- nica na spodnjih Poljanah, ki jo je leta 1875. umrla baronica Lichtenturnova dobrotnemu cilju posvetila. V pričo gospoda c. k. deželnega predsednika viteza Kaline in njegove sopruge, gospoda deželnega glavarja viteza dr. Kalteneggerja in njegove sopruge, gospoda mestnega župana Lašana , višje nadzornice reda usmiljenih sester gospe grofinje Brandies iz Gradca, in mnogih druzih gospej in gospodov, povabljenih k tej svečanosti, so prečastiti gospod knezoškof dr. Pogačar z veliko asistenco blagoslovili kapelico nove sirotnišnice. Iz govora, ki so ga po opravljeni sv. maši imeli gospod knezoškof in s katerim so sirotnišnico izročili vodstvu in oskrbi usmiljenih sester, smo izvedeli, da na velicem prostoru in jako zdravem kraji prezidana , pa za sirotnišnico lepo vredjena hiša, v katero je do danes 7 ubozih dekiic vzetih, ima do 115 sirot prostora. Učiteljica je gospica Nežika Zupanova, preskušena učiteljica za predmete ljudske šole, ki bode podučevala 7 dozdaj sprejetih deklic v navadnih naukih ljudske šole, v ostalem pa bodo jih izrejevale blage usmiljene sestre v ta namen, da deklice, ko dorastejo, postanejo kršansko iz-rejene, dobre in izvedene kršenice. Tako je vse lepo vredjeno in dobrodelna ta naprava bode gotovo lepo ustrezala blagi oporoki blage ranjke baronice Lichten-turnove; le še veliko denarne pomoči je treba, da se more sirotišnica vzdržati in Čedalje bolj razširiti, v kar Bog pomozi! — (Iz seje deželnega odbora 6. t. m.) Za pristava in druzega učitelja na vino- in sadjerejski šoli na Slapu namesti gosp. Zepiča, ki je šel za učitelja na slovenski oddelek deželne kmetijske šole, je bil v službo sprejet gosp. Gustav Pire iz Kranja; — Janezu Dic-u se je pa dovolil ustop v to šolo kot plačujočemu učencu: — od občinskega odbora v Kolovratu sklenjena taksa za ogled mesa in klavne živine se je potrdila, — sklenilo se je razpisati 6 baron Wurzbachovih štipendij cesarice Elizabete za vojaške invalide ; — predlogom do-ticnih krajnih in o&rajnih šolskih svetov se je pritrdilo, da služba učitelja na ljudski šoli v Trsteniku se podeli učitelju Francu Brezniku, služba učitelja v Dobu pa učitelju Lorencu Le t n ar-ju. — (Beseda dr. Fr. Prešernu na spomin) v čitalnici preteklo nedeijo se je v pevskem delu pričela z znano lepo dr. B. Ipavčevo kantato „na Prešernovem domu" in končala z novim Hausnerjevim zborom „Potomčem"; vmes ste gospä Jeločnik-Kogelnova in pa gospica Tratnikova na glasoviru z veliko pohvalo igrali over- turo od Kellerja, g. Vatroslav Holec pa je deklamoval Prešernovo krasno poezijo „nestrohneno srce". Končala pa se je „beseda" z gledališko igro „Igralka" , ki je vseskozi veliko smaha izbujevaia, pa so jo igrale tudi znane naše izvrstne moči: gospa J e 1 o č n i k o v a in pa gospoda Kaj zel in Je ločni k; gospodičina Zuže-kova pa je ta večer prvikrat nastopila oder in svojo nalogo tudi z veliko pohvalo izvršila. —. Opomniti pa moramo na Čast našim narodnim gospem in gospicam še to, da so po obilnem dohodu razodele, da so veliko bolj zavzete za Prešerna, nego naši — gospodje, katerih je bilo le malo videti v tej „besedi". — (Koncert filharmonicnega druŠtva)} na korist v tukajšnjih bolnišnicah bivajočim ranjenim in bolnim vojakom, ki je bii v nedeljo zvečer v reduti in pri katerem so pod vodstvom prof. Nedveda v zborih sodelovali tudi učenci tukajšnje gimnazije in realke in pa učenci in učenke tukajšnje prepandije, je v navedeni namen donesel bruto-znesca 434 gold. — Dr. Fr. Ladislav R i eg er, slavni voditelj Češkega naroda, je včeraj obhajal 60rojstni god. Mestni zastop Pražki je z ozirom na velike zasluge njegove za narod Ceski v obče in za Pražko občino še posebej, po od- lični deputaciji čestital jubilaru, pa tudi Slovenci smo mu nico za svojo politiko; to pa je v Prago brzojavili srčen pozdrav. sedah Andrassyevih , da Bosna in Herceg Hranilnica Ljubljanska je vsled tega, da ima Avstrijski deželi, kajti Turčija nikakor danes gotovo po be ostanete stanu izpol- nad 400.000 gold, denarja nabranega, ki ga ne more niti onih pogojev, ki bi jej dali Bosno in Hercegovino ugodno oddati, prisiljena bila v predvčeranjem občnem nazaj Za zasedene potrebščine v letu 1879. je dele zboru skleniti, da obresti od kapitaiov, pri njej vloženih, gacija Avstrijska dovolila za zdaj 20 milij od 5 gold, zniža na 4y„. Ministrov novih v se m in. kakor se sli (Vabilo k 43. odborovi skupščini „Matice Slo- stari ostali do ga leta ) gold. bodo venskeu) v sredo 18. decembra t. ). ob 5. uri popoludne v Matičmi hiši na Bregu, zapisnik 42. odborove seje Dnevni red: Bere se Poročilo tajnikovo. t) Presse Grof H ohenwart je v Pragi, in kakor nova nobena druga poroča, ki marsikaj vedeti hoče kar ne ve živa d je neki zato šel v Prago da bi »apioiila rtu. UUUUIUVC OOJCi Li. a uiuviiu mjuiuvivi v« uvuvuct uiug» tJk » cm uuooj JO u C rw aaiKJ aci v I Le Poročilo odseka za izdavanje knjig. 4. Poročilo gospo- zvedel, ali pridejo Cehi v državni zbor ali ne. darskega odseka (o hiši „Matici" v nakup ponudeni). Iz Zagreba. — Častni kanonik gosp. Matija Mesič, 5. Razprava raznih Matičinih zadev. 6. Posamesni nasveti, prvi rektor hrvatskega vseučilišča, slavni povestničar, — (Dvojno vabilo.) Ker je dodelana obleka za 40 öu«v»njui luuuijuw j UUIU jO V kJU. 1 ubozih šolskih dečkov in pa za 40 ubozih šolskih de- dne t. m. po dolgi bolezni. Pogreb ^ _ i I If t I j I • i I # • • * % i m m m m. % ačajni rodoljub umrl v 53. letu svoj starosti t. m bil klic za katero se po večietni iept navadi dobrotljive sijajin, in kako da ne auvj j ma c* rwatv^i u ou j/v v » v,v v vmjm 9 gospe in gospice iz drušva narodne čitalnice skrbele, se bil? kuj vsa domovina vsaj pokojnika grobu njegovem imel pro bode ta obleka v dvorani čitalnični delila prihodnjo rektor dr. Vojnovič krasen govor in velika množica nedeljo ob 11. uri dopoldne. K tej delitvi se uljudno pričujočih klicala mu vabijo vsi dobrotniki in uuuiuiu.^, « — ^ ^^ ^« ^^a^uoivo, m gio v; pripomogli, da se ubozim otrokom deli zopet popolna klonit se v Pcšt, je došla v soboto v Zagreb dobrotnice, ki so z milodari v — — Jw " Srob » Deputacija Bosensk slava!" ki gre cesarju po so \A UVLiiLU VIA v^v^ —~ ^ w ^wy JV ViVUJW V WVUOIU V ^JaglCUj » ti 0\ Ker pa ni še vse blagč poplačano, mile jim goste slovesno sprejeli. Kakor „Obzor" piše zimska obleka. ki so ga gospe podvzetnice te dobrodelne naprave ku- je med njimi cvet naroda Bosenskega različnih ver pile t prvi zato bode tudi prihodnjo nedeljo zvečer ob dostojanstveniki katoliški in pravoslavni, najodličnej uri v čitalnični restavraciji po prijazni pripomoči čitalničnih gospodov pevcev „beseda44 z loterijo, katere beg muhamedanski Iz BudapeŠta Ogerska ima uže novo minister dohodki se bodo obrnili za poplačanje dolgd. Ustopnina sterstvo, katerem Predsednik je Tisza tej veselici je 30 kraje. „Pest. Lloyd" bi zarad dobrodelnega ne prerokuje mu dolzega obstanka zarad politike namena restavracija ta večer v vseh prostorijah pre- njegove, ki se je zdaj zasuknilo tako, da zagovarja polna bila! (Poziv.) Iz Koroškega pridejo iz državne subvencije nakupljeni ovni konec tedna v Ljubljano. Do- ksij Bosne in Iz Berolina svoje mvsi se v gi Hercego Dne t. m Je Nemški cesar, vr- bijo jih sledeči gospodarji: Ažbe Gregor iz Zapotnice* nega zastopa. Pri tej priliki mesto, sprejel deputacijo mest Cirar Miha iz Cirkus, Dežman Miha iz Podhoma > Ko- Kr- kel: „Po srečni svoji kalj Jakob iz Mlake, Končan Janec od St. Jošta žišnik Janez iz Bukovega vrha , Močilnikar Luka iz rešitvi sem se zamislil v svoje preteklo življ ter prašal se, sem si kaj f vreden bil rešitve. In tu sem zapazil mar najprvo, da bo treba v postavah izdatnih prememb Ljubjeka, Razpotnik France iz Razpotja, Semen Ignacij Do dobrega je dokazano, da je v Evropi na široko raz- ta z namenom: s sveta spraviti vse vla- iz Selc, Valoh Andrej iz CeŠDjic, Vodnik Martin iz Ga- tegnj - w _ « "V1 m ! m m » ■ • % berške gore in Volkar Jože iz zgornjega Tuhinja. Prihodnji torek dajoČe gl To JL riilUUIiJI L U I" t3 JV , tO je, a t. uuv v. «JU., uaj guiuvu v Di Jv »»*»»" v w & w J ™ "i i»ujuo. xa uuguja UiUia Ml bi pridejo po nje v Ljubljano in se oglasijo v pisarnici oa veliko bolj trdni in globoki verski podlagi in v tem 17. dne t. m. , naj gotovo vsi tega kriva odgoja mlad je zaamenje, da manj k vere, m Ta odgoja mora biti družbe kmetijske v Salendrovih ulicah na Bregu. Vojska na Turškem od l. 1875. do konca 1878."), uže zadnjič naznanjena Aleševčeva knjiga je obziru je s šolam strojiti v bolj verske šole. n a s slabo, treba jih bo pre u Iz Bosne Vitezu Sto v. Jak c. dpo iOlOi J j UZiC aauLijllr uaäuauj&uct ui^vueva aujigd jo » *uw«u ^vw»« y (t » o i o u ^ u« a. uaupu' prišla v lepi obliki z velikimi podobami danes na svitlo ročniku, hrabremu vojaku v bitkah tukajšnjih, se je in se dobiva pri založniku po 60 kr., po posti naročena veljd 65 kr. kavni knjigi prihodnjič. Giontini-ju v Ljubljani posrečilo, na svoje stroške Več o mi- > po kateri so se dozdaj vozili samo (Tisk Valvazorjeve knjige) gosp Kr aj e c tiskar v Novemestu, tako marljivo pospešuje, da smo uže prejeli 46. zvezek. derečo reko B majhni turški „čamči". Polovica pota iz boj Za parobrod spraviti na amca do Do je uže z Gorenjskimi fanti srečno provozil. skrbovanje naše armade bo JakšiČevo podvzetje neizmerne važnosti, zato slava energičnemu gosp. Jakšiču (Srčno zahvalo), ki sem jo izrekel v 48. listu in čast in hvala tudi našim vrlim Gorenjskim fantom y „Novic4*, ponavljam tudi uaoumu ^«^«.uu^, ou oc * ^«uj..«^* aw moje 70ietnice tako prijazno spomnili, da so mi pretekli krat po 400 letih na veliko častitim občanom ki so se Banjiluki so 28. novembra opoldn eselj 3 prvi tukajšnjih katoliča teden poslali diplome častnega občana. nov zapeli zvonovi v zvoniku katoliške cerkve Ljubljani 10. dec. 1878. Dr. Jan, ßleiweis. Iz Petrograda 10. dec Včeraj car pri obed na čast vitezom Jurijevega reda napil zdravico Nem k e m j u, katereg Novicar iz domačih tujih dežel. jega, ki junaštvo Ruske armade najbolj imenoval prijatelja svo- pozna čisla Listnica vrednistva. Gosp. J. J. v J: Vašega 5> Posl u ne moremo natisniti zato , ker se nikomur ne more pravica kratiti, ki „zdihuje po bolj naj je tu ali tam Dunaja. — Včeraj se je začel zopet državni zbor. Zbornica je po kratki debati sprejela predlog poslanca Groe-a, po katerem se voli cdbor 18 udov v pretres Berolinske pogodbe. Tudi ministri so glasovali za predlog. Zdaj bodo tedaj Herbstovci v zbornici poslancev nadaljevali zarad zasedbe Bosne in Hercegovine tisto komedijo, ki jo je Herbst pričel v delegaciji. Tu se bode 3. vrsti od spodaj namesti ,,z navadnimi odborniki44 beri pokazalo, ali prejme grof Andrassy zaupnico ali nezaup- narodnimi odborniki44. Gosp J. A. v Br: Ker smo isti dopis uže poprej čitali v dveh tu kajšnjih listih , iz katerih smo posneli malo vrstic v današ njem listu, ga nismo mogli natisniti kot ,,izv. dopis u Popravek. V zadnjem listu „Novic44 na strani 389. v » z Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef Blaznikovih naslednikov v Ljubljani.