Foto: M. Šparovec r.i' ■ DELAVSKA ENOTNOST Ob deseti obletnici delavskih svetov iskreno čestitamo vsem upravljavcem! I Republiški svet sindikatov in Delavska enotnost Sobota, 25. junija 1960 Štev. 25, leto XVm. Svetozar Vukmanovič-Tempo: OB DESETLETNICI DELAVSKIH SVETOV DOSEŽKI IN PERSPEKTIVE proizvajalcev oziroma v'»svobod- med drugim‘ena bistvenih''zna- jemali" V^iših^D^ietdhne^r P0!131-3,' "I0 v, nasProtju s pravicami, ki tudi do širše skupnosti in do no asociacijo proizvajalcev«, ki čilnosti socialistične rirn.ihene IrTinil J * t le trg’ kar bodo kuPovah aU jih zakon amči vsakemu posa- mega sebe jl* at« ^ i« poi- s".“r„5, ssst kstas1« v * s nodročiih 1 rvnrr^eZ^°V n3 l'Seh Sl1 naŽe družbe so bila in bodo ce, in sicer na temelju dosežene Učno pomeni da bi gospodarski l, Cel° tak? P0®1108^^6110 na' mo pri delavcu kar najbolj raZ. «k«, družbenega «&£ "K SPSS&fJi S ZT ZŠSgJttffl* — ^ d,». -M ~ n« de, _ ;;~v-.p£paiK»Hil—“Fr“r^|;st&kž&s* i^&S!?t*%S£Z 2TJSZ1S&. n“!“‘“ciK SSB^KSfffiSS ustvarjena sredstva na osebne- sklade niti za osebne dohodke ciaSčne skupnosti Včas h n^ ko pravic’ kolikor zauPanja p P^ dohodke, za potrebe razvoja pod- delavcev, zakaj naš sistem pri- ,P izkažejo ljudje. To zaupanj« P. jetja, za standard in za druge znava le tisti dohodek, ki ji ga ® 1S™° glfn7f lstlh,’ kl Jlh skr- je odvisno predvsem od tega, ah družbene potrebe. Jasno je, da dajo prodani proizvodi. Ce teži ^ ^ ia v ^ikšnem obsegu izražaj tu ne more biti govora o nagra- blago v skladišču in ne gre v de- stev za protev^llo Vsakomu^v njihove interese, voljo in zahtev«- buTelkrajnfčaTrbi ^vsak' d(>hodka- glavni ko- JugoMav^ %^\o?jaro da Edino v tem je naša moč.Ciin danjega bisadn«, “ a jlida SSS, “rSja« £ "g* “ !™J„, ,» laa, r“ polS* U«* rrbS^ssr^^s r^saw.“*fe ^ as. jkssjz bene^odnoaa. kalnih pri dovnl, „,M., bJo K&ISSSSi.^^K: ^JSSKtJBUSJ ™ l hmri '7^ de’ nille raS€l' izvajalci. To pa nikakor ne po- izoblikovali sindikalnega akPveC Kaj je zdaj osnovno v našem ne dohodke. Zato m naključje, da menl da sme^0 neposredni pro- sta, ki bo kot politični dela^ družbenem sistemu? Prav to, da je nas trg po uvedbi delavskega izvajalci prodajati tP sredstva ali vedno in v vsakem položaju «utl Logična posledica razvoja socialistične graditve »Zakon o izročitvi tovarn, podjetij itd. v upravo delovnim kolektivom je logična posledica razvoja socialistične graditve naše države. Je dosledno nadaljevanje v skupini ukrepov, ki jih izvaja naša ljudska oblast na svoji neomajni poti v socializem. Pogoji za to so deloma že dozoreli. Naši delovni kolektivi vsak dan dokazujejo svojo zrelost, svojo visoko zavest, ki prihaja do izraza v njihovih junaških naporih za izpolnjevanje planskih nalog. Od kod ta polet in požrtvovalnost naših delovnih ljudi v tekmo-vanju in izpolnjevanju planskih nalog pred rokom? Od tod, ker so naši delovni ljudje razumeli, da je odvisna zgraditev socializma v naši državi prav od njih in da gredo plodovi naporov, ki jih dajejo, v njihovo korist. Naši delovni ljudje so se do sedaj lahko prepričali, da ima naša ljudska oblast do njih popolno zaupanje in da zanje skrbi. Na drugi strani naši delovni ljudje z dejanji dokazujejo, da so pripravljeni premagovati tudi največje težave pri s\ojem delu. Mar niso potemtakem ti delovni ljudje, ki dajejo take napore, ki si s takim poletom in požrtvovalnostjo prizadevajo, da bi izdelali čimveč raznih izdelkov, ki s takšno energijo grade nove tovarne, nove objekte, nove železnice in drugo, ki dokazujejo ljubezen do teh svojih tovarn s tem, da se z vsemi silami trudijo izpopolniti proizvodna sredstva z no-vatorstvom — mar niso ti delovni ljudje sposobni, da tudi sami upravljajo te svoje tovarne? Seveda so jih sposobni upravljati — in novi delavci, ki bodo odšli v tovarne, rudnike in druga podjetja, se bodo tega naučili od svojih tovarišev. Morda kdo misli, da bo ta zakon preuranjen, da delavci ne bodo mogli obvladati komplicirane tehnike upravljanja tovarn in drugih podjetij. Kdor misli tako, se moti; tak pogled na to vprašanje pa bi pomenil nezaupanje do naših dielov^il)^ ijijdi, pomenil bi, da se ne zavedamo, kakšne velikanske ustvarjalne sile bo razvilo prav to upravljanje pri naših delovnih ljudeh, ker bo ta zakon našim delovnim ljudem še bolj odprl perspektivo za njihovo bodočnost, za bodočnost vse naše skupnosti.« JOSIP BROZ-TITO, iz govora na izrednem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ 26. junija 1950 se neposredni proizvajalci ne upravljanja, ki so ga spremljale i ’ V-» i <-vo+1 T\T«~» rl/-»1 i-vi 7-*-» i ics -fie+iVt Iri cr» izbra' Proizvajalci naj bodo tudi upravljavci presežka dela prTvtee S ^ ta denar drugega, ki ga bo znal pravočasno ’ reagirati, ter čedalje neposredneje sodeluje- vodov, ki jih glede sortimenta, jo pri odločanju o zadevah, ki so- zunanje podobe in dostopnosti dijo v pristojnost širše skupnosti, potrošniku ni mogoče niti pn-Oblikujejo se novi odnosi med merjati s tistimi iz časov, ko so ljudmi v proizvodnji, v komuni, gospodarstvo upravljali iz centra, v vsej naši skupnosti. Zanje je administrativno, ko so preprosi o značilno približevanje delavca predpisovali, koliko, kaj- in po upravljanju družbenih zadev ter kakšni ceni mora proizvajati do-njegovo neposredno odločanje o ločeno podjetje. V nasprotju s vseh bistvenih vprašanjih. Prav prejšnjo, revščino in enoličnostjo to je tisto, kar v vsakdanji praksi — tako glede količine in kakovo-družbeno-ekonomskega in politifi- sti kakor tudi glede izbire—ima-nega življenja označujemo kot so- mo zdaj obilico raznovrstnih cialistične družbene odnose. proizvodov, na katere smo upra- Iz te splošne postavke pa seve- v'čeno ponosni, da izhaja vrsta vprašanj. Eno iz- Prevzem delitve dohodka in med njih: Kaj je mogoče (in oblikovanje proizvodne politike je treba) reševati v centralnih nalaga kolektivu odgovornost za organih družbene skupnosti in upravljanje podjetja, za njegov kaj bi bilo dobro decentralizirati perspektivni razvoj. Enega brez oziroma prenesti na podjetje? Na drugega ni: delitev dohodka in to vprašanje je že odgovorila določanje proizvodne politike ne-praksa: vrsta predpisov, ki ure- posredno vplivata in oblikujeta jajo delitev dohodka kakor tudi perspektive razvoja podjetja. Ce-družbeni plani jasno pričajo o podjetje ne posveti dovolj povedkih pravicah, ki so jih dobili zornosti modernizaciji proizvod-detovni kolektivi. Rečeno- je-nega psrocesa, izboljšanju kakovo-namreč bilo, da lahko na seda- sti proizvodov, večji produktivno-nji razvojni stopnji ostane podfe>sti dela itd., se lahko po določe-jetju oziroma delovnemu kolekti«; nem včksu --znajde :v položaju,-- ko vu povprečno okoli 46% dohod- ge zmanjšuje njegova proizvod-ka. Ta znesek se samostojno raz- n j a-ali blago ne gre v denar ter osebne dohodke, »Če .zaupamo lahko neposrednim proizvajalcem uprav' Ijanje proizvodnih sredstev, potem izročimo lahko njiho' vemu neposrednemu upravljanju tudi del razširjene reprodukcije prav do take meje, da tako neposredno upi'8v' Ijanje presežka dela ne ovira potrebe po njegovem družbenem prelivanju. Te meje se bodo pri nas zlasti po končani izključni kapitalni graditvi vidno razširile. Zakaj s® recimo naša podjetja ne bi mogla solidno obnoviti in razširiti iz presežka dela, ki so ga sama ustvarila? To ne bi v ničemer pomenilo njihove lastnine nad akumulacijo, prav tako kot njihovo upravljanje tovarn ne pomeni njihove lastnine nad tovarnami. Zakaj ne bi mogli delovni kolektivi na temelju neposrednega upravljanja z večino presežka dela, ki ga proizvajajajo, graditi svoj družbeni standard, stanovanja, ambulante itd. itd.? Zakaj ne bi mogl® komune, katerih delo lahko postane v nadaljnjem razvoju naše socialistične demokracije dejansko in zelo hitro predmet neposrednega nadzorstva delovnih množic in neposrednih proizvajalcev, prevzeti večino prosvetnih in zdravstvenih materialnih izdatkov, kakor tudi večino drugih izdatkov za družbeni standard, seveda s pogojem, da jim naši družbeni plani zagotove dovolj velik delež v družbenem Vre' sežku dela? Ta delež v družbenem presežku dela, s katerini bi razpolagale komune, pravzaprav ne bi bil niti najmanj odtegnjen neposrednim proizvajalcem, pač pa bi bil tudi ta pod njihovim nadzorstvom, zlasti po poti delovanja komunalnega sveta proizvajalcev.« BORIS KIDRIČ, iz govora na VI. kongresu ZKJ, novembra 1952 poreja na osebne dohodke, na se začno -zmanjševati skladi pod-sklade podjetja, na potrebe skup- jetja in osebni dohodki delavcev, ne potrošnje in standarda. Po y našem sedanjem sistemu de-drugi strani pa je praksa poka- lovni kolektivi povsem upraviče-zala, da je v takem sistemu de- no dobro premislijo in skrbno ra-centraliziranega razpolaganja s čunajo, preden določijo iz svojih sredstvi povsem mogoče zagoto- skladov sredstva za nakup stro-uvedbe delavskega upravljanja »vsakomur po sposobnosti, vsa- uiti enotnost gospodarstva in jev, opreme za razširitev zmoglji-nastali pogoji, ko je postal de- komur po delu« — ker so že kla- vskladiti gospodarska gibanja. vosti... lavski razred osnovna gibalna si- siki marksizma govorili, da brez Druga, nič manj pomembna TnvešHrBsikih sredstev n» trn-la vse družbe, so se razvite tudi uveljavitve tega načela ni soei- značilnost našega sistema se zr- §ij0 kar ta|io kaj{or ,e tQ možnosti za razširitev družbene- alizma cali v dejstvu, da smo na delov- takrat kQ sQ ^ vge investicije iz ga samoupravljanja na vsa pod- Zdaj vsepovsod govorimo o ne kolektive prenesli pravice, ki proraguna ročja našega življenja. Mi vsi novem načinu nagrajevanja v go- jim omogočajo, da sami uprav-? smo priče, da so nastale v druž- spodarstvu. Ponekod ga označu- Ijajo proizvodno politiko, da bi V procesu lajanja čedalje beni skupnosti nove strukturne jejo kot nagrajevanje po enoti zagotovili hitrejši gospodarski večjih pravic smo delovnim ko- — ......^______ — spremembe, in sicer predvsem puoizvoda in po ekonomskih razvoj, ki bi ga spremljala sta- lektivom dali tudi pooblastila in zaradi močnega, nenehnega delo- enotah, drugod pa kot nagrajeva- bilnost gospodarstva in dosledna jim naložili odgovornost za obli- vanja mehanizma delavskega in nje po kompleksnem učinku. To uporaba socialističnega načela kovanje odnosov med ljudmi, potrebuje. To pa je tudi vse. Po bo praksa pokazala, da so dela^' družbenega samoupravljanja tako je zdaj osrednji problem v naših formiranja osebnih dohodkov. Zdaj^ se ne more nihče od zunaj drugi strani določa delitev dohod- cem zajamčene pravice tako a*‘ v gospodarskih organizacijah ka- podjetjih, vendar bi rekel, da je Kaj pomeni samostojno voditi vmešavati v to, koga bo delovni ka v glavnem družbeni plan, toč- drugače okrnjene ali zmanjšan6’^ kor tudi v komunah. Veliki uspe- izraz nagrajevanja preozek, ne- proizvodno politiko? Preprosto kolektiv sprejel na delo ali odpa- neje rečeno, plan predpisuje od- Ce zdaj, po desetih letih usPeš' hi, ki smo jih dosegli, so rezul- adekvaten. Zakaj če bi v resnici rečeno to pomeni, da delovni ko- stil, kako bodo ljudje porazdelje- stotek dohodka, ki ostane gospo- nega uveljavljanja delavskega darski organizaciji za prosto raz- upravljanja govorimo o teh polaganje. Razen tega pa pravica šanjih, delamo to predvsem zat > nju se je naučil iz »okrajne izkuš- 1 nosanih^ "v' ^ Sm° ^ močn!ga ^3» nie« zato ie niesov letošnii druž š Posrednih proizvajalcev, hkrati ga procesa dajanja čedalje vecj, beni’plan brez težav opravil Izpit 1 "^aga tudi ustrezne dolžnosti - pravic neposrednim na zborih volivcev. K temu je I 8krb za razvoJ podjetja za žago- cem. Že precej se Je/azslfd!L znatno prispeval občinski sindi- I tovitev normalne in smotrne teko- jav, da delavski sveti ne sprej kalni svet. = ce Proizvodnje, za formiranje majo vec za »cisto zlato« vse*V § osebnih dohodkov delavcev v od- kar jim predlagajo tehnična Konec lanskega leta je občinski = visnosti od produktivnosti itd. Vse stva. Po drugi strani pa tudi , sindikalni svet anketiral okoli 8500 g to jasno priča o tem, da delitev lavci ne sprejmejo kar tako vsa V novem, lepem Domu sindika- zbor proizvajalcev morala dati in zaslužki ne naraščajo tako na- Na^nketnein listu^ebdo naštetih B do/lod^a ^ in more biti »za- kega sklepa njihovega or^aj t, v poslopju, ki zbudi zanima- »problem tekstilcev« na dnevni glo kakor bi po njihovem mnenju jg objektov družbenega standar- 1 Va. Ali je pTvsemTm še vrltoo SaSkl odpTrAgospodarskW ---=----------- i- da. Delavci naj bi povedali, katere S izgubljati besede in dokazovati, organizacijam in neposrednim P^' ni!lllll!llll!lllllllllllllll!llllllllll!lllllllllllllllllllllll!llllllllllllll!!llllllllllll!lllllllllllllllllllll!llllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllll!!lllllllllHIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIN V Kranm smo videli in zapisali ______-----»------------------•— PRITISK JE MENJAL SMER tov. nje popotnika, brž ko izstopi na red. glavni avtobusni postaji v Kranju, Ali: , - „.. iv,,.,, >, v,.^ „. • . iZnieQ ten ooieKtov le treoa Era- as , - , , , 1 ■— ----i—— ■ ■ i—- - — — ,. ,,p brenči beseda kakor nemirna mu- Na sejah delavskih svetov ni lektivih — tako pravijo — s pri- jn p0-kakšnem vrstnem redu H 33 delovni kolektivi v Jugoslaviji izvajalcem neslutene perspekti ’ S kar tako. Skrbno pazijo na tiskom, vendarle je pritisk spre- pa ge dva odgovora: prvič ali so S n^S0 ^as^n'k* sredstev za proizvod- kaže na vsakem koraku vidne * ha med šipami. V vsakem pogovo- več ru je navzoč ’ ’ Rečejo vam: ru je navzoča beseda — pritisk, posledice slehernega sklepa, zakaj menil smer. Ni lahko biti »faktor« za to da n i teova^nodiet ia ^sode- H 'Po očit110 n> potrebno, ker zultate. Ne samo, da narašča P1'1? ijo pri finansiraniu tega nro- I takSn? naPaena pojmovanja lahko izvodnja, ki jo spremlja Sedal)« noben član delavskega sveta se ne v podjetju ali komuni, ker od nje- iujejo pri finansiranju tega pro-Obratni delavski sveti jeseni- izpostavi rad pritisku »javnega ga vsi pričakujejo, da zna čedalje grama, in drugič, ali imajo še ške železarne so poprej tavali in mnenja« kolektiva. Kolektiv vsa- več ter se bolj n bolj prilagaja kakšne predloge in želje razen ti- iskali »vsebino dela«. Skoraj vse kega obrata skrbno pazi, da mu »novim hierarhičnim odnosom«. k, jjjj vsebuje anketni list njihovo delo se je omejevalo na sklepi delavskega sveta zagotavlja- Primer naj pokaže, kakšni so ti to, da so »centralni« delavski svet jo enake možnosti pri obračunu odnosi zdaj. Anketa je spremenila nekatera vpraševali, ali lahko to ali ono, z drugimi obrati in z ekonomski- Lani je okrajni ljudski odbor mnenja, ki so se ustalila pri Ijud-kaj bi bilo treba storiti... Zdaj mi enotami. Obrat blejskega pod- tako v »starem slogu« poslal pod- skem odboiu in v sindikalnem pa obratni delavski sveti pritiska- jetja »LIP« v Bohinju na primer jetjem zahtevo, naj z delom sred- svetu. Pokazala je na primer, da jo na »centralnega«, zahtevajo de- zahteva osamosvojitev, ker meni, štev iz svojih skladov sodelujejo j® največ anketirancev za graditev ?__________i _•___• ________;__.j__ .. •________ty_____ • _ _i_•___ __ _ __• ____jti • -i._i.-r_i_t :. nmVinlcintr* in Ho cr» cfonrt. nastajajo le v dogmatskih glavah, večja produktivnost, ne samo, obremenjenih s shematizmom in se zvišujejo osebni dohodki delav' zakovanih v davno zastarele ka- cev in nameščencev, ker se kr®P luPe- materialna osnova delavske® Vsekakor bi bilo enostransko upravljanja, temveč se uveljavlja' govoriti le o uspehih. Nikoli nismo jo tudi daljnosežne sprememb« prikrivali težav in pomanjkljivo- družbenih odnosov tako v podjeu ^ sti, ki so nastajale v našem prak- kakor v vsej skupnosti. Ekonom tičnem delu. Prav zato smo tudi sko se ta proces kaže v boljše tt i V!dih“' — „“-,r£Si ^■»?8X3rs3SJ£«-s Delavci tekstilnih podjetij pri- Spočetka smo mi pritiskali na se je okrajni ljudski odbor motil, potreb in želja državljanov ter iztiskajo na svoje delavske svete in kolektive, jim svetovali in jih pre- ko je mislil, da zadoščajo taki delan ne v njihovem imenu, tem- strokovne službe. Očitajo jim, da pričevali, naj uvedejo nove oblike argumenti in da že dobiš denar. ve® neposredno z njihovimi gla- zaostajajo pri uvajanju oblik kom- formiranja in delitve osebnih do- Nekaj delavskih svetov ga je dalo, sovi. pleksnega nagrajevanja po učinku, hodkov. Zdaj pa pritiskajo kolek- vendar s pripombo, da bi bilo tre- Počasi se spreminjajo pojmo-zahtevajo od njih, naj se zganejo tivi —- pa še -kako — na nas, na ba tudi nje vprašati za mnenje, Vanja o tem, »kdo je oblast« v z mrtve točke. Vsak dan jim po- delav,ske sve^e ter na strokovne preden so se odločili za gradnjo, komuni. Zato' pa se tudi komuna strežejo s kakim primerom iz dalj- službe podjetij in na organe ko- Drugi delavski sveti pa — prepro- hitreje spreminja v pravi smeri ne ali bližnje soseščine ter očita- mune. V praksi so začutili predno- sto niso dali niti dinarja. Ljudski jo: »Glejte, kako napredujejp, mi sti novega, zato zdaj ugotavljajo odbor je razumel lekcijo in popu- . ln boU sili naprej pri pa...«. Ta pritisk je bil tako mo- neštete podrobnosti, ki jih ome- stil, tisk s b151-6 druge štrani. čan, da sta občinski in okrajni njajo kot oviro, da produktivnost Občinski ljudski odbor v Kra- ^ VESELINOVIČ napredku. Zdaj kakor tudi doslej postaja čedalje pomembnejša, k«1" le torej zelo 'važno, da skrbno je več kot očitno, da morejo »o' spremljamo ves naš razvoj ter od- biti že izoblikovani socialisd«® stranjujemo vse zastarelo, kar je družbeni odnosi še bolj polno vse-treba odstraniti. Storiti moramo bino le v primeru, če bo posta*1 vse, da bodo delavci doumeli in neposredni proizvajalec tudi akti^' razumeli družbena in gospodarska ni sodelavec pri vseh družben!*1 gibanja. Brez tega ne bodo mogli zadevah. Oblikovanje takega za' v celoti uveljavljati širokih pra- res socialističnega'delavca je na) vic, ki so jim dane. Ni dovolj te bolj dragocen prispevek, ki ®a sodelovati pri odločaniu Človek lahko dajo sindikati naši skupr*0 mora doumeti bistvo sklepa, pri sti za desetletnico delavske®® katerega sprejemu bo sodeloval, samoupravljanja. Stroji ne počivajo lahke slišimo, bo začela graditi kmalu novo elektrolizo.« bili na ]a P°Poldne. Ljudje so pol v Slovenski Bistrici pa ga je pred nami še naloge, Eorn6trijuPreioc^h> izletih, na no- potrdil še z drugimi primeri. in ne majhne.« Varnah ft Stroji v to- »Veste, pri nas stroji ne ,ma- »Kakšne in kolikšne?« mmsm ssssm ^ ~ j. s- sz?; rHrzszzzss w'surrk'1“lvi»“ szieZS.TSZ??? •""So?redH±1?%a'1ztr, cev __pina slučajnih obiskoval- tujejo tudi med malico. Delavci vsakega posameznika. To je na- ®a. s^®. ’ , ’ s 3 iirh ie ^ih ie direktor, ki ali na hitro pojedo, ali pa drug loga, ki jo bomo morali uresni- ^-io hil ?6 zač„/ZkaZOVal tovarno — se drugega zamenjajo, samo da več čiti, če bomo hoteli še pospešiti ?ols„__i n^nrvlrino 17 šnlstHh Ho-^6riav b^n° zazr^a v osamljen naredimo, da stroje bolje izkori- produktivnost' in bolje izkoriščati °. „j P ? . H ' V' kLAe ^ratoval. Zadeva stimo. Za milijarde odgovarjamo, stroje. In druga je rekonstrukcija blagoz^anst^o in »V,™. se na načrte in številke). Temu je sledila politična ekonomija in še kaj drugega, kar sodi k splošni in strokovni izobrazbi proizvajalca in upravljavca. In takšnih kot je Rutinski, za- je )«] j; oorarovai. z “Zpr’ rna,U P0jasniena- V strojih in poslopjih so milijar- tovarne.« Sel VSg avov?^ja včeraj ni zmo- de, ki nam jih je družba zaupala »Torej Hej- j. jc pojasnjeval moj- v upravljanje in zato jin nočemo razširitir« slurnif,,-- ''P z žerjavom prenašal upravljati čimbolje, iztisniti iz »Sedanji prostori so tesni in ne bo rit6-k10*16’?>in če zjutraj strojev čimveč.« stroji so stari. Nekajkrat so že ti stali 7teriaIa P^ slrejih, bodo »Napredek da le kaj,« sem amortizirani, zato bo treba ku-Do... ' Zato sem prišel v tovar- pripomnil. piti nove, zgraditi prostore zanje, Ta »Lahko se pohvalimo, vendar preseliti postopoma v nove obra- val j.naaoS°dek mi je pripoved©- še nismo zadovoljni. Res, veliko te pločevinamo, livarno in žične vx _ x J'*' OC * * 10111 £jd\AKs V vZX J XXX« XVv^č>« V C« XX tv v J L vt l tvL tT V Uidi I Iv« XIV ct X II L/ XXX Z/1 11 ta , .-I j • _ _ ^ • • « V n ec Pr^d časom. Le na pol smo dosegli, ko smo opustili pre- obrate. Našo tovarno moramo i- c, ^e’. irL r V!rieL. Roman Kikl> delavo bakra in ko predelujemo razširjati vzporedno s tovarno alk,UP- ,r] t is 9 9= narašča tako, da skoraj sami ne verjamejo. Pred leti so predelali 7000 do 8000 ton bakra v enem mesecu. Letos aprila pa 11.800 ton aluminija, čeprav je aluminij trikrat lažji od bakra, kar pomeni, da so izdelali glede na težino številčno trikrat več raznih proizvodov in polproizvodov. Stroji ne počivajo, ob strojih , . --------------r— ----------j ,— ............. . . ..— ---------- . in šolskih klopeh se ljudje uče, ^ižaci'- Pal ° sodobnejši or' veste, kako je, v neorganizirani Toda kot je moč razbrati iz pri- uče se na zasedanjih delavskega Danes za jutri ^kolover Hi Tinini i-ic +■« iX1 .«< skj s9°yec ^ dejal, da delav- te ,zmanjšale' delavske zaslužke. Res, v zapisnikih najbrž ne bfilkov 1 industrije kovinskih iz- Niso odkrito povedali, da se boje bi našli nikjer posebne točke »or- Ijal jn v Mariboru še ni razprav- za svoj .mojstrski naslov'. Saj ganizacija dela v novi tovarni«. sklepal o sodobnejši or- veste, kako je, v neorganizirani Toda kot je moč razbrati iz pri- n pa-1'11 dela. To svojo sodbo obrtniški proizvodnji so rezerve povedovanja predsednika Bala- sveta in upravnega odbora, na 0rganiza utenie,jeval s trditvijo: velike. Samo malo iznajdljivosti žiča, o njej govore na delavskem mesečnih sestankih v obratih — Posebei1',a dela ni bila nikoli in normo je moč hitro preseči, svetu v podjetju že ves čas, da- v ekonomskih enotah — ko razlega tv"? dnevnem redu delav- tisti, ki ima nekaj soli v glavi, nes zato, da bodo jutri priprav- pravljajo o slabostih. Uče se in vijo no ^a-n Prav s takšno trdi- se hitro postavi. Ijeni za nove naloge, zato, da bo gospodarijo, da bi lahko jutri Da * Jv 'rrav s taKSno trai' se hitro postavi. ijeni za nove naloge, zato, da bo gospodarijo, da bi lahko jutri Vec- R« bl dokazal’ da je pikolo- ... v naslednjih petih letih porasel delali še bolje, da bi lahko s pri- tiosebp, ° orSan>ZRciji dela niso Zarodek nove organizacije bruto produkt od sedanje mili- dom izkoristili znanje ob novih tie]avJ razPravljali na zasedanju dela naj bo že v konstruktor- jar(je na pet milijard dinarjev. strojih, v novi tovarni. D. P. So Kega sveta doslej zato, ker skem oddelku, tako smo sklenili ” n i P»i _ ' ... „ „ ii J _ 1----1 _ x Trdni temelji delavskega samoupravliania Razlog, da so delavski sveti lahko postali tako vpliven gospodarski činitelj, je v stalni krepitvi njihove materialne osnove; na ta način se njihove pravice niso omejevale samo na področje plačnih skladov in enostavne reprodukcije, temveč so se razširile tudi na investicijske sklade, oziroma na razširjeno reprodukcijo. Poglejmo, kakšna je bila v FLRJ udeležba skladov in nato osebnih dohodkov v nacionalnem dohodku gospodarskih organizacij družbenega sek- torja. v milijardah dinarjev Izplačani osebni Vplačila Skupaj Izplačilo v breme % udeležbe v nacionalnem Leto dohodki neto v sklade (1 + 2) nacional. dohodka dohodku (3:4) 1 2 3 4 5 1953 153,7 21,3 175,0 631,7 27,7 1954 205,7 35,3 241,0 792,9 30,3 1955 213,6 54,7 268,3 854,0 31,4 1956 226,1 68,5 294,6 933,5 31,6 1957 293,9 60,0 353,9 1072,5 33,0 1958 361,1 117,0 478,1 1266,1 37,8 1959 472,1 145,0 617,1 1523,2 40,5 Odstotek skupnega nacionalnega dohodka družbenega sektorja, s katerim razpolagajo delavski sveti, se je torej od leta 1953, ko je znašal 27,7 “/o, v letu 1959 dvignil na 40,5%. To pomeni, da vse več presežnega dela ostaja neposrednim proizvajalcem. To pa predstavlja večji vpliv neposrednih proizvajalcev ne samo na enostavno, temveč tudi na razširjeno reprodukcijo. Popolnoma odveč je postala vsaka pojazen, da bodo delavski sveti vodili računa predvsem ali samo o svojem plačnem skladu in da ne bodo mislili na uspeh in bodočnost svoje tovarne. Pokazalo se je namreč, da so delavski sveti vedno znali poiskati možnosti in sredstva za obnovo, razširitev in modernizacijo svojega podjetja. Ali ni ogromno primerov, ko so delovni kolektivi na račun svojih plač odvajali materialna sredstva za modernizacijo podjetja? Na osnovi rezultatov se je očitno pokazalo, da je prav investiranje, ki so ga izvajali proizvajalci z lastnimi sredstvi, praviloma bolje pretehtano, rentabilnejše in učinkovitejše od tistega, ki je planirano in finansirano od zgoraj, od višjih predstavniških organov. To je razumljivo, saj ne more nihče tako dobro in do kraja predvideti in pretehtati konkretnih potreb, možnosti in rentabilnosti investiranja kot prav neposredni proizvajalci sami. Iz publikacije tovariša STANETA KAVČIČA, »Delavski sveti v preteklem desetletnem obdobju«. vSaufn3e;i Pravzaprav govorili na na seji delavskega sveta. Del n0 pT1} zasedanju. To je zelo jas- konstruktorjev naj izdeluje na-SedtiiW °Zil Drago Balažič, pred- črte samo za kovinsko pohištvo, Vodja n*IKl<< in nJen tehnični drugi naj izdelujejo načrte za °bredoi r?den sem 8a našel, sem klimatske naprave in kar pač bovinči .,_štiri obrate. Industrijo bomo še izdelovali. V konstruk- Druga stanovanjska »ofenziva« 4147 dinarjev, za dvosobno 5460 dinarjev in za trisobno 6055 d anskih izdelkov deli Drava in torskem oddelku naj se začne -Vprašuješ, o čem bomo raz- brez ljudi, ti pa terjajo stanova- vanja. Ce delavcev ni ali če jih nje clust er° ulic. To je današnja In- specializacija. Pri izvedbi, pri Pravljah na naslednjem zaseda- nja ali pa bodo odšli. Na nič ne bo toliko kot računajo, bo 5461 tri* • a kovinskih izdelkov Ju- praktičnem delu v oddelkih bo nju delavskega sveta? O gradnji kolikih sejah delavskega sveta, proizvodnja manjša. Zato — nova dinarjev mesečno. To bi bila me- bori^a 1)0 drugačna. Štirie obrati vse to moč združiti. In če je po- stanovanj! Ne bo prvič, verjetno na sestankih sindikata so našli stanovanja. sečna najemnina. Prosilec, ki bi —. * » - — . Fiii—Ii no *70 fin Ji P* TVolz-n rz rJ -o oni^-k Z~\ 14.w .. m_________-L-J ^4-«. «4^« 2 —1 J1 X_ «_ A w A -I J X— »Teren že otipavamo,« sta de- izpolnil te pogoje, pa bi potem potrkal« na jala sogovornika. »Tri rešitve šest let plačeval le polovično na- sš&rUSi “S “Ti SjaSHriE ^^^ ^ - r ,.arnišk° poslonie smo se mo bodo uresničevali njihove za- nost’ da ° tern znova govorimo — občini, okraju, republiki. Najetim vanj. Zakon nam dovoljuje, bolje Kot rečeno, otipavamo ,teren', t,-?.odločiti za drugačen sodob- misli. nad 100 novih prosilcev, čeprav 200 milijonom je primaknil 21 rečeno, spodbuja nas, da uvelja- Doslej še nobeden ni odklonil, dn, .tehnološki nroces dela za . . . . , , . . . P^a stanovanjska »ofenziva« milijonov dinarjev sredstev pod- vimo predplačilo za stanovanja, vsakdo si želi, da bi dal delavski ni„§ažn° organizaciio dela Teht- Zato je letos delavski svet ze za nami...« jetja in sklenil: Kdor hoče novo Kdor hoče stanovanje, naj tudi svet posamezne rešitve čimprej v j. ® te galanteriiske izdelke no- nazpravljel o ustanovitvi izobra- Tako sta odgovorila Tržan, stanovanje, naj tudi sam nekaj nekaj prispeva. Rešitve pa so tele: razpravo kolektivu.« v blagajne izHeluiemn šedai zeya neSa centra. Center je ze predsednik delavskega sveta, in prispeva. Sindikat je bil organi- • Prva: prosilec naj bi pri- Na naslednji seji delavskega j^sJirth obratih Videl ri iiR Te- ustenovljen. Prvi .učenci' so moj- Pajk, član izvršnega odbora sin- zator prostovoljnega dela. Tisoče speval znesek triletne najemnine, sveta (in ta bo julija) bodo raz- nacni so ■ ' , 3 ; stri In oddelkovodje. Ti se mo- dikalne podružnice delavcev Stroj- in tisoče prostovoljnih delovnih • Druga: prosilec naj prispe- pravljali o »drugi stanovanjski J.hfteiški j i , . s rajo najprej spoznati z nalogami, ne tovarne v Trbovljah. a3ih. ij. n dete domu:,e. v z bodočo organizacijo dela v no- Ker usihajo zaloge 9 Polizde]kp ? ®brat Prevaza' vih obratih, ki jih bomo odprli pod trboveljskimi hribi, Uk° stane. 26 “ nas ve" novembra letos. Potlej bodo pri- čela razraščati Strojna tovarna, skega naselja« na Kešetovem vse- O organ- - na vrsto vsi delavci. Vsakdo, Toda napaka, stokrat ponovljena, lilo 106 prosilcev. Drugih sto ne- rili tudi h ^C13i deIa snl0 govo' hi se b0 na novo zaposlil pri Nova tovarna, novi delavci in ne- strpno čaka, kdaj se bo začela ske§a svetS , rai na seii delav- nas, bo dobil tu potrebno stro- kaj — starih stanovanj. Sinovi ru- »druga stanovanjska ofenziva«, temezniki k° 80 nekateri. po“ kovno znanje in tudi tisti, ki je darjev - kovinarski delavci - so Sekretar podjetja Nerad ^ohneišiHnasProi°vah uvajanju v tovarni že leta in leta, bo v si želeli ustvariti svoje ognjišče, zelo rad potegnil papirje iz pre-kov v nmriH tehnoloških postop- tem centru pridobil potrebno ve- »Ce ne dobimo stanovanj, si dala. Številke so govorile o re-posarri MP-rOSl:orib' ščino za posamezno, posebno de- poiščemo delo drugje,« so groz hovotapjj^teM sa_ sodili, da so lo. Center bo šola za resnične Delavski svet se je znašel nepotrebne, ur je naneslo novih 28 milijonov va znesek štiriletna najemnine ofenzivi«. Če hoče kolektiv trbo-Ker usihajo zaloge premoga dinarjev. V letu in pol (do lani) Najemnino naj bi plačeval v me- veljske Strojne tovarne za tri-se je za- se je v bloke novega »Kovinar- sečnih obrokih, plačal pa jo naj krat povečati bruto produkt, bi do vselitve. ustvariti v petih letih za 7,5 mi- • Tretja: prosilec naj bi pla- lijarde dinarjev različnih proiz-čal določen znesek predplačila v vodov ob enkratnem povečanju odstotkih glede na višino svojega števila zaposlenih, potem je »dru-Sekretar podjetja Nerad je osebnega dohodka. ga stanovanjska ofenziva« več kot «In kolikšna naj bi bila me- potrebna In delavski svet se tega ------------ „------- - - sečna predplačila za triletno zaveda. sčmo, za posamezno, posebno de- poiščemo delo drugje,« so grozili, konstrukciji podjetja, o novih dobo?« ___________________________________ ~ ‘ ' se je znašel v strojih in — novih delavcih. Novi »Za garsonjero 3183 dinarjev bodo mojstre svojega dela.« zagati. Stroji nič ne pomenijo delavci pa pomenijo nova stano- mesečno, za enosobno stanova- PIŠE PETER DORNIK PREVZEM TOVARNE, JESENICE 1950 Foto: S. Smolej IVAN BOŽIČEVIli: Pojutrišnjem, 2?. junija, bo minilo deset let, kar je z uvedbo delavskega uprav- razpoložljiva sredstva za investi- se borili tudi proti raznim nega- ju urejanja in izboljševanja Zvezna ljudska skupščina sprejela zakon o delavskem H3?e je povečala tudi vloga cije ali za zvišanje osebnih pre- tivnim pojavom, na primer proti lovnih pogojev ter niedseboj ^ i • • ji tt i -j ti sindikatov. To se je na prvi po- jemkov; eni so politično bolj za- birokratskemu odnosu posamez- odnosov v celoti. Delavski samoupravljanju v gospodarstvu. Ustanovitev delav- gled morda zdelo protislovno, vedni in ekonomsko bolj izobra- nih visoko strokovnih kadrov do podjetja bo seveda tudi v P ^ skih svetov je nedvomno eno najbolj revolucionarnih vendar je to dejstvo logična za- ženi, drugi pa manj, od tod tudi delavskega samoupravljanja in do hodnje ohranil tiste pristop* i • „; tr«™ • . T i ... .. ,, komtost družbenega razvoja v možnost različnih pojmov o po- organizatorske samoiniciative de- in tisti del sredstev, ki s° Z^oV aejanj Komunistične partije Jugoslavije in nove ljud- naših razmerah. Z ustanovitvijo vezanosti osebnih in družbenih lavcev. za ureditev skupnih interes ske oblasti, ena najizrazitejših oblik dosledne uporabe delavskih svetov so začeli iz pro- interesov; za tega je stanovanje Sindikati so v tem obdobju vsega kolektiva. marksistične znanosti o revoluciji in graditvi sociali- SS& Mbližavani. stične družbe. S spreietiem zakona o upravljanju go- ^aPitalističnega izkoriščanja, ven- različni interesi pri delitvi. Pa eno izmed organizacij samo- nfP°sre. ProizvaJa .jam erindjTT.EL-;iT TTTTrll^i;; *i 1 i w • t , darle ostal samo proizvaja- tudi problemi razmerja med za- upravljanja ter so postali del si- stavba sindikalnim organ .0 spouarsKin podjetij po delovnih kolektivih smo obrnili lec. Z delavskim upravljanjem služki kategorij z različno kvali- stema samoupravljanja, sistema še večje naloge. Predvsem m ^ izdatneje podpreti ta * —■* 1 —....—......... "»»v ____t---o.inravičemj novo stran v zgodovini boja našega delavskega razreda se, i® za^el proces novih družbe- za lastno osvoboditev m za graditev socialistične družne, delavcev proizvajalcev v proizvajalce upravljavce, začel se je pro-POPOLNA AFIRMACIJA valne pravice, so delavci v njih ces združevanja dveh temeljnih DELAVSKIH SVETOV instinktivno začutili začetek ures- družbenih funkcij v eni osebi. Čeprav je doba desetih let gle- ničevanja zgodovinskih teženj in Takšnih sprememb ni mogoče de n'a tako temeljite družbene pravic delavskega razreda, da uveljaviti le s sprejetjem zakon-spremembe zelo kratka, pa rezul- proizvodnjo upravljajo tisti, ki skih predpisov. Zmaga nad staro tati, ki smo jih v tem času do- tudi proizvajajo. • kapitalistično družbo in ustrezni segli tako v gospodarstvu kakor Uzakonitev teh pravic in uved- socialistični zakoni lahko le utre-pri graditvi novih družbenih od- ba samoupravljanja v gospodar- i° P0* takšni spremembi, združi-nosov, prepričljivo dokazujejo, stvu kot enega najbolj bistvenih tev teh dveh funkcij, dosledna in da so se delavski sveti — in sploh temeljev našega družbenega si- resnična združitev pa je zelo za-naš sistem družbenega samo- stema sta odprli delavskemu raz- Pleten, dolgotrajen proces, upravljanja, sistem neposredne redu nove, lepe perspektive, okre- Delavski razred je prevzel v demokracije popolnoma uve- pili njegovo vero v socializem ter upravljanje sredstva za proizvod-1 javili In dokončno zmagali. Na prinesli milijonom ljudi polet in njo Poprej se ni in se tudi ni teh novih družbenih temeljih se pobudo. Ustanovitev delavskih mogel izšolati, da bi se to uprav-je razvila izredna pobuda delav- svetov je bila ena najizrazitejših ijanje takoj razvijalo brez težav, skega razreda v proizvodnji, kar manifestacij neomajnega zaupa- ki izhajajo iz njegovih pomanjk-je odločilno pripomoglo, da je nja Centralnega komiteja KPJ v ijivosti, iz neizkušenosti, neza-nasa dežela glede naraščanja in- ustvarjalno moč delavskega raz- dostne ekonomske in strokovne dustrijske proizvodnje m v neka- reda, v njegovo revolucionarno izobrazbe ter iz zastarelih navad tenh drugih važnejših ekonom- razredno zavest in v sposobnost, in pojmovanj v njegovi zavesti skih rezultatih med prvimi na da samostojno odloča o svojih itd. Res je, delavski razred se je svetu. »Delavsko samoupravlja- problemih. To je še bolj povezalo v obdobju administrativnega nje je doseglo tolikšne rezultate, Komunistično partijo z delavskim upravljanja nekoliko izšolal na da sta se bistveno spremenila razredom in stopnjevalo moč vse- sindikalnih sestankih in delovnih posvetovanjih, si pridobil osnovne pojme o gospodarskih zakonitostih in se seznanil s konkretnim ekonomskim stanjem in s problemi v deželi in z ekonomskim sistemom. Vendar delavci prej niso neposredno odločali. Drugi so skr- družbeni položaj in vloga delav- ga ljudstva, skega razreda, ki je zdaj dejansko neposredni nosilec ekonom- DESETLETNA DEJAVNOST skega in političnega boja za SINDIKATOV JE NAJTESNEJE zgraditev socialistične družbe.« POVEZANA Z RAZVOJEM (Tito) SAMOUPRAVLJANJA Pravi obseg rezultatov desetlet- T_ nega dela in razvoja delavskih , , ^° 013 tem pomembnem jubi- , , , . , . svetov lahko povsem dojamemo leju povzemamo rezultate dela in beli za delovni kolektiv, drugi so šele, če upoštevamo, da smo de- razvoja delavskih svetov, hkrati "^ določah kaj bo delal, kaj lavske svete zasnovali v enem Posredno zbiramo tudi delovne “ določali najtežjih obdobij socialistične Ju- rezultate sindikalnih organizacij, po®01,e’ zdaJ Pa goslavije. Gospodarska blokada in Vsa dejavnost sindikatov je bila na:l °n,sam skrbi za to ter v okvi-drugi poskuslf prisiliti naš delav- v teh desetih letih najtesneje po- Slobaln,e družbene delitve, do-skl razred, da bi sprejel pojmo- ^zana z delom delavskih svetov ^e z P^nom sa- vania in stališča ki mu niso in Polna skrbi za razvoj samo- mostojno razporeja sredstva, ki uSala nm kot metodrne S upravljanja v gospodarstvu. Na sUih ustoarf , P dvse vsebina v socialistični graditvi, sestankih kolektivov, na sejah ed pohtise delavskih svetov, od so še poslabšali že tako težavne sindikalnih vodstev, v sindikal- tega, kako izboljšujejo proizvod-gospodarske pogoje socialistične nem tisku, na konferencah in nl°. ln razporejajo sredstva, je graditve. Zaostala organizacija kongresih ter na mnogih zboro- fdajodvisri^tak0 neposredno iz-proizvodnje, pomanjkanje suro- panjih so obravnavali probleme ^lie"Jskepravl11 J53' vin, orodja in strojev, nezadost- delavskega samoupravljanja ter no število strokovnih kadrov, niz- prevzemali in posredovali izkus- upravljanja se je začela šele z ka življenjska raven ter še razni uje. Sindikati so bili med organi- SJ drusi nosoii in težave — delno zatorji prvega kongresa delav- nl° Prakso, ob lastnih uspehih in kot dediščina bivše kapitalistične »klh svetov <4« številnih drugih n^i^kušntoh^dmsto12 na^todi ^ Jueoslaviie delno na nosledica delovnih sestankov predstavni- dnigih, Pa v razdeiania !med volno in g osno- kov delavskih svetov, zlasti v tistih številnih oblikah — preda-darske blokade — so zahtevali^! »kviru komun, kar je bilo veli- itd' delavskega razreda nadčloveške kega pomena za izpopolnjevanje — ki so jih zasnovale m jih vo-napore, da se je rešil zaostalosti delavskega samoupravljanja v dijo sindikalne organizacije in in bede ter ohranil in poglobil gospodarstvu, pridobitve. Sindikati so bili ves čas tista Ustanovitev delavskih svetov množična, organizirana politična kot posvetovalnih organov v več sila, na katero so se delavski sve-khot 200 podjetjih konec leta 1949 ti opirali in ki je delavce spod-in v začetku leta 1950 z name- bujala k upravljanju, razvijala nom, da bi si pridobil izkušnje, njihovo družbeno zavest in odgo- je dala delavskemu razredu tak vomost ter jim omogočala, da so delavski razred enoten, znotraj polet, da so na lastno podudo se ekonomsko širše izobraževali, delovnih kolektivov pa obstajajo ustanavljala delavske svete tudi Sindikati so omogočali delavcem različni interesi in problemi. Del druga podjetja, tako da so ob široko, svobodno izmenjavo mnenj kolektiva je na primer pogosto Akacijo in cela vrsta raznih dru Delovni kolektiv vedno boli samostojno deli sadove dela »Glavno načelo socialistične razdelitve po delu je na primer socialistična Jugoslavija razglasila z zakonom že prvi dan svojega obstoja. V petnajstletnem socialističnem razvoju v naši deželi pa se je vsebina tega načela temeljito spremenila in se še vedno spreminja. To načelo so razglasile vse socialistične dežele. Merila za kvantum dela pa so zelo različna. Kadar torej pravimo nagrajevanje po delu, s tem še ni vse povedano. Tu je bistveno, prvič, v čem je merilo za ocenjevanje dela, drugič pa kdo in kako določa ta merila. V prvem obdobju naše revolucije so določali plačo delavcu država oziroma njeni centralni organi. Slednji so torej dajali konkretna merila za delo. Kot prehodni ukrep je bilo to ne samo upravičeno, marveč tudi edino možno. Država je s_ svojimi predpisi določila za posamezne panoge širše ali ožje okvire nagrajevanja bodi po delovnem času bodi po normah. S tem pa je nastala na torišču razdelitve določena formalna enakopravnost po zakonu, ne pa tudi stvarna enakopravnost po delu. Razen tega — a to je z drnžbeno-ekonomskega vidika najpomemebnejše — proizvajalec sam ni imel neposrednega vpliva na razdelitev, razen toliko, kolikor je socialistična država upoštevala razpoloženja in nazore delavnih množic. Čeprav so sredstva za proizvodnjo postala državna lastnina, je družbeno zavest delavca še nadalje pretežno formiralo njegovo delovno mesto. sprotovati raznim neupraV1^ izgovorom in bojaznim ^ kadrov ter neaktivnosti dela Kadrov ter neak ti vnosu “ ge svetov v posameznih podjeA intenzivneje in konkretneje ^ ^ tično vzgajati ter ekonom3 delavske univerze. VSKLAJEVANJE INTERESOV V KOLEKTIVIH IN MED POSAMEZNIMI DELI DELAVSKEGA RAZREDA Po svojih osnovnih interesih je Delavec se je še zmerom čutil v položaju, da družbene sile zunaj njega določajo njegovo nsodo. Drugače povedano, ne glede na spremenjeni značaj lastnine in ne glede na progresivno in humanistično subjektivno orientacijo socialistične države, so oblike razdelitve še vedno imele v sebi — vsaj po svojih zunanjih oblikah — močne ostanke mezdnih odnosov, rekel bi državno-mezdnih odnosov. Z ustanovitvijo delavskih svetov smo storili prvi korak v razbijanju teh odnosov. V prvi fazi so bili delavski sveti še demokratični, politični instrument, prek katerega je bili) možno spreminjati materialne odnose. Naslednji korak je bilo njihovo stvarno spreminjanje, kar je terjalo bistveno reorganizacijo vsega gospodarskega sistema v smeri maksimalne decentralizacije gospodarskega upravljanja. V tej fazi smo se lotili tudi sprememb v plačnem sistemu s perspektivo, da postopoma dosežemo popolno samoupravljanje delovnih kolektivov v proizvodnji in razdelitvi, omejeno samo z družbenim planom globalnih proporcev v gospodarstvu in splošnimi regulativnimi ukrepi državnih organov. V takšnih pogojih je moralo samoupravljanje delavcev na področju upravljanja proizvodnje čedalje bolj dobivati svojo konkretno materialno vsebino — prav v rezultatih na področju razdelitve. Smisel in vsebina delavskega samoupravljanja v proizvodnji sta torej predvsem v tem, da omogočata in da bosta v čedalji večji meri omogočala delovnemu kolektivu, da neposredno vpliva na razdelitev oziroma da v okvirih s planom določene globalne družbene razdelitve — samostojno opravlja razdelitev sadov dela.« EDVARD KARDELJ, iz govora na V. kongresu SZDLJ, aprila 1960 sprejemu zakona delovali že v in družbeno nadzorstvo nad de- tudi z vso družino tesno povezan Bih interesov in problemov v zve- kracije. približno 800 kolektivih, v mnogih lom delavskih svetov. Po sindi- s konkretnim podjetjem, drugi zi z medsebojnimi odnosi v ko- drugih podjetjih pa so se priprav- katih je lahko naprednejši del del pa ni; spričo tega so mogoči lektivu. Seveda so bili takšni ijali na volitve. Čeprav so imeli delavskega razreda vplival na tudi različni interesi ob delitvi, probiemi tudi že prej, le da so tl prvi delavski sveti le posvete- bolj zaostale. strokovno usposabljati — ey.0, razred, seznanjati delavce ^jerfli nomskim stanjem in s Pr°-no-podjetja, komune in vse s1-:plasti. Prejšnjim nalogam '"V jan ju odnosov med P°sa. ,nrtl in in kolektivom, med kolektlV skupnostjo ter odnosov me ,. ^ nimi kategorijami strokbvn se zdaj pridružujejo še dru^g^e loge: vsklajati interese in. ° vsa-med ekonomskimi enotami ga, kem podjetju. Sindikalne nizacije se morajo še odi _ in konkretneje boriti proti £ nim negativnim težnjam, nediscipliniranosti, zaPr. ^oja' proti raznim birokratskim ^ vom ipd. DELAVCI MORAJO POZNATI PODJETJE, DA LAHKO UPRAVLJAJ0 Te spremembe, in ne le Zjn htevajo od delavskih svet' .gjh strokovnih voditeljev v m podjetjih, da spremenijo svoj . nos do kolektiva. Če naj d® :Ui zares sodelujejo pni uPraV morajo biti nenehno zadovow ^ seznanjeni s stanjem in s Pr° ml podjetja. Zato je nujno ^.jj likovati tak sistem ekonom kazateljev, da jih bo razur^P,aCiie kolektiv. Sindikalne or®anl.,!,(je' si morajo najodločneje Prl,. e, vati za to in nastopati Pt°t , dariji praksi mnogih podieto ta praksa se kaže zlasti P^.j-a ključnih računih — ko se v ^ članov kolektiva ne znal,-ivih množici številk in nerazumU visoko strokovnih formulacij kazateljev. Razen tega je zagotoviti, da bodo delavski 3 ,j v vseh podjetjih P04asn;l0.jei« svoje sklepe, poročali o svoj ‘j delu In ga kritično ocen^ekre. Treba je nadalje razvijati in piti odgovornost strokovnih teljev do delavskega sveta enih in drugih do kolektiva. Zaradi birokratskega odnosa delavcev so bile volilne k011^ renče ob nedavnih ved^33 0(j-lavskih svetov v nekaterih P ^ jetjih slabe. Formalna izpom 8 zakonskih obveznosti v zV® ne polaganjem računa kolektivu more zadovoljiti kolektiva, če ^ je ta račun predložen ,;a. JaZa-ga ne razume. Nerazumljivi K ^u, socialistične demo- telji ne morejo pri delavcu z in diti zanimanja za upravljanj _ Ta proces tudi v sindikatih ni ^^dL^rPr^0nraznih°f°r' bil lahek. Konkretno je bilo tre- ren,co' šinili so ča^ Prtf ^0; in b, Met. »ovi družbeni peloža) neposredne prt odločanju o tem. ali bi dali itb ^»alj draft z .dmmiatra- dela,*«, razreda ter v skladu Prvi med zadnjimi ‘■‘■Pol na pol, da bo volk sit ki niso nič, so res dobili znatno postavke. Nagrajevanje po učin-in koza cela!-« večji znesek kot pa marsikateri ku je začelo prebijati led. Tako so kar na kratko od- mojster, ki je vse. Prvi, nagra- »Poglejmo že enkrat, kako pravili s pogovorom o tistem jevani po opravljenem delu, so je s to rečjo!« nagrajevanju po učinku, s ka- sneli klobuk pred novim nači- Takrat so se nemara prvič terim so jih v zadnjem času nom obračunavanja osebnih do- resno pogovorili. Vrednost za-nadlegovali vsi po vrsti — sin- hodkov; drugi pa so rentačili na služka, ki ga je občutil žep po-dikat, občina, časniki, delavci! račun neumnosti, ki si jo je iz- sameznika, so šele takrat prene-V Alposu je obveljalo: mislil sistem, da bi napravil sli na proizvodne uspehe. Nikoli »Delavci, ki niso nič, naj de- zgago v hierarhiji - mlajši, sta- pred tem se niso kdo ve kako lajo po učinku, starejši možje rejši, najstarejši! (To lestvico je pogovarjali o težavah z nabavo pa naj dobe plačo, kot se spo- seveda določal mesečni preje- surovin ali pa s sitnostmi, s ka-dobi.« ’ mek in ne — pošteno delo!) terimi se srečujejo na tržišču. In »delavci ki niso nič« — Žolčni izlivi so se samo su- Na sestankih so radi obravna-nekvalificirani delavci - so kri- kali okoli sebe. Prizadeti niso ^ f®' vili in brusili čistili in likali pogruntali izhoda. Vsaj toliko novanj, nič kaj rada pa ni ste-aluminij kot prej, le s to razli- časa ne, dokler ni eden izmed kla beseda okoli strojev in okoli ko, da prvi mesec nihče od njih mlajših zabrusil mojstru: dda^Zdaj pa nagrajevanje po m prav mč vedel, koliko bo po- »Nergate nergate, za nagra- učinkuJv Alposu\kisi0 aboi_ tegnil. Kdo od njih še je tudi jevanje pa niste, a!« fcot so £ t0 razložili moj- razumel na nov sistem obraču- „Ti mi boS som, Jaz hočem strf) t0 jabolko le ni bilo ta{0 navanja, če si celo mojstri niso p;ačo, to je kot amen v očenašu, fcisj0, Napovedano razočaranje bih Povsem na jasnem. ti pa onegavi s tistim tvojim se je spremenilo v prijetno pre- Ah, ti mojstri! Ti so se za- nagrajeva/njem!« senečenje. Mojstri so se odločili: varovali z urnimi postavkami. Dolgo časa je ostalo, kot je »Dobro, pa še nas tako na-Ob njih jim je bilo za nagraje- bilo. p0i na pol! Med dohodki gr a ju j te!« vanje toliko kot za lanski sneg. je razlika rasla, v dinar prera- Tako Alpos danes uvaja na-Pa ne dolgo! Že prvega so po- (unana storilnost posameznika, grajevanje po učinku. Nič več skočili: nagrajevanega po učinku, je vse se ne pogovarja o »pol na pol«. »V računovodstvu so se gr- bolj odtehtavala dinarsko po- Delo v računovodstvu obraču-do urezali!« stavko mojstra, plačanega po napa zaslužke posameznikov. »Kaj pa še, da bo vajenec starem. Malo več truda in številk, a da- več nesel domov kot mojster’« Urna postavka mojstrov je sti več denarja in zadovoljstva. Računovodstvo pa je skrbno postajala čedalje bolj ničeva ob Pa tudi precej več pogovar-preračunalo zaslužek. Delavci, zaslužkih delavcev brez urne janja... D. K. tivnimi sklepi, po navadi daleč od kolektiva in včasih tudi ob pomanjkljivem poznavanju dejanskega stanja, problemov, želja in zahtev, zdaj pa te probleme rešujejo kolektivi sami. Prav v tem je bistvo in veličina družbenih sprememb v naši deželi. Osnovna družbena vloga in naloge sindikatov so v tem, da s tem določiti naloge in izoblikovati delovne metode, nova načela in novo prakso. PODPORA IN SPODBUDA K NADALJNJI KREPITVI. SAMOUPRAVLJANJA Ijanja, čas realnih mozi.~~- ^ hitrejši razvoj proizvodnje, produktivnosti, čas realnih m nosti, da se življenjska raven„i,e-boljšuje na temelju dela ys ^ ga posameznega delavca in lektiva vsakega podjetja. To rajo upoštevati sindikalne orga' V .»Pdd.rskmmg.mz.cn.h jSJgftS je zdaj zelo pomemben proces: pomagajo delavskemu razredu krepitev vloge neposrednih pro-pri usposabljanju za upravljanje izvajalcev v upravljanju. Smisel ter ga podpirajo, da bi kar najbolje reševal probleme tako proizvodnje kakor življenjske ravni lektiva. Peti kongres Socialistične samo- ze je zastavil delovnim kole . , . . . __„an1Z8C* li> in vsebina delavskega samo- ze je zasravu aeiovmiu upravljanja v proizvodnji je v vom in sindikalnim organiza tem, da proizvajalci v čim šir- jam te in mnoge druge ter bi čim pravilneje vsklajeval šem obsegu neposredno odločajo sicer odločnejše uvajanje sodoo svoje notranje odnose na načelu, o proizvodnji in delitvi ter o svo- tehnoloških procesov, širše u ,, da dobi od družbe vsakdo sklad- jih odriosih. Ijavljanje modeme tehnike, \ no s tistim, kar ji je dal. • p0 zaslugi politične dejavnosti trejše usposabljanje strokov . Nenehna ustvarjalna dejav- organizacij Zveze komunistov in in visoko strokovnih kadrov nost sindikalnih organizacij pa je sindikatov so delavci že doslej na Zlasti pomembni so sklepi in 0, pripomogla, da se je delavsko sa- raznih konferencah in sestankih loge v zvezi z nadaljnjih! K0 moupravljanje stalno razvijalo, s pobudo, s predlogi in z nadzor- polnjevanjem sistema-delitve ,0 da ni nikoli prišlo do resnejših stvom nad delom delavskih sve- med kolektivom in skupn ^ težav kot posledic politike delav- tov znatno vplivali na upravlja- kakor tudi v kolekthnj, da s 0 skih svetov, niti takrat ne, ko so nje ter na politiko in sklepe de- uveljavljalo socialistično u. va, bile odpravljene administrativne lavskih svetov. nagrajevanja po delu. Izpolni ^ Zdaj je v teku nadaljnja de- in ^ meje med osebnimi zaslužki in svetfzaSsaLstojno^dfototfo ^atizaclja . upnndjanja. Raz- .^j^Lfn^CovS d> socialistično tekmovanje čiVtemlohoS7podjetijr Zgodo- enote^n^oraJmema ekonomska skega razreda v Proizvodnji, vinska zasluga Zveze komuni- samostoinost teh enot ter ustrez-stov in sindikalnih organizacij je, da je delavski razred že ob sa- Bogate izkušnje desetletn na decentralizacija samoupravlja- dela, analiza uspehov in FT - v .r-----------------” -t nja omogočajo delavcem, da ne- manjkljivosti ter mnogo niocn8J mem začetku samoupravljanja posredno odločajo o mnogih pro- ša materialna osnova, kot je b . spoznal tudi svoje dolžnosti, ne • ' ” - - - le pravice. Ta dejstva so še posebno pomembna, če upoštevamo, da je delavski razred ves ta čas številčno izredno naglo naraščal in da je prihajala delovna sila predvsem z vasi. Pri prevzgoji te delovne sile so si morali sindikati izredno prizadevati, hkrati pa so izvodnih vprašanjih, da razpela- pred nekaj leti (da je niti ne pi gajo z določenimi sredstvi in da merjamo s tisto pred desetinu J so njihovi osebni prejemki od- ti), mnogo več strokovnih kadre > visni predvsem od osebne priza- višja življenjska raven, višja r» devnosti in od uspeha ekonomske ven ekonomske izobrazbe itd. ® enote ter dalje tudi od uspeha elementi, ki za prihodnost vsega podjetja. Kolektiv eko- tajo še večje uspehe tako na P0'! nomske enote bo imel odločilno ročju proizvodnje 'in življenja besedo tudi pri sprejemanju in ravni kakor tudi pri krepn7 odpustih, kakor sploh na področ- svobodnih odnosov med ljudmi. I V* ŠPIUAK: iže neposrednemu Kompleksno nagrajevanje po učinku uvaja proces nadaljnje in globlje decentralizacije in demokratizacije upravljanja v gospodarstvu ^ že decentralizacije, ki eli, so ^1 razviia v naši devico ,5ešle velike materialne ^raViCp ,, r n.a iei osnovi tudi Ja kom,, javljanja in odločanja) ie daf6 delovne kolektive. v delovnih kolektivih 8e jevf . e rezultate. Razvila '»ih koT^t- ska Pobuda delov- y?Žjo j^bvov v prizadevanju za “itrejs n boljšo proizvodnjo, za •fSa jr, , Prilagajanje potrebam ir^bjih a boljše izkoriščanje no-css j6 „ ezerv. Ves razvojni pro-S0!t» mJf 0 naPredoval. S preno-lalnih Pravic in °dgo- v deim„,-le i6 Postopno razvijala dnS,1" kolektivih tudi pobu-J»izacii i5nib in političnih orga-, samči ?° Postale bolj zrele tfitn ^tojnejše. Vzporedno s ^0ZorevorSom 80 se razvijali in ®bstoi„ail kadri v podjetjih. O °&Sov mVjek ^eb pozitivnih pro-Pa še n ■ decentralizacijo, zlasti ^žben-u^®6111 vplivu na razvoj ^eželi J, sii ul treba vsaj v naši ^ Progar prepričevati. ^ePi razvojnem procesu pa ~«za ■■ nova Problemi. Decen-»t jg ^ ie prišla do podjetij Si. r,., bistvu ostala na tej rav- v.. v "esli v zadPia leta, ko smo pre-lektivn pristojnost delovnih ko-Čragp V z^etne materialne in ^htivi ^rav'ce iP ko delovni kotlom rfaniostojno razpolagajo z Skom^^ka dela (s čistim do-^suda i^er delijo po lastnem ZacHp rkU’ Pa procesu decentrali-t)osve{ai-no^rai kolektiva nismo Isti v, , . Potrebne pozornosti, so por.^0. in družbeni cilji, ki ČecentJ'6,'1. narekovali potrebo po ^'^vpepa,2 aciii d° komune in de-'bošio kolektiva, zdaj že z vso *tiadauV*-1:’uiei0 brdi potrebo po baj decentralizaciji" zno- ^aslpH kolektivov. Brez te bon; r 6 ?tape« bi ostala druž-.azv°j in delavsko samo-hiti ?rt'1^n'*6 na P°1 E^oti- Vendar ne moremo trditi, da je je v i, , . nujnost decentralizaci- “V go , , v jaoiid, V.C- §raie»= 1:3 Proces začel z na-tčinir, n;iern po kompleksnem "ku na široki fronti. ■?> Radaiir,^1 Pcudarjam potrebo po 'iclovri b,1 decentralizaciji znotraj slib rvrZ, kolektivov, imam v mi-žistcpp ^dvsem delitev dohodka — ekonom , k°dka — na obrate in kovim”18 • enote v skladu z nji-la), p0 .Prispevkom (obsegom de-ftio dletja, ki obračunavajo sa-ljaj0 n_-ravni celote, ne ugotav-tov ivt lsPevka posameznih obra-Ujo Ekonomskih enot in ne debela vs^P^kn glede na količino bobek a^eSa obrata, temveč do-rat. prse Preliva iz obrata v obliti in ?V temu se je treba izog-(to p uPostaviti čiste ekonomske kied družbene) odnose tarni T,ra^ ekonomskimi eno-Ija z A0 se v praksi že uveljav-ganizacijo podjetja na ob- rate In ekonomske enote ter z merjenjem obsega njihovega dela, na ta način se bližamo delitvi glede na delež teh organizacijskih enot. Tu se je nehalo neupravičeno prelivanje dohodka iz obrata v obrat, tako da določen obrat ne more več živeti na račun drugih. Individualno nagrajevanje in različna merila za obseg dela posameznikov v takem položaju popolneje izražajo rezultate osebnega prispevka, prispevka ekonomske enote in podjetja kot celote. Nekatera podjetja menijo, da so prešla na »nove oblike nagrajevanja« že s tem, ko so širše kot doslej obdelala individualne norme in normative bodisi po količini, bodisi po kakovosti, porabi materiala itd. V normirano delo so zajela tudi znatno višji odstotek zaposlenih. To je prav gotovo dobro in pozitivno, torej korak naprej, vendar je le eden izmed elementov nagrajevanja po kompleksnem učinku in nič več. S tem še nismo vsebinsko opustili »starih« oblik nagrajevanja, oblik, ki všebujejo nekatere elemente in ostanke mezdnih odnosov. Vloga in položaj neposrednega proizvajalca sta med procesom proizvodnje in delitve v bistvu ostala ista. Prav to, kar je treba spremeniti z nadaljnjo decentralizacijo znotraj delovnih kolektivov, s procesom nagrajevanja po kompleksnem učinku, pa je krepitev vloge neposrednega proizvajalca v procesu proizvodnje in delitve. Nekatera podjetja so uvedla obračun po obratih in ekonomskih enotah. Spremljajo proizvodni proces in vse stroške v zvezi s poslovanjem. Uprava podjetja in delavski svet imata natančen pregled nad poslovnimi rezultati posameznih obratov in ekonomskih enot. Podeljujejo določene premije za prihranke v obratih in ekonomskih enotah, vendar ne delijo dohodka po obratih in ekonomskih enotah v skladu z njihovimi celotnimi rezultati. Se nadalje se preliva dohodek iz obrata v obrat, in sicer brez čistih ekonomskih odnosov in pogosto tudi brez stališč organov upravljanja. Na obrate in ekonomske enote niso prenesli niti tistih pravic in odgovornosti, ki jih je objektivno že mogoče prenesti in nad katerimi obračun po ekonomskih enotah že zagotavlja pregled. To so očitno le delne rešitve, ki so pripomogle upravam podjetij, da natančneje spremljajo poslovanje. To je prav gotovo pozitivno in pomeni korak naprej, vendar zdaj sploh ne zadošča več, ker pušča obrate in ekonomske enote, še posebej pa neposrednega proizvajalca v odnosih, ki niso več zadovoljivi. Nadaljnje razvijanje družbenih odnosov znotraj kolektivov zahtevata naš nagli družbeni razvoj in pa dejstvo, da delovni* kolektivi samostojno razpolagajo z delom presežka dela (s čistim dohodkom) ter sami oblikujejo politiko notranje delitve in nagrajevanja. Prav to dejstvo je zastavilo vsem gospodarskim organizacijam nove probleme in nove naloge. Družba daje s predpisi in z usmerjevalno politiko le okvire in osnovne namene, gospodarske organizacije pa morajo same ubirati konkretno politiko. Problem ki je zdaj pred vsemi delovnimi kolektivi: kako v konkretni politiki notranje delitve uveljaviti socialistično načelo nagrajevanja po delu in v vsakem obratu in ožji skupini — vse do posameznikov. Prav v delavskem samoupravljanju se razvijajo in oblikujejo vsi ti ekonomski odnosi znotraj kolektiva, v samoupravljanju iščemo rešitev in realizacijo socialističnega načela nagrajevanja po delu. Ni splošnega obrazca za vse gospodarske panoge in področja, zato tudi ne more biti enotnega predpisa, ki bi uspešno urejal vse te odnose. Zato sta prav na činiteljih v podjetju največje breme in odgovornost, in sicer predvsem na organih samoupravljanja, ki morajo v samostojnem razpolaganju s čistim dohodkom iskati konkretne rešitve za realizacijo socialističnega načela delitve in nagrajevanja po delu v obratih, ekonomskih enotah in ožjih skupinah ter v njih za vsakega posameznika. Ta proces se je začel pod nazivom »nagrajevanje po kompleksnem učinku«, čeprav je vsebinsko mnogo širšega družbenega pomena. Rezultati dela in. poslovanja se merijo za vsak obrat in za vsako ekonomsko enoto, s čimer nastajajo čisti ekonomski odnosi med obrati in ekonomskimi enotami, to pa dejansko pomeni, da se dohodek deli glede na rezultate vsakega obrata in ekonomske enote. S tem se je začelo uveljavljati socialistično načelo nagrajevanja po obsegu dela vsakega obrata, vsake ekonomske enote in znotraj le-teh vsakega posameznika. Kaj je v tem praktično novega? Medtem ko smo pred začetkom tega procesa spremljali le delovne rezultate podjetja kot celote, nismo niti ugotavljali niti poznali konkretnih prispevkov posameznih obratov ali ekonomskih enot. Eni so delali bolje, drugi slabše, to pa se je potem prelivalo po- podjetju kot celoti in tako je imel ves kolektiv povprečno enake prejemke. Ogledal sem si velik delovni kolektiv z več različnimi obrati. Nekaj obratov dela z Izgubo, medtem ko drugi poslujejo rentabilno. Ker podjetja niso do konca razdelili in ker niso postavili vsakega obrata ali vsake ekonomske enote na »svoj gospodarski račun«, so vsi obrati v enakem položaju. Dohodek se pretaka v okviru podjetja, uprava pripravi povprečje za vse podjetje, obrati, ki delajo z izgubo, so v enakem položaju kot tisti, ki poslujejo bolje. To nikakor ne sili tistih obratov (ali delavcev v njih), ki delajo nerentabilno, da bi iskali in tudi našli izhod v bolj rentabilni proizvodnji. In obratno, to jemlje pobudo tistim obratom, ki dobro delajo. O načelu delitve in nagrajevanja po delu tu ni mogoče govoriti, da niti ne omenjamo posledic za razvoj socialističnih družbenih odnosov. V tem in v vseh drugih primerih, ko se dohodek prenaša iz obrata v obrat, živijo delavci nekaterih obratov na račun delavcev, zaposlenih v drugih. Dejstvo, da se to dogaja pod vodstvom in v skladu s sklepi delavskega sveta, ne spreminja bistva problema in družbenih posledic. Koliko pa je podjetij, kjer tako delijo pogosto brez vednosti in pristanka obratov in tudi delavskih svetov v podjetjih? V podjetjih s takšno delitvijo tudi obratpi delavski sveti nimajo pregleda nad delovnimi dosežki, torej nimajo določene ekonomske osnove. Kljub vsem prizadevanjem, ustanoviti obratne delavske svete, in kljub želji, da bi ti vplivali na poslovanje, v teh podjetjih niso bili mogoči popolni rezultati. Proces nagrajevanje po kompleksnem učinku, katerega namen je, notranjo delitev kar najbolj približati obratom, ekonom--skim enotam in posameznikom iter' čim pravilneje, ugotovita obseg njihovega dela, omogoča in zahteva, da se mu čimbolj prilagodi tudi delavsko samoupravljanje, ki po obliki ne more več ostati le na delavskem svetu podjetja, vsebinsko pa se mora resno približati obratu, ekonomski enoti in še posebej neposrednemu proizvajalcu. Vse to po obliki in vsebini v tistem obsegu, v katerem se delitev približuje ter se prenaša na obrate in ekonomske enote. V podjetjih, ki so v svojem okviru izoblikovala obrate in ekonomske enote ter prenesla nanje pravice in dolžnosti, kaže dosedanja praksa, da je najprimerneje ustanavljati delavske svete v okviru obratov. Pravilnik podjetja prenese nanje določene materialne in druge pravice. Razen tega prenesejo ekonomske enote in obratne delavske svete nekatere svoje skupne zadeve in V kranjski občini s« je neko večje podjetej udarilo po prsih: iZa nas niso ekonomske enote prav nič novega. Mi smo jih uvedli in že dva meseca delajo, da je veseljeU Marsikatero podjetje je zavidalo lahkotni samozavesti, ki kar mimogrede razdira staro in gradi novo. Le kranjski usnjarji so nejeverno zmajali z glavo: tKakšna ekonomska enota pa je to, ki nastane kar čez noč! Mogoče tista, na papirju ali pa v glavi uprave, ki hoče biti napredna za vsako ceno! Mi pa mislimo, da je s to rečjo nekoliko drugače! < ■>Standard< v Kranju ima 14 ekonomskih enot že poldrugo leto, a se še nerad pohvali z njimi. tri ure. Ko je popravil napako, je pomolil vodji lužnega oddelka obračun v podpis. Delovodja je premišljeval: >Kratek stik, menjava varovalke tri ure!< Električar je medtem šaril z očmi po stropu. >Fant, to bi jaz popravil v pol ure! Dobro, podpišem ti uro in nič več. Ostali dve pa naj gresta na račun tvoje ekonomske enotelt Električar se je seveda razhudil. Delovodja pa se ni dal. Delavci v lužami so potegnili z njim. Spopad je dobil svojega razsodnika o delavskem svetu, ki je dal prav lužarjem. Jule se še ni umiril: >Prav imajo strojarji, sami smo krivi. Ne vem, kako to, da Vem, kaj delam! Kako to, da ne? Na veliki črni tabli tik vhoda v lužni oddelek vzbuja pozornost številka devetindevetdeseti Jule, lužar, jo je opazil že od daleč. Rekel mi je: >Morali bi imeti že čez sto, ne pa to siromaštvoU Nerazpoloženje je tičalo tisto predpoldne tudi v drugih. Vsak je nekam kujavo opravljal svoje dela in bolj trdo kot navadno premetaval kože iz luga na voziček. Jule je hotel odgovor. >To je zato, ker smo peto pošiljko dvakrat lužililt ■»Kako za hudiča?* »Napak smo preračunali čas, pa se je lug slabo prijel. Opazili smo šele tedaj, ko so nam kože vrnili iz strojarnelz Lužni oddelek je ekonomska enota. Strojarna tudi! Kar gre na račun ene enote, naj tam ostane! Zgodilo se je, da v lužami ni bilo nekaj v redu z električno napeljavo. Električar tovarne se je mujal okoli žic polne se nam zmerom kaj izmuzne!* Kot v opravičilo me je zadržal: »Dokler smo imeli pri nas samo nagrajevanje po učinku glede na storilnost posameznike^ je vsak skrbel le zase. Zdaj pa se delavci pri nas že vadijo v skrbi za druge. Nikomur ni vseeno, kaj in kako delajo o drugih oddelkih, kot mu tudi ne sme biti vseeno, kako delajo o njegovi ekonomski enoti, Ta skrbnost je odlika in kolikor bolj je očitna, toliko uspešnejše je naše delo!* Jule me je spremil do izhoda. Na pragu sva za hip postala. »Ta naša tovarna je bila nekoč privatna last, pozneje državna, družbena. Radi bi jo obdržali. Bomo jo, le da bo vsak izmed nas vedel, kaj in kako se pri nas dela in gospodari! Strojarstva se priučiš v enem letu, gospodarjenje pa je šola, ki terja neprimerno daljši časi* DUŠAN KRALJ probleme hkrati z delom svojih sredstev. Dosedanje izkušnje v razvoju prakse samoupravljanja v okviru ekonomske enote pa gredo še dlje in segajo vsebinsko globlje. Ekonomske enote praviloma ne formirajo organov upravljanja. Vsi delavci in nameščenci ekonomske enote na svojih sestankih po določenih pravilnikih neposredno razpravljajo in odločajo o tistih gospodarskih problemih in v okviru pravic, za katere so pristojni. Mednje sodijo skoraj vsi problemi delovnih odnosov, delitev osebnih prejemkov, dalje del sklada za splošno potrošnjo, del amortizacijskega sklada, ki je predviden za investicijsko vzdrževanje, in druge zadeve. Ob teh in drugih problemih se v praksi razvija neposredno sodelovanje proizvajalcev pri obravnavanju in sprejemanju sklepov. Ponekod označujejo take sestanke kot zbore ekonomske enote, drugod volijo stalno predsedstvo takega zbora, spet drugod sklicuje sestanke sindikat ali pa voditelj ekonomske enote. To so le nekatere, doslej v praksi preverjene zamisli o novih ekonomskih odnosih in o novi vsebini, ki se oblikuje v naših kolektivih. Pomembnejša od konkretnih rešitev pa sta vsebina in cilj, ki ju zagotovimo In dosežemo s prenosom pravic in dolžnosti na obrate in ekonomske enote. Ves proces ima ekonomske in družbene cilje; i--- Ekonomski: znatno večja in rentabilnejša proizvodnja ter več-., ja produktivnost dela. Podatkov, ki to konkretno dokazujejo, je dovolj tudi v tisku, kadar poroča o rezultatih nagrajevanja po kompleksnem učinku. Družbeni: decentralizacija in prenos pravic na obrate in ekonomske enote znatno krepita sodelovanje neposrednega proizvajalca pri vseh procesih proizvodnje in delitve ter še posebej na področju delovnih odnosov. Delitev po obsegu dela, ki ga prispeva obrat, ekonomska enota ali posameznik, stopnjuje materialno spodbudo za sodelovanje proizvajalcev pri teh procesih. Prilagajanje delitve obsegu vloženega dela in vključevanje neposrednega proizvajalca v odločanje o vseh teh procesih sta najboljši način za odstranitev vseh birokratskih ostankov v kolektivih, hkrati pa tudi najboljša pot k uveljavljanju najpopolnejših socialističnih odnosov. »Herci, vrhniški usnjarji!« Ki ^rancoski tovarnar iz Greno-a \n Franci Okraj šek, obrani vr'lniške ščetiname, si *s a nikoli napovedala tekmova-^ In vendar je bilo videti ob sta06111 prvem snidenju, kot da b Pred časom podala roko z Alaini: »Ko se srečava...« _ je v vrhniško usnjamo Poslovni razgovor. In če človek i Puie ščetine za svojo tovarno, n naraVT10, da si ogleda ščetinač-> da vidi, kako dela sosed on-al meja »na Balkanu«. Zn^i^ •'e iz oddelka v oddelek, z = Cllen voni ščetin, prepariranih motdn°ff) ^ k^ikalijami, ga ni Pozna tam mal, ščetinarjev pač ne meja.) Postal je tu dalj, manj časa, povprašal, poki-turi;’ ,P°kvalil. (Morebiti je želel tipi Pograjati, toda ali ga poriv, tU na Vrhniki ne bi napak dpi ir16*'* Postavili višjo ceno ali iiK il ščetin ne prodamo, lahko predelamo .. a?3’ ki61- delavke ravnajo ,scetin tako komaj sarm .?!«) kjer spretno, da pri-sledi gibom rok, ko pa le jih je: ni ^ujejo na deščice, m zdržal. Pohvalil »V moji tovarni je tudi tole delo mehanizirano. Za to je produktivnost ...« »Kako pa jo merite?« so vprašali Vrhničani. »Tako, da izračunam, koliko delovnih ur porabim za kilogram sortiranih ščetin.« »A tako, torej kot pri nas. Potem bo primerjava lahka.« Direktor Zule in obratovodja Okraj šek sta podatke za primerjavo kar stresala iz rokava. Leta 1952, ko smo odprli tale obrat, je 260 delavk presortiralo dnevno 70 do 80 kg ščetin. Danes 90 delavk presortira 210 kg. Leta 1958 smo porabili za kilogram ščetin povprečno 4 ure in deset minut, lani pa le še 2 ure in 33 minut dela. »Merci,« je dejal tovarnar iz Grenobla. Le kaj mu je drugega preosta- V njegovi tovarni so za dobrih 5 °/o slabši. In popoldan je dejal še enkrat: »Merci.« Podpisal je kupno pogodbo, za nekaj ton ščetin. mi Zadnje novice iz tovarne IZ PODJETIJ IN OBČIN Škofjeloški plan izpolnjen v 4 letih Delovni kolektivi iz škofjeloških podjetij so pri sprejemanju letošnjih družbenih planov upoštevali predvsem to, da bodo že letos, to je v štirih letih, iz- Pri sladkogorskih papimičarjih Med kolektivi, ki se neprestano trudijo za povečanje proizvodnje in Izboljšanje življenjskih pogojev svojih delavcev je tudi sladkogorska tovarna papirja in kartona. Kolektivu je uspelo, da je letos z istimi strojnimi zmogljivostmi za več kot polovico povečal produktivnost dela nasproti predvojnim letom. V tem času so povečali proizvodnjo za 83 odstotkov, Število delavcev pa le za 14 odstotkov. Letos so se lotili tudi nagrajevanja po enoti proizvoda, sedaj po ekonomskih enotah. V letu 1960 so osebni dohodki porasli za 28 odstotkov nasproti letu 1958. Vsekakor je tak napredek posledica nenehne skrbi za človeka in stimulativnega nagrajevanja. F. 1. Slika levo: Naš fotoreporter se je oglasil v bifeju -Jadran-« v Ljubljani prav tedaj, ko so dobili pošiljko hrenovk z JeseniC'iftbko »Jadran« že nekaj časa kupuje hrenovke na Jesenicah, ker, kot pravijo, so te hrenovke boljše In bolj sveže kot tiste, ki jih v. dobijo pri mesarskem podjetju Emona v Ljubljani. Hrenovke dobijo z Jesenic v poldrugi uri potem ko so narejene, emonske ke pa so po navadi dobivali šele prihodnji dam Pričakovali bi, da so zaradi prevoza jeseniške hrenovke dražje. Pa ni tako. Lju0”. ske veljajo 550 dinarjev, jeseniške pa dostavljene v Ljubljano 520 dinarjev za kilogram. Torej — boljša kvaliteta in nižja Kot smo zvedeli, bife Jadran ni edini, ki nabavlja hrenovke drugje. Bife Koper jih menda kupuje v Škofji Loki, Kolodvorska restavracija pa celo v Zagrebu. — -Pozimi smo jih vedno dobivali iz Zagreba,« pravi šef kuhinje Kolodvorske g0 racije. -Sedaj pa je malo teže zaradi vročine. Kljub temu pa jih, če je le mogoče, kupujemo v Zagrebu. Zagrebške hrenovk0 . nztiTtfnii mrmnrsk laski a lofalrsa «414 a «4a4«4a »v 1*1 a «431 m«!*-.*-— -J -1- _ _________ » « « ■ * • • * v a In cena? v MTT obračunavajo po ekonomskih enotah V mariborski tekstilni tovarni so v prvem tromesečju letos obračunali osebne prejemke v okviru ekonomskih enot. Od aprila dalje pa bodo redno sproti obračunavali prejemke delavcev. Ugotovili so, da so se tako prejemki v posameznih enotah povečali za 8 do 18 %. Kaže, da se je po tem kolektiv začel močneje zanimati za gospodarjenje podjetja in tudi za ostale probleme kolektiva. S. B. polnili petletni načrt. Zato so bile kaj pogoste živahne razprave delavskih svetov, ki so Iskali možnosti za povečanje letnega bruto produkta, ki je v okviru občine pbrastel od 7 na preko 9 milijard. Zaradi takega povečanja ob skoraj isti mehanizaciji in istem številu zaposlenih se je marsikdo vprašal, če so tako povečani družbeni načrti realni. Doseženi uspehi v prvem tromesečju pa so take dvome in vprašanja izpodbili. Tako je industrija ustvarila v prvem tromesečju 25,4 °/o planiranega letnega družbenega bruto produkta in 25 % čistega dohodka. Upoštevati je treba, da je bruto produkt v prvem tromesečju letos za 18,2 °/o višji od ustvarjenega v istem obdobju lani, narodni dohodek na zaposlenega pa je višji celo za 24,3 “/o. V tem obdobju so število delavcev povečali le za 1,3 %, kar dokazuje močno povečanje produktivnosti. Podobne uspehe sta dosegla tudi obrt in trgovina, kjer je bil tromesečni plan dosežen v obrti s, 25,2 °/o, narodni dohodek pa 26,9 %; v trgovini pa narodni dohodek s 27,5 °fc. Pri delitvi dohodka je zlasti razveseljivo, da so predvsem v obrti in trgovini prišli organi upravljanja in delovni kolektivi do spoznanja, da bodo morali predvsem sami misliti ““ '“7 /~’WT‘WT ^ ucm- zuuia proizvajalcev ;-užbenc' na svoj razvoj zato so v sklade obm°elu občine Zagorje uspešno načrta. Rudnik rjavega premoga ku, zboljšanja delovnih pogojev ljudskega odbora ter uslr~vala v namenili večji’odstotek sredstev uresničujejo proizvodne načrte. Zagorje je v prvih petih mesecih in zavesti proizvajalcev. Zanimi- ObLO in KB, ki bo 0'3is rganiza” kot lani O M. V prvih petih mesecih so izpol- izpolnil 4672 % letnega plana, to- vo te da se nekatere gospodarske teh dneh gospodarske 0;6proiZ' vama konfekcije in pletenin Sava organizacije, ki vsa leta doslej cije, katere niso izpolnile se 35,6 %, Industrija gradbenega niso izpolnjevale predvidenih pn> vodnih načrtov Po Pre|‘ ^ materiala 42,9%, gradbeno pod- vzvodnih nalog letošnje leto znat- bodo na zasedanjih de ^ jetje Zagorje 43,2»/», Avtoprevoz- P.° nfd Povprečjem. Tako je čev- svetov pomenih o .fproiZ' niško podjetje 42,3%, lesno pre- ljarst™ 1ZfŠorf v, P^ih Petih polnjevanja predvidenih ^ to delovalno podjetje 49,6»/». Stroj- “esecih letos doseglo kar 71,1% vodnih načrtov. Vsekakor ^ no mizarstvo Zagorje-Toplice pla“rane Proizvodnje. dobra oblika povezave s8- 44,4»/», Modno krojaštvo Loke ^ nedavnim so imenovali rom proizvajalcev in org (it) Nedavna kontrola vin v go- ugotovitev, da je sedem gostin- stregla gostom s kakovostnimi 54,4 % itd. Nekatere gospodarske P°seono komisijo odbornikov moupravljanja v po J stinskih obratih v Pomurju — skih obratov točilo pod lepo zve- dobrimi vini in tako solidno po- organizacije pa predvidenega pla-izvedli so jo občinski tržni in- nečimi imeni -šipon«, -beli bur- slovala. Takih gostišč v Pomurju na za prvih pet mesecev niso špektorji — je pokazala upravi- gundec« itd. navadno samorod- ni malo, čeprav je na drugi stra- dosegle. Med najslabšimi je obrat čenost domnev potrošnikov, da nico in to povrhu tega še v po- ni tudi mnogo nesolidne konku- pekarne trgovskega podjetja Ve-v naših gostiščih še vedno točijo krajini, kjer so štiri družbena renče, kar je pokazala prav ne- ležitar iz Celja v Zagorju, ki je nekakovostna vina, ki so v ne- vinogradniška gospodarstva z davna kontrola. Vendar pa sood- v prvih petih mesecih letošnjega katerih primerih celo zdravju bogatim vinskim pridelkom in govbrnost ne kaže valiti samo na leta dosegel komaj 10,04 % pred-škodljiva. Rezultat kontrole je bil kjer pridelujejo zaradi odlične gostinstvo, saj se večkrat razne videne proizvodnje. Ta obrat je takle: od 43 v analizo poslanih kakovosti in sortnih svojstev že malverzacije (rezanje, mešanje, prevzel Veležitar šele pred dve- število zavarovancev za okrog 82 000 vzorcev vin je- bilo kar” 29 vzor- povsem svetu znana vina. V dveh sladkanje itd.) začnejo že pri pro- ma mesecema, cev z neustrezno kakovostjo. Ta- primerih pa so ugotovili mešanje izvajalcih in distribucijskih pod- Dobri uspehi zagorskih gospo-ko je ugotovljenih največ prime- vina z vodo. jetjih in je tako gostinstvo samo darskjjt organizacij so predvsem za socialno zavarovanje že pospeše- konca tega meseca. Z izjem0 n rov prodajanja vina brez sortne- Ti pnmeri prav gotovo mečejo podaljšana roka pri posredova- oj«- j . . , ičevan-’e ga karakterja ali pa z nizko slabo luč tudi na tista gostinska nju nekakovostnega blaga potroš- posameznikov, je uresn namreč mnogo boljše in lahko dlje stojijo v hladilniku, medtem ko moramo ljubljanske takoj porabiti.« — „„ dobivali hrenovke iz Zagreba, ki so bile dostavljene v Ljubljano, za 150 dinarjev pri kilogramu ceneje kot ljubljanske. Letos cenejše še za 40 dinarjev. Sicer pa ne gre toliko zaradi cene kot zaradi kakovosti.« — Hrenovke, ki jih dobivajo drugod P° ceni, seveda potem prodajajo po ceni ljubljanskih hrenovk. Tako ljubljanska podjetja povišujejo cene potrošniku. — Podoben je pri mesu. Ljubljanska klavnica daje na primer Kolodvorski restavraciji k celemu kosu mesa z vraščenimi kostmi še dol° ^ količino kosti. Razen tega pa je meso v ljubljanski klavnici še dražje kot drugje. Zato nameravajo v tej restavraciji kupovati J" v Škofji Loki oziroma Novem mestu, kjer dobi\jo manj kosti in je razen tega cena s prevozom vred nižja. — Zakaj razlike? S takim poslovanjem bodo ljubljanska mesarska podjetja popolnoma upravičeno izgubila svoj trg. © Slika desno: . povsod prodajajo trgovska podjetja s sadjem in zelenjavo vso zelenjavo z zelenjem vred. Tako plačuje potrošnik ne le česen, čebulo itd., temveč tudi vrhnje zelenje, ki ga samo odreže in vrže proč. Kaže pa, da so podjetja s sadjem in zelenjavo Prer nala, da tudi zelenje precej tehta. Ali mora potrošnikov žep res vse prenesti? ZAGORSKI ODBORNIKI V PODJETJIH Gospodarske organizacije na nile 42,1 % letnega proizvodnega posledica nagrajevanja po učin- zbora proizvajalcev Kontrola vin v gostiščih Pomurja V POMURJU 82.000 VEČ ZAVAROVANCEV no delujejo na podeželju in ^ Pomurju povečalo ljujejo med prebivalce zdravs ™ _____ knjižice. Njihovo delo poteka v r ^ Posebne skupine okrajnega zavoda in kaže, da ga bodo opravili že Z uresničitvijo kmečkega zavarovanja se bo v stopnjo maliganov. Še hujša je podjetja, ki se trudijo, da bi po- nikom. Seveda pa bi morala gostinska podjetja zahtevati in kupovati le kakovostno blago. Nekaterim gostilničarjem, kjer so inšpektorji dobili vinske vzorce neustrezne kakovosti, je vino dobavilo neko mariborsko pod- ELRA IZDELUJE AKUMULATORSKE SVETILKE posameznikov, je zdravstvenega zavarovanja na zelo ugoden odmev med kiu nalete,° mi prebivalci Pomurja. Pri ra' vanju zdravstvenih izkaznic ja Loka, iz leta v leto povečuje za 225 % nasproti istemu obdobju proizvodnjo. Letos bodo začeli lani. Temu sorazmerno so pove- težave le pri obrtnikih, ki se .zdeli* irori0 ukva* stirčki in družinami, ki im®!0 veti« število članov, a manjša posest akcij® D« jetje. To podjetje je reagiralo med drugim izdelovati tudi aku- čali tudi čisti dohodek, od kate- inJn ...j,- _ dalje 5 ? na ukrepe tržne inšpekcije v Po- mulatorske svetilke. Ta delovni rega so kar polovico namenili za J murju tako, da je po kontroli kolektiv, ki ima 80 zaposlenih, sklade. Kolektiv se namreč za-vino odpeljalo iz gostiln. Čemu je miad ne samo po času obstoja, veda, da v sedanjih prostorih ne neki le? temveč tudi po starosti zaposle- morejo bistveno povečati proiz- Jasno je namreč, da gre v teh nih, saj zaposleni povprečno niso vodnje. Zato jim je tudi občinski primerih v prvi vrsti za odnos starejši kot 25 let. V podjetju so ljudski odbor dodelil nove prode potrošnika in ta odnos bi mo- v prvem tromesečju letos sicer store, ki jih sedaj preurejajo, ral biti takšen, kot ga zahtevamo P°večali število zaposlenih za Razen tega pa usvajajo nekatere tudi drugod — n. pr. v trgovini Primere, ki jih v času , bodo mogli rešiti, bodo odložil’^ pozneje. Tudi v zdravstvenih u javili r-s Koloradski hrošč letos naravnost pustoši po naših krompiriščih. Kjer se kmetje in kmetijske zadruge niso resno lotile zatiranja tega škodljivca, so ostala od krompirja le še gola stebla. Na sliki: Krompirišče v Črnučah Tako pa se dogaja, da ponekod prodajajo samorodnico in pokvarjena vina, ki ogrožajo zdravje potrošnikov. Vse kaže, da bo nujno poostriti družbeno kontrolo v gostinstvu, predvsem pa še pri proizvajalcih in posredovalcih, da bi tako dosegli dosledno uresničevanje zakona o vinu, ki je bil prav gotovo sprejet zato, da zaščiti koristi potrošnika. S. K. 21%, vendar so povečali tudi nove izdelke, kar seveda zahteva novah Polnurja so se že p°J bruto produkt za okoli 259 % in tudi nove stroje. O. M. kmečki zavarovanci. ■ V SAMOUPRAVNIH ORGANIH JE V DESETIH LETIH SODELOVAL VSAK ČETRTI ŽELEZAR Letos januarja je minilo 10 let, kar je bil v Železarni Jesenice izvoljen prvi delavski svet, 14. avgusta pa so izvolili prvi 10-članski upravni odbor. S tem datumom. se je za železarje pričelo novo obdobje — obdobje delavskega upravljanja, ko so delavci, do nedavnega samo proizvajalci, postali tudi gospodarji in upravijavci. Sredstva s katerimi je razpolagal prvi delavski svet, so se iz leta v leto povečevala, vzporedno s tem pa se je večala tudi odgovornost upravljavcev do kolektiva in družbe. Od leta 1950 do letos Je bilo v Jeseniški Železarni izvoljenih 7 delavskih svetov. Leta 1953 pa so uresničil* tudi zamisel po obratnih delavskih svetih. Tedaj so za obratne delavske svete izdelali samo okvirni koncept, ki jim ni dajal konkretnih nalog, niti pravice odločanja, tako da so bili to le posvetovalni organi. Tri leta kasneje so od prvotnih 24 obratnih delavskih svetov izvolili le 11 ODS, ki so imeli še vedno le posvetovalni značaj. Po reorganizaciji podjetja na štiri ekonomske enote so formirali tudi štiri obratne delavske svete. Tako so upravljanje še bolj približali kolektivu in je v teh desetih letih sodelovalo v samoupravnih organih preko 1656 članov kolektiva ali vsak četrti železar. Delavski sveti so imeli v tem 10-letnem obdobju 125 rednih in 19 izrednih zasedanj, obravnavali pa so najrazličnejša gospodarska vprašanja od proizvodnje, nagrajevanja do rekonstrukcij itd. Sprejeli so družbeni plan in razdeljevali sredstva na posamezne sklade. Aktivnost članov je iz |eta v leto večja, kar je razvidno tudi iz udeležbe na sejah. Leta 1952 se je udeleževalo povprečno 65 odstotkov članov, v letu 1959 pa 83 odstotkov članov delavskega sveta. V desetih -letih so železarji obnovili in na novo zgradili vrsto objektov, od katerih so najvažnejši: novi kauperji, pražilne peči, podaljšek jeklarske hale, nova kotlovnica s parnimi kotli, elektrifikacija težke proge, modernizacija obrata tanke pločevine, izgradnja in ureditev novih prostorov za predelovalne obrate, naprava za izdelovanje bele pločevine in drugi stroji, topilniški obrati itd. Tako je vrednost proizvodnje, ki je leta 1950 znašala več kot 15.319 milijonov dinarjev, po desetih letih porasla na več kot 30.664 milijonov dinarjev — torej za še enkrat. Prav tako so povečali proizvodnjo na posameznika, ki je leta 1950 znašala 2,405.000 dinarjev na 4,561.000 dinarjev v letu 1959. V stalnem porastu je tudi delež podjetja v dohodku, ki je znašal leta 1950 več kot 245 milijonov, lani pa že več kot 4656 milijonov dinarjev. Cisti dohodek na zaposlenega so od leta 1950 povečali kar za šestkrat. Vsi ti uspehi so pomembni še posebej zato, ker število delavcev v teh letih niso bistveno povečali in so uspehi predvsem plod večje storilnosti in prizadevanja članov kolektiva. V teh letih niso pozabili tudi na družbeni standard. Delavski svet je odobril sredstva za oddih delavcev, za ureditev sanitarnih prostorov. Jedilnic in drugih naprav za delavce. V desetih letih so za to porabili več kot 2225 milijonov dinarjev. Samo za oddihe delavcev so porabili več kot 69 milijonov dinarjev, s čimer so omogočili letovanje 9749 članom kolektiva in njihovim svojcem. V tem obdobju je Železarna zgradila 398 dvosobnih, 100 trosobnih in 8 enosobnih stanovanj — torej skupaj 506 stanovanj. Razen tega je tu treba upoštevati tudi 113 gansonjer. Precej sredstev pa so vložili tudi v gradnjo in opremo samskih domov in naselij. Letos pa Železarna gradi 43 stanovanj in 60 gansonjer, v teku pa so priprave za gradnjo 6 dvanaj-storčkov z 72 stanovanji in 6 blokov z 170 stanovanji in 72 garsonjerami. Ko bo ta gradnja zaključena, bo stanovanjska stiska na Jesenicah delno urejena. Stane Tušar žužemberška mladina gradi ObClnskl komite Ljudske mladine Žužemberk je na pobudo Študentovskega kluba organiziral mladinsko lokalno akcijo za gradnjo športnega igrišča ob Krki In vodovoda. S prostovoljnim delom so začeli ta teden, končali pa bodo do 13. julija na občinski praznik. Poleg študentovske mladine bo sodelovala tudi kmečka in delavska mladina, predvsem še delavska mladina Iz Suhe krajine. V tem času bodo imeli mladinci tudi več razgovorov in posvetovanj o gospodarstvu na Dolenjskem. D. V. KAJ JE CENEJE: UVOZ KOŽ ALI UVOZ SALONARJEV Kolektiv mariborske tovarne čevljev ima za seboj trnovo pot. Preden so zgradili novo tovarno, so se morali marsičemu odreči. Prvi sadovi njihovega dela pa so že tu. Ko so se pred dvema letoma preselili v nove delovne prostore, so proizvodnjo čevljev povečali od 200 na 400 parov dnevno, sedaj pa izdelajo že okrog 700 parov. Na jesen pričakujejo štirideset novih strojev. Tedaj bo znašala dnevna proizvodnja okrog tisoč dve sto parov ženskih čevljev. K temu uspehu so v veliki meri prispevale razne izboljšave v organizaciji proizvodnje. Uvedli so 160-metr-ski tekoči trak, uredili transportno službo, prešli na lepljeno izdelavo obutve s hladnim lepilom in se specializirali na žensko obutev. Več kot 65»/» svojih izdelkov izvažajo v vzhodne in zahodne države. Zaradi pomanjkanja telečjih kož in pet pride večkrat do zastoja v proizvodnji. Inozemski kupci zahtevajo izdelke iz prvovrstnega telečjega boksa, tega pa naša industrija ne izdeluje v zadostnih količinah. V tovarni pravijo: mar ne bi bilo ekonomičneje, da bi opustili uvoz italijanskih sa- lonarjev, ki so tudi po 8000 dinarjev, in uvažali več surovih telečjih kož ali boksa in pet iz plastičnih mas, na. katerih se da zamenjati podpet-nica, ko se obrabi. Za ta dva artikla pa ni dovolj deviz na razpolago. Doma izdelani salonarji v ničemer ne ' zaostajajo za uvoženimi, na drugi strani pa bi bili mnogo cenejši. Menimo, da bi o tem le kazalo razmisliti. Surove telečje kože pa naj bi predelovale tiste tovarne, ki so kos temu delu. Potem se ne bi dogajalo, da zaradi slabe kvalitete kož in izdelkov izgubimo s težavo priborjeni trg v zahodnih državah. To industrijo drži sedaj pokoncu samo izvoz. To potrjuje tudi to, da so povprečni osebni dohodki v industriji čevljev za malenkost višji kot v tekstilni industriji. Znano je, da je industrija čevljev nizko akumulativna, saj znaša akumulacija komaj 5»/». Zato bi morda kazalo, da bi tej gospodarski dejavnosti zmanjšali družbene dajatve, če hočemo, da se bo z lastnimi sredstvi hitreje razvijala. Kolektiv se že i^eč let odreka dobičku in premijam in jih vlaga v gradnjo nove to- varne. Se dve leti bodo rali stiskati, dokler ne pletirajo strojne opreme, 0 zidajo upravnega poslopja * obratne menze. Velik del ose, nih dohodkov porabijo z3.° plačevanje kratkoročnih kr ditov. Čeprav je storilnost P rasla za več kot 35 °lo, se ose ni dohodki niso večali v en ki meri. Zlasti so nestimul ^ tivni prejemki mojstrov 1 ostalih strokovnih kadrov operativnem vodstvu. ^ . proizvajalci pa se slišijo PJ7 pombe: m.arsičemu smo se do- slej odrekli, čas je že, da ob ramo sadove svojega dela. Delavski svet pa meni: treba J še malo potrpeti, zagotoviti moramo delo tudi za iutr' Prvi in drugi imata svoj Pra Delna ureditev tega pa je ^ _ jetno v spodbudnejšem nagra jevan ju. Se vedno se drže sta rih mezdno-administratiyn\ oblik nagrajevanja — tarijnj. postavk in delitve dobička, četudi zatrjujejo v upravi, a * delitev dobička - za prvo tr°' meseč je letos predstavlja ^ primitivno obliko nagrajevanja po enoti proizvoda. Ta sistem pa nameravajo vpelj^1 šele z novim letom. Novo izvoljeni delavski svet mora temu vprašanju posvetiti ve pozornosti. K. ljudska SKUPŠČINA o gibanju GOSPODARSTVA V M IN KRITIČNA OCENA ki skuPšžina Slovenije, _ r___^_____^ _ _____________^ za zbiranje in predelavo odpad- podjetja niso zadosti stimulirana banju Pl elm razpravljala o gi- na zmanjšanje uvoza določenih Mesecih ndarstva Y Prvih štirih surovin. V vsedržavnem uvozu čredno , e;os' -e nedvomno (ki je znašal v času 4 mesecev š te vam o V jZen bogodek, če upo- okoli 88 miiijard dinarjev) je bila naPori usmrn-io^ ®e(*a^, v?^ porabljena precejšnja postavka msuu »i-cuslcv au »icusiev iz potreDami aosezenega gospoaar- — to je v štirih”? 7-h°’ • Z6i •t°S t“dl z,a uvoz starega železa> Pa“ investicijskih posojil v ta sklad, skega razvoja. Distribucija deviz Petln+v,.- , Urln letih ~ izpolnimo Pina. krp Itd., ki iih zametuiemo ProroiiSon rlol nhrntnih j- Izrečena so bila tudi opozorila . __ .M je Ob sedanjem sistemu kreditira- v neskladju — uvoz narašča hi-nja so namreč krediti za obratna treje kot izvoz. Naša izvozno-sredstva za gospodarsko organi- uvozna trgovina, je bilo rečeno, zacijo cenejši kot pa vlaganje je v svojem razvoju zaostala za lastni sredstev ali sredstev iz potrebami doseženega gospodar- Petletni tei ki , --- izpolnimo pirja, krp itd., ki jih zametujemo pian m da se hkrati ob na smetišče. Hkrati ob tem Uspeh Z- ua ocenimo aosežene o tistih” °'3 *em razm^s^mo tucH Precejšen del obratnih sred- je preveč administrativna fn štev so gospodarske organizacije podjetij ne navaja na ekonomsko potrošile tudi za investicije. To upravičen uvoz, tako da ne iščejo pomeni prvič nenamensko troše- možnosti za izkoriščanje domačih nje družbenih sredstev, drugič surovin in proizvodnje reproduk-širjenje investicijske fronte. Druž- cijskega materiala pri obstoječih beni plan republike za 1. 1960 zmogljivostih. Administrativni proizvajalcev razpravljal predvideva, naj bi obstal obseg sistem distribucije deviz tudi o tem, je vznikla zelo zanimiva investicij na ravni iz leta 1959 navaja nekatera podjetja, da ter-zamisel. Podjetja naj bi se nam- z nekaterimi manjšimi struktur- minsko uvažajo več surovin, kot terp že ln.aa se nKraU ob na smetišče. Hkrati ob tem je ki na; dogovarjamo o nalogah, bilo ugotovljeno, da je organiza-hjih petih J.lh dresničm v nasled- cija trgovine za zbiranje odpad-m letih. kov neustrezna in premalo raz- 8tva fPrava .° gibanju gospodar- vita. n°, PraT,6'* I1* slueaina- Nasprot- Ko je odbor za gospodarstvo cer ,-7 sedal je potrebna, in si- Zbora p; ^ato, da ocenimo dosežene stih bi bocioče uspehe, če ne ki ga imajo odveč. S tem bi bilo investicij v prvih štirih mesecih dajajo uvožene' surovine ne , Pravdčasn° odstranili, če marsikje rešeno dvoje vprašanj: Pa kaže v primerjavi z istim ob- uvažajo blago, ki ga imar se podjetja bi dobila material za redno proizvodnjo, druga pa bi ob tem sprostila del obratnih 2rnanišii s7’areh’ bi lahko reč obveščala o vrstah materiala, nimi spremembami. Realizacija jih potrebujejo, potem prepro-h, e bodoče uspehe, če ne ki ga imajo odveč. S tem bi bilo investicij v prvih štirih mesecih daiaio uvožene surovine ali pa imamo sami dobjem lani izredno visok po- dovolj, recimo žvepleno kislino in rast, tako da znaša indeks inve- umetna gnojila, zavoljo česar na-sticijske potrošnje 151, čeprav stajajo zaloge v tovarnah. Zaradi kažejo še ne povsem preverjeni takšnih slabosti v uvozno-lzvozni podatki za mesec maj določeno trgovini ne samo da uvažamo znižanje investicijske potrošnje, blago ne glede na potrebe naše Kljub temu pa so jasne težnje, da industrije, temveč obseg uvoza bi lahko bili ti okviri preseženi. ’ absolutno narašča, industrija pa Gradbenega materiala imamo ob tem še vedno nima surovin malo, gradbene zmogljivosti so v takšni izbiri, kot jih dejansko zasedene, normalna posledica re- potrebuje*. lativno nizke proizvodnje in ve- To je seveda le nekaj najbi- bostil,'3! v bodoče izogibali sla-ki so opazne. spodaJT? por°čilo o gibanju go- ^STVcl od lannarHo qrinil a KOt , ;va od januarja do aprila sredstev, ki so »-zamrznjena* v vrŠnpoaz^0^ev Predstavnika Iz- nekurantnem blagu in podobno. ra?r,-?a SVeta k temu poročilu in r?zprava v poročilu obeV "L" v SosPodarskih odborih skurm- oroy ter tudi razprava na ugodrT se^ skupščine je zelo stva. ženila gibanje gospodar- štirih rna7LPhrOiZV0drljeJ-V prvih bila na" skupščini sploh poTvečena KRITIČNA PRESOJA VIROV ZA RAST OBRATNIH SREDSTEV Trošenju obratnih sredstev je gsss 5-SŽ 2š&?s: s ;t tZ&zszs, rMTS Safrtis«. »aJt« m““ »s« <*««> štirih S2vodnja mesecih je porasla j^j so se v Sloveniji od decembra za 15,8 % v primer- M1 la drugod močnejšega porasta cen namenom, da opozori gospodar-osnovnim gradbenim materialom ske organizacije, česa se velja enak8 Proizvodnjo, doseženo v spodarsrvu ^a^oli S2lin0mi7iifl7i povzroča nemir na trgu investi- izogibati in kam usmeriti napore, ,nakem ča=„ spoaarstVU za OKOll Zl rmlljam „f,cWVl na novočiHn di peo?adaSU 1?ni- Obeuten i® tu" dinarjev. Ob tem je bil ?kratka ,-T.8-,.bb!lk PotI0!n^e- da ne more biti predme' rečeno, kritike isto, so uresničujejo se težnje, ile značilne za minulo 0b upoštevanju dinamičnega vpli- porast obratnih sredstev, posebej oljskih dobrin. Tega pa povečuje da bodo uspehi še večji, kakšne še ustvarjanje povečanih zalog ukrepe naj bi uveljavili, da bi pri določenih potrošniških. Dale- bile odstranjene določene ne-kosežni so tudi vplivi na tržišče skladnosti. Ljudska skupščina je zjrartsi ZZSgMS&KSSt * “k,Mk" Ceni sicer tako ugodni nje proizvodnje in boljše izkori- razdobi„ bUe V obravnavanem ščanje kapacitet. Temeljito in neski-i^ opazne tudi nekatere kritično Vreti* tvOStl’............ darstva ° ufiodno gibanje gospo- Gre namreč za to, da so ti viri Skoraia , v, , ^ v dobršnem delu bančna posojila n orajda m področja, o kate- in krediti, delež vnesenih sred- . . ------- pa bi veljalo presoditi ki bi utegnile za- vire povečanja obratnih sredstev. no investiranje terja tudi poveča- priporočilo delavskim svetom in nje obratnih sredstev, vpliva na zborom proizvajalcev, naj na podražitev investicij, kar pome- prvi seji ob obravnavanju gospo-ni, da je rentabilnost naložb nižja darskih rezultatov razpravljajo od predvidene. tudi o teh stvareh. P. DORNIK Posnetek hiše na vogalu Tavčarjeve in Cigaletove ulice v Ljubljani. »Omet odpada*, treba je torej popraviti fasado. Ali ima hišni svet dovolj sredstev za ta podvig? besed”18* bile lzre®ene kritične ^te^TospodTmkih ‘organlzadr v Prav PjZ°yl.la pa je, Pravza- sklade obratnih sredstev pa je nih Vn združiti v nekaj temelj- neznaten. Prizadevanje za iz-treba ir7San'' • .s'cer’ df s' bo boljšanje tega položaja naj bi po-bolišn aprel prizadevati za še tekalo v dveh smereh, in sicer da roma ?skrb° s surovinami ozi- se zavre nadaljnji porast obrat-lom eprodukcijskim materia- nih sredstev iz bančnih virov in srPri’^motrno ravnati z obratnimi naldSlVl’ izogibati skl v investicije in skrbeti za Kladen razvoj izvoza SCROVmE NA SMETIŠČU, MI PA JIH UVAŽAMO 0^v. ernoten tok proizvodnje je rovi n ” .od redne preskrbe s su- uaucue uiscipnne. ure za izpoi-skj Pami in sploh z reprodukcij- njevanje pogodbenih obveznosti 2 r materialom. Dobra oskrba gospodarske organizacije do ban-hij Produkcijskim materialom je ke, zmanjševanje medsebojnega ostalV prvdl mesecih letos razen kreditiranja in namensko upo-gr .Xega (spodbudnejši način na- rabnih sredstev. Me,dsebojno kre-xey.anja, boljše izkoriščanje ditiranje, in sicer tudi kreditira-osno8, V°stx in Podobno) tudi nje tistega, za katerega gospo-nje 7? za takšno rast proizvod- darska organizacija ve, da ne g0 ’ L°da v dosedanjem gibanju bo pravočasno poravnal raču-l0iPodarstva je moč opaziti do-. nov, je sploh postalo praksa šte-re n° zaostajanje proizvodnje vilnih podjetij. V celjskem okra-l0Fy°dukcijskega materiala, do- ju so bili na primer štirje grosi-n° zmanjšanje zalog. Podro- sti 506-krat in dvoje gradbenih da se poveča vlaganje sredstev se preobsežnih gospodarskih organizacij in sredstev družbenih investicijskih in uvoza, skladov v obratna sredstva. Ob tem je bilo opozorjeno, da prizadevanja in napori v tej smeri ne predstavljajo ničesar drugega kot uresničevanje dosledne fi-s su- nančne discipline. Gre za izpol- ZAKAJ TAKO NEREDNO DOTEKAJO SREDSTVA V SKLADE ZA STANOVANJSKO GRADITEV VEČ DENARJA-MANJŠI SKLAD V prvih mesecih letos so zelo neredno pritekala »Ne glede na to, ali bo kakšen sredstva v občinske sklade za stanovanjsko graditev. odI°k spremenjen ali ne, hišni Stanarine so višje in zaradi tega so skupna sredstva, ^“e^bVISrlu ki jih zbere hišni svet, večja, kljub temu pa veliko his, odvajati po veljavnem odloku. predvsem takih? v katerih so razni poslovni prostori, Občinski ljudski odbori so po- upravlja letos z manj sredstvi kot lani. Nekateri sodijo, oblaščeni, da lahko spremenijo da nrav varadi teea hišni sveti vadmrniern denar dnina odlok ° najemnini lokalov. Hiš- hišni sveti, ki jih še niso, sestavna prav zaraai tega nism sveti zaorzujejo aenar aoma . sv.tom ^ tako ostalo več npnosredno s nomočio usluž- jih ustanoviti stanovanjske skupnosti, toda žal jih še ne ustanavljajo in hišni sveti niti ne vedo, kje jih bodo in če jih bodo ustanovili. Zaradi vsega tega je bilo izdelanih tako malo predračunov za 1960. leto. Zato jih zdaj tisti in ga delno že trošijo. Večina hišnih svetov pa redno sredstev, čeprav bodoča delitev nalaga denar v banki. Kljub temn so ostali občinski najemnim med občino in hišnim skladi za stanovanjsko graditev brez večjega dela pla- svetom ne bo takšna kot prej. mranih sredstev. Zaprosili smo podpredsednika sklade in da bančne organizacije Okrajnega ljudskega odbora niso bile' pripravljene na nove Ljubljana, tovariša Jožeta Jagra, naloge — pa jasno vidimo posle-naj nam pove, kaj sodi o tem. dice: občinski skladi so ostali Dejal je: brež sredstev, oziroma so dobili »V prvih mesecih letos so za- precej manj, kot bi morali. Po- Pri bolj akumulativnih lokalih, ki plačujejo večjo najemnino, bo hiši ostal manjši odstotek na- jemnine in obratno. Ko bodo ob- graditev tako, kot bi morala. To ben PregTedno zaUhmateriL0; podjetr^alkrat Si"^ niso "e-dno pritekala sredstva v sledice teša pa se spet poznax* “”3U. t •• g poravnal' d 1 v 'h b> ti ooe+n»-w-\vr*v*vieim e+on/ivrorviciro sklade. Zc so le-te nizke in desortirane. Zao?t”* Xe bdo> da se prav zaradi ciisv an^a Prc>izvodnje reproduk-vPrafSa- materiala zaostruje vodn'”3” uvoza in redne proiz- VEC spodbude Zdi se le, da je bilo ob razpravi o obratnih sredstvih in spodbujanju gospodarskih orga-Gr . nizacij, naj bi vlagale del do- Pro^zvrJi 1-e'' tako za pospeševanje hodka v ta sklad, nekolikanj terjala n]e reprodukcijskega ma- premalo razprave in konkretnih > za smotrno trošenje su- pobud, s kakšnimi ukrepi vse naj občinske sklade za stanovanjsko graditev. Lani so se stekala ta sredstva tako rekoč avtomatsko; še preden je delavec dobil plačo, je bil prispevek za stanovanjsko graditev v skladu, letos pa gre pri finansiranju stanovanjske graditve.« Veliko govorijo, da so hišni sveti ostali brez sredstev. To naj bi bil eden vzrokov, da niso redno odvajali stanarino in da so jo čine sprejele tak odlok, bodo seveda morali hišni sveti napraviti nove predračune. To pa spet ne bi smelo vplivati na zastoj pri sredstev v občinske sklade; zato, mislim, je prav, da kar se; da pomagamo hišnim svetom pri izdelavi tega predračuna.« ponazarjajo naslednje številke: do 31. maja bi morali hišni sveti plačati v sklad za stanovanjsko graditev 224 milijonov dinarjev, plačali pa so le 85 milijonov. Zasebni’ hišni lastniki pa so namesto 62 milijonov dinarjev plačali le 6000 dinarjev (torej praktično nič) hišnine. Vzrok temu je, da rovin, Jistih kot tudi za izkoriščanje kate^dm^?sikhdaT-V-?“—H"”3 bi gospodarske organizacije spodbudili k temu. Kot je znano, v le del prispevka po stari poti, nekateri porabili za razna popra-večji pa od dela stanarin. Naj- vila. Večina pa je vendar nalo-prej dobi delavec ali uslužbenec žila denar v banki, kjer pa je denar, potem plača, stanarino in ostal nerazporejen. Nekateri hišni hišni svet vloži denar v banko, sveti ga niso razporedili zato, ker Vse to traja nekaj časa. Prištej- so čakali na nove občinske odlo-mo še to, da so hišni sveti pozno ke, ki naj bi jim pustili več sred- Predsednik stanovanjske skup- odločbe o akontaciji hišnin še nosti Kolodvor v Ljubljani, to- niso izdane. Mimogrede naj ome-vari Miloš Gabrijel, pa pravi nim, da! lahko pričakujemo, da bo takole: »Do zastoja je ''prišlo poenostavljeno zares zapleteno predvsem zaradi dveh razlogov, finančno poslovanje hišnih sve-Prvič — stanovalci so z veliko tov. zamudo sprejeli nove odločbe o Pisali smo že o zapletenosti novih stanarinah. Dokler ni imel finančnega poslovanja hišnih sve- pozabimo. Gre obstoječem sistemu- kreditiranja sprejeli navodila o delitvi na štev. Tovariš Jager pravi o tem: OB PETNAJSTI OBLETNICI USTANOVITVE PRVE TRANSFUZIJSKE USTANOVE V SLOVENIJI BOGATI SADOVI ČLOVEKOLJOBNEGA PRIZADEVANJA etn7°S praznujemo ° ustan ustanove petnajsto ob- bili ob letošnjem dnevu krvodajal- državljanov, ki so bili pripravljeni posebno priznanje .- i.: ->-----'--j naraščanjem potreb sprejemu —J_‘'— ob letošnjem hišni svet odločb o novi najemnini, ni mogel izdelati predračuna za 1960. leto. Preprosto - ni pobiral stanarine in denarja ni odvajal, ali, če je pobiral in odvajal, ni do srede maj a mogel razdeliti sredstva na sklade. Ko pa so odločbe vendarle prišle, marsikateri hišni' svet ni znal sestaviti predloga za predračun za 1960. leto. In to je povzročilo drugi zastoj.« Tovariš Janez Mojškerc, član ^"ustano^^Slove^iti “r h darovati kri; Z naraščanjem potreb sprejemu predstavnikov družbenih občinskega zbora občine Ljublja- njem plenumu okrajnega Za ‘ransfuzMo krif nri vmnf boTnf R^oj tehmke m znanosti, zlasti pa je postal prvotni krog daroval- organizacij pri predsedniku Zveze na_Cente£ je dejal: »Mislim; kainega sveta so prav tako tovorili o tem. To nas je sr S? ss SSSjŽSJEH; StSSSS %%***■11 * ”d druglm **» «**• “ Ulemhnrr1 i ^cči križ odigral po- katere bi bil operativni poseg v Postalo je očitno, da zdravstvene Zboli«, ■ vl°B0. v Prizadevanju za mnogih \ ' • - vPi.;Jsa?Je življenja delovnesa člo- tehniki ne občin- bil primerih kljub življenja delovnega člo- tehniki nemogoč ali vsaj manj uspe- trebne krvi, če ne bo priskočila na ditev S, i7 n^nve3 ne tel0' "Ponien prostovoljnega dajanja Vemo, da so bili prvotno ti skladi najboljši ustanove ne bodo mogle dobiti po krvi je ^ našega č,oveka in za naSo pri obeinah) potem smo v Ljub- družbeno stvarnost tolikšen, da ter- ijani ustanovili skupni mestni ja napore vseh množičnih in drugih sklad in končno smo te sklade tu akci- zopet vrnili občini. Vse to je za- jo Rdečega križa, ki je bila že do- htevalo veliko administrativnega S'ex zek> ^roka in je rodila po deia) posledica katerega pa je bil za mater in kar nam naiboli zmvnmn nnvedo 1112111,3116 sadove, kar najbolj pod- siab dotok sredstev v te sklade, za mater m kar nam najbolj zgovorno povedo prli Množično sodelovanje v takšni Zato ne bi mogel reči, da krvodaial- 2,oveko,.iut>ni akciji, kot je darova- krivci tega hišni sveti, ki ~ 11,6 krvi bolnemu ali ponesrečene- večinj nalagali denar od najem- veka T k J nla cieiovnega cio tehniki nemogc st veno ™l POd?orami' marYež Je bl' vitev, ki so bile prej pogosto usod- njem prodrla med najširše množice, htednar raa2Slnl 111 PPSlobil načela ne za mater ali celo za mater in kar nam na; križa RrtlS* organizacije Rdečega otroka. Ni treba še posebej omenja- tele številke: tudi aiet-601 kr'z -tugostarije namreč ti pomembnosti transfuzije krvi pri Leta 1945. je okrog 800 krvodajal-lavsifo« 1yno sodeluje z organi de- zdravljenju otrok, rakastih, tuber- cev 'darovalo 200 litrov krvi, 1953. vašega in 1 1 'l il . , r, 1 , • in/- , , . , , t so SO V po- leta je 13.106 krvodajalcev darovalo membnosti transfuzije je naša skup- 3084 litrov krvi, leta 1956 je bilo lik^ korak naprej v vzgoji naših ]^c ocj tega pa bo prišlo Pri režf “■ družbenega upravljanja kuloznih obolenj ’ itd. Zaradi Pih zdravstvenih in social- membnosti transfuzije je paša s ‘ sanJ- nost dajala (in še daje) precejšnja 33.294 prijavljenih krvodajalcev, ki ^zmu^NaL'na^ri^dTv1 transfuzijska postaja v Ljub- sredstva, da se je nekdanja postaja so darovali 8441 litrov krvi, leta 1959 tak lik ^teviIoJ ' krvoc !iani bila ustanovljena zaradi^o za transfuzijo razvila v Zavod za Pobilo ^ nad^52.(KM krvodajak ^uaimo mdi v ^ruge dejavnosti mu človeku, nedvomno pomeni ve- nine jn stanarine v banko. Ko- v ob- državljariov v socialističnem huma- gjrske sklade, koliko denarja je aloga je, da v bodoče '■'“m je bila ustanoviiena zaradi no- za transfuzijo razvila v zavoa za pa je ono ze nact az.uuu krvodajai- I,vui!,x,-7fbk2, 'i* verno-" _ ranjenim partizanom. Medicin- transfuzijo krvi LRS, ki je strokov- cev, ki so darovali več kot 13.500 RripxOCJ. , d mnr' soflove'-!! Tovariš VladimiT Cesnik, šef Jka znanost je prav med drugo sve- ni uosilec te službe. Z vztrajnim de- litrov krvi. Skupno se je od leta . v B f , . p d niimi do,go^o^n,,1 kreditov pri Komu- -■ 3 P drUg° lom v vsem tem obdobju so zrasle 1953 do 1959 prijavilo 225.816 krvo- ^ S* kTg “dpra^jenf sode™ nalni banki Ljubl,ana' meni: ---7 Jc ptav mcu urugo s us x voJno ugotovila, da je kri Pesno zdravljenje ranjencev za ne- postaje za transfuzijo krvi skoraj v dajalcev, ki so dali skupno 58.142 . ’ d , p k t J primer vseh več iih medicinskih središčih: litrov krvi. 'Jatxtud drugje, kot na primer t^domestliiva in takn nnetaln vseh večjih medicinskih središčih: litrov kn-i. drnVhVnTh n^inih nnravliania Jel zdravstvene S*L“v.bi" .Sf™ -n«™, v prlz.d.vLju za , »Odločbe o novi najemnini in njeni delitvi niso bile izdane pravočasno in še niso izdane povsod. ~ . , ________ ^ ..v,- ________ ____________„ ___________ , . __________________________..____ © katerih je bil odvisen dotok službe MPHSeStaral ^ Zdravsrene Slovenj Gradcu, Murski Soboti in predvsem zaradi visoke zavesti na- zdb^yu v prizadevanju za pre- Novo finančno poslovanje hišnih 9 denarja v- občinske sklade, od za .□ovijaa. atu a.1 vuuajcticcv m orgamzaL-ijsivt 'v . emcrinHini- °* _ Obenem pa je bilo treba rositi naj- pomoči družbenih organizacij, zla- ® nnmoči novoizvoljeni hišni sveti marši- ^zaradi Pomoč ranjencem in so le-tem pomembnejše vprašanje — od kod sti Socialistične zveze in sindikatov. d ' ^ ^ c ^ ' kje ne zmorejo. Potrebni bi bili ^ gradbc -j-—pomemuiiejse vprabčinje — uu auu au /;vuze m sinunuuuv. 7(ir-f,7e%„: itH « vi ,agai s krvjo. V zahvalo so vsi, dobiti kri. Dokler so bile potrebe Za to veliko človekoljubno delo je P ■ petnajst let darujejo kri, do-manjše, je zadostoval ožji krog organizacija Rdečega križa dobila še VILI VRHUNC finančni servisi, ki bi vodili poslovanje hišnih svetov. Dolžne so 4 Ijajo neposredno s pomočjo uslužbencev Komunalne banke in ljudskih odborov. To pa pomeni, da doslej precej sredstev ni bilo razdeljenih v sklade, zaradi česar tudi niso mogla pritekati sredstva v sklade za stanovanjsko tov (»Potop v obrazcih«, D. E. 27. II. 1960). Kot vidimo, se stanje ni popravilo. Pisali smo tudi o slabem finančnem stanju hišnih svetov (»Se vedno tarnajo«, 12. marca 1960). Na občinah so to pfoučevali, toda do juniji, dobrih pet mesecev časa, še niso ničesar ukrenili. In danes smo pred novim problemom: v občinskih skladih za stanovanjsko graditev ni sredstev, za to naj bi bili krivi — hišni sveti. Na zad- sindi-spre-je spodbudilo, da smo zaprosili za odgo-stanovanjsko gra- vore, ki jih objavljamo. Ugotovi-večkratha reorganizacija, mo lahko: © da so hišni sveti, vsaj večina, ® po krivem obdolženi. Nove od-© ločbe so z znano zamudo izda-® jali prav občinski ljudski od-® bori, ki bi lahko pričakovali ® vse posledice. Na teh odločbah ® in na odloku o delitvi najem-® nine in stanarine so sloneli vsi # predračuni hišnih svetov. Zidaj ® je lahko marsikdo uvidel, da @ sama tolažba hišnih svetov, »da ® bo prej ali slej prišlo do spre-® memb« ni bila dovolj, ker so 9 hišni sveti v dobri veri, da bo sploh v banki, pa še niti ne ® to kmalu uresničeno, čakali na # nove odloke. Odloki pa priha-9 jajo zelo počasi (sicer: čim po-© zneje, tem slabše za hišne sve-® te, ker bodo veljali le od dne-® va, ko so sprejeti), tako pa so © tudi nastajali predračuni, od 9 tega pa gradnja stanovanj — česar se pritožujejo gradbena podjetja... Kaže. da ® ni prav, da »grešnega kozla« • iščemo v hišnih svetih. D. D. DOGODKI V SVETIT OD TEDNA DO TEDNA INDIJSKI MINISTER KULTURO V LJUBLJANI V sredo je prišel v Ljubljano indijski minister za kulturo Ku-majun Kabir v spremstvu indijskega veleposlanika v Beogradu Alije Ya vari ja Junga. Ob prihodu v Ljubljano je dejal, da je zelo vesel, da je lahko obiskal tudi Ljubljano. »Indijsko ljudstvo goji veliko prijateljstvo do jugoslovanskih narodov in prijateljstvo med nami zelo cenimo. V mnogih stvareh sicer izhajamo iz različnih pozicij, vendar pa prihajamo do enakih sklepov. Naife prijateljstvo in soglasje je močan faktor pri utrjevanju prijateljstva in miru med vsemi nerodi sveta.« Dr. Joža Vilfan, podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, je priredil indijskemu gostu večerjo. Za tem je odpotoval indijski minister v Zagreb. , DELEGACIJA CENTRALNEGA SVETA ZSJ NA MADŽARSKEM V sredo popoldne je odpotovala Iz Beograda v Budimpešto delegacija Centralnega sveta ZSJ pod vodstvom tovariša Ivana Bo-žičeviča, podpredsednika CS ZSJ. Člani delegacije so Milan Mirkovič, predsednik CO sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev, Bora Pavlovič, član CS ZSJ, Ivan Laslo, član . organizacljsko-ka-drovske komisije CS ZSJ, In Imre Balint, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta v Subotici ARGENTINSKA RESOLUCIJA SPREJETA Na zadnji seji Varnostnega sveta o zadevi Eichmann so sprejeli argentinsko resolucijo z ameriškim amandmajem. Za resolucijo je glasovalo osem članov Varnostnega sveta. Sovjetska zveza in Poljska sta se vzdržali, medtem ko se je Angentina odrekla glasovanja. Resolucija poudarja, da »dejanja, ki kršijo suverenost držav, kakor ugrabitev Eichman-na, lahko ugroze mir in mednarodno varnost.« Resolucija nadalje zahteva od izraelske vlade ustrezno zadoščenje v skladu z ustanovno listino OZN in predpisi mednarodnega prava. Z argentinsko resolucijo so sprejeli tudi ameriška amandmaja, kjer je v Sedmo srečanje ^ ii >jli I lUl BEOGRAD — Indijski minister za kulturo in znanstvena raziskovanja Humajun Kabir je že nekaj dni gost jugoslovanske vlade. Obiskal je več znanstvenih ustanov in inštitutov ter se seznanil z njihovo organizacijo, pogovarjal pa se je že z nekaterimi znanstveniki in izmenjal izkušnje. Na fotografiji: Indijskega ministra sta ob prihodu v našo domovino pozdravila Krsto trvenkovski in Drago Vučunič Studijska, delegacija ITALIJANSKE UNIJE DELA X.. JUGOSLAVIJI V ned e! jb zvečer je prispela v Beograd študijska delegacija Um-" je dela Italije, ki bo kot gost CS ZSJ v naši deželi teden dni proučevala sistem delavskega upravljanja. Člani delegacije so Franco Si* moncini in Bruno Corti, sekretarja Unije dela, Manilo Monti in Giulio Polottr, člana Izvršnega odbora Unije dela, in Giovanni Mocco, sekretar Delavske zbornice Unije dela v Cagliariju Med razgovori v Centralnem svetu ZSJ z voditelji jugoslovanskih sindikatov so se člani italijanske študijske delegacije seznanili z načeli delavskega samoupravljanja, z delitvijo dohodka in sistemom nagrajevanja ter z družbenim planiranjem in investicijami, o pravnem vidiku delavskega samoupravljanja pa so se izčrpneje razgovarjali na Inštitutu za družbeno samoupravljanje v Zagrebu. prvem poudarjeno, da je preganjanje Zidov v času nacizma naletelo na splošno obsodbo in da si narodi vseh dežel prizadevajo, da bi Eichman odgovarjal pred sodiščem za svoja dejanja. V drugem amandmaju pa je izraženo upanje, da se bodo prijateljski odnosi med Izraelom in Argentino še nadalje zboljševali. MEDNARODNA ORGANIZACIJA DELA KONČALA ZASEDANJE V četrtek je bilo v Ženevi končano 44. zasedanje mednarodne organizacije dela, kjer so sprejeli več konvencij in resolucij o zaščiti delavcev in njihovih pravic. Za nove člane mednarodne organizacije dela so bili sprejeti federacija Mali, Kamerun in Togo. Zasedanju, ki se je začelo 1. junija, je prisostvovalo približno 900 delegatov iz 78 dežel, med njimi tudi Jugoslavija. Pri delu konference so sodelovali tudi predstavniki OZN, specializiranih agencij in drugih organizacij. Nedavni obisk predsednika Z AR Gamala Abdela Naserja v naši deželi je njegovo sedmo srečanje s predsednikom Titom in pomembna manifestacija sodelovanja in prijateljstva med obema deželama. Kakor je v navadi, so tudi to pot pregledali stanje v naših odnosih, ki se širijo na vseh področjih. Prav tako so ugotovili nove, še ne raziskane možnosti za sodelovanje, in sicer zlasti v gospodarstvu. V želji, da bi te možnosti kar se le da izkoristili, sta se predsednika sporazumela o ustanovitvi vladnega komiteja ministrov, ki naj bi spremljal razvoj sodelovanja, ga vsklajal in priporočal ukrepe za ustrezno razširitev sodelovanja. Na področju političnega sodelovanja so dosegli odnosi med obema deželama tisto točko soglasja in skladnih pogledov na večino aktualnih svetovnih problemov, da je tudi za prihodnost zagotovljena visoka stopnja sodelovanja v mednarodni politiki. Spričo položaja naših odnosov in glede na osebne stike med predsednikoma pa dejstvo, da je bil obisk zasebnega značaja, ne zmanjšuje njegovega pomena in vrednosti. Nasprotno, zasebni obisk predsednika Naserja in njegovih sodelavcev v naši deželi je treba v teh pogojih pojmovati kot najboljšo priložnost za izmenjavo mnenj ter za ugotovitev metod in oblik skupnega sodelovanja z obširnimi, neformalnimi razgovori in stiki, za kar je med uradnimi obiski manj možnosti. Dejstvo, da je predsednik ZAR prišel z družino in s svojimi uglednimi sodelavci v goste k našemu predsedniku ter se obširno intimno pogovarjal, dokazuje, da so odnosi med obema deželama dosegli stopnjo velikega medsebojnega zaupanja in intimnosti, kot jo le redkokdaj najdemo med sodobnimi državniki Zraven pomembnih razgovorov in sklepov na področju bilateralnih odnosov zavzema to pot osnovno mesto skupna ocena se- Le še nekaj dni loči Kongo danjega stanja na svetu po pari- od neodvisnosti. Ena največjih ški krizi, zlasti pa stališče o in potencialno najbogatejših afri-tem, da .naši dve deželi in z nji- ških dežel se bo zadnjega junija ma vse izvenblokovske, neodvisne vpisala med neodvisne države, dežele morejo in morajo storiti Spisek neodvisnih držav Afrike vse, da bi kar največ prispevale je iz dneva v dan daljši. Take do-k pomiritvi, k nadaljnjemu pri- godke po navadi spremlja navdu-zadevanju za likvidacijo hladne šenje prebivalstva zaradi dolgo vojne in k reševanju odprtih sve- pričakovane svobode in ljudi na-tovnih problemov. vdajajo z optimizmom glede pri- V tem smislu vsebuje skupno hodnosti. Tudi to pot ni drugače, sporočilo pomembne misli, ki iz- vandar kalijo običajno vedrino svetovni mir. Mir in pomiritev se tičeta vseh dežel, tako velikih kakor majhnih, zato bodo morale v prihodnje vse dežele, ki so sposobne konstruktivnega prizadevanja, bolj kot doslej sodelovati pri varovanju miru, pri preprečevanju obnovitve hladne vojne in sploh poslabšanja svetovnega položaja. Drugo, kar je pomembno pri tem, je prepričanje, da novi položaj in splošni razvoj po svetu v minulih letih omogočata, da se prizadevanju za svetovni mir in za pomiritev pridružijo še mnoge dežele, ki so se zadnja leta iz tega ali onega vzroka znašle v vojaških kombinacijah in so bile vključene v hladno vojno, vendar bolj posredno in objektivno kot pa zavestno in neposredno. To bi pomenilo, da dozorevajo pogoji, v katerih je mogoče znatno razširiti fronto sil miru in fronto prizadevanja za politiko pogajanja in pomiritve ter da ta fronta dan za dnem bolj presega okvire tako imenovanega neodvisnega področja izvenblokovskdh dežel. Spričo teh okrepljenih sil lahko zdaj vedre j e gledamo v prihodnost, kakor smo mogli poprej domnevati, zlasti še, če upoštevamo, da tudi razne pobude velesil v nedavni preteklosti, kakor je na primer sovjetski predlog za razorožitev, znatno prispevajo k uspehu pozitivnih naporov sveta, da bi premagal preizkušnje in odstranil negativne posledice pariške krize, ki je resno zagrozila z morebitno prekinitvijo začetnega procesa pomirjevanja po svetu. Svetovni odnosi, zlasti med Vzhodom in Zahodom, so bili po pariški krizi v precej neugodnem položaju. Vzdušje je postajalo iz dneva v dan bolj mučno, žolčne polemike so zajele precej široka področja po svetu. V teh pogojih je na eni strani nevarno dvignila glavo bonska velikonemška politika, na drugi pa je skušala prodreti kitajska politika, obe z enakimi tezami — da je pariški neuspeh potrdil njune napovedi in zaključke ter da ta neuspeh govori v prid njunemu nasprotovanju pomiritvi in aktivni koeksistenci. Dobro je, da je v teh pogojih govoril Hruščev v Berlinu in da je Sovjetska zveza dala nov razorožitveni predlog. Na srečo pa je bila pariška kriza mnogo bolj nauk in znamenje. alarma silam miru in neodvisnosti, ki jim je dala novo moč in nove spodbude, kot pa potrdilo pravilnosti argumentov tistih, ki zagovarjajo hladno voj-in politiko sile. Če je pariški neuspeh škodoval pomirjevanju, pa je prav tako tudi razširil fronto zagovornikov miru in koeksisten- ce ter jo okrepil na raznih neh in v raznih oblikah. .mej8 ko zdaj te sile mnogo gledajo naprej in se priPra D0. na prihodnje boje, ki k?d potrebni, da se bo svet rešil tovosti in neprijetnega Pol° .fi. v katerega ga je spravila P^ ška preizkušnja. xanie V takih pogojih ima sre s^o Tito—Naser vidno, trdno ® a, v širokem svetovnem nju za mir in pomiritev ^er. nta-veno prispeva k pravilni ciji sil miru v enem izmed kn nih trenutkov. zT. Poseben pomen srečanja s cali v tem, ker je bilo v ^asUt,l0-prav na letošnjo Generalno s ščino ZN. Bolj kot kdajkoli " slej zre zdaj svet v to cijo z zaupanjem in pričaš njem, neodvisna politika P“ ba javno razglasila, da bi bilo 1 poslej v OZN in po tej ciji iskati sredstva za zagot0’'''^ miru in sodelovanja med nalžLa Zato bo septembrska Gener skupščina nedvomno še P03® e. pomembna, kakor bo tudi t° ® _ Čanje na Brionih skupaj z “, < gimi podobnimi dogodki z. močno vplivalo na us^r®znei,ciie prave sveta na napore in aK. na zasedanju OZN, ki jih nare je potreba, da se napredni P cesi po svetu nemoteno razYiL-J in razširjajo. JURE PUTNl^ ZADNJE DNI JUNIJA BO KONGO POSTAL NEODVISNA DRŽAVA Preizkušnje pred neodvisnostjo bajajo iz tega, da je pariški neuspeh povzročil nemhjhno razočaranje in zaskrbljenost po vsem svetu, vendar pa je hkrati pokazal, da velesile ne morejo same urejati zadev, ki so odločilne za nakopičeni temni oblaki,- ki ogrožajo enotnost jutrišnje najmlajše neodvisne afriške dežele. Kopica novic, pogosto protislovnih, ki tako rekoč vsako uro spreminjajo podobo političnega obzorja Konga, poroča o resnih težavah pri sestavljanju državnega vodstva svobodne dežele. »Ribiči v kalnem« doslej še niso bili tako aktivni ob nobeni proglasitvi neodvisnosti. Za to so določeni politični in gospodarski razlogi, ker so velika naravna bogastva, zlasti rude in strateške surovine že od nekdaj privabljale kolonialne sile in poslovne ljudi. Ti interesi so narekovali kolonialistom in neokolonialistom določeno politiko, katere cilj je bil oslabiti notranjo kohezijo kongbškega ljudstva. Sicer pa že okoliščina, da je na nedavnih parlamentarnih volitvah nastopilo nad 100 političnih strank in TRI NAJVEČJE NIZOZEMSKE CENTRALE SO PODPRLE STAVKO Gradbinci prebijajo led BRIONI — Deset dni se je mudila v Jugoslaviji danska parlamentarna delegacija. Obiskala je več naših krajev, kmetijskih posestev, med drugim pa jo je sprejel na Brionih tudi predsednik republike Josip Brpz-Tito. Delegacija je minuli četrtek odpotovala v domovino DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni In odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: DORNIK PETER, GAŠPERŠIČ SONJA. MAVER MILAN. VOLJČ JANEZ. TEHNIČNI UREDNIK: JANEZ SUSTER List lznaja_v ureunisin povezavi z »Radom- - Naslov uredništva In uprave: "Ljubljana, Kopitarjeva 2, pošt. pred. 313-VI, tel. uredništva 39-181 do 185 31-555 In 31-453 - Račun pri Komunalni banki v Ljubljani št. 600-705/1-83 - Posamezna številka stane 20 din -Naročnina je: četrtletna 250, polletna 500 In letna 1000 din - Lisi tiska CZP »Ljudska pravica « - Poštnina plačana v gotovini Prvič po vojni so tri največje nizozemske sindikalne centrale — socialistična in dve krščanski' — pozvale svoje člane na stavko. Štirinajstdnevna stavka gradbenih delavcev pa je dobila v nizozemskih razmerah večji pomen, kot bi ga imela takšna akcija v kaki drugi zahodnoevropski deželi, kjer so stavke tako rekoč vsakdanja oblika delavskega boja. Sorazmerno visoka življenjska raven, politika tesnega sodelovanja s političnimi strankami na oblasti, sistem državnega urejanja mezd in mehanizem raznih organov za posvet in sodelovanje vsi ti elementi so vplivali na politiko jsindikata, usmerjeno 1 predvsem v mirno, kompromisno urejanje vseh vprašanj, za katera se zanimajo delavci. Odkar so lani prvič sestavili vlado brez socialistov, je Zveza sindikatov Nizozemske kot številčno najmočnejša sindikalna centrala grajala vladno gospodarsko politiko, vendar pri tem ni bistveno spremenila svoje politike oliranitve »socialnega miru«. V začetku letošnjega leta pa je bilo precej »divjih« stavk na področju prevoza. Te stavke so dajale slutiti, da so se delavci pripravljeni boriti za svoje zahteve tudi brez pristanka sindikalnega vodstva. Te okoliščine niso mogli prezreti niti voditelji Zveze sindikatov. Eden izmed njih je ugotovil v zvezi s položajem na »tarifni fronti«: »Kako nevaren je položaj, se je pokazalo konec januarja, ko so v transportu izbruhnile razne spontane stavke.« To razpoloženje delavcev je verjetno vplivalo na vodstva sindikalnih central, da so odločneje nastopila v obrambo zahtev gradbenih delavcev. Delodajalci namreč niso hoteli podpisati nove kolektivne pogodbe, po kateri bi se zvišale mezde za 5 % ter bi se izboljšalo akordno delo, letni dopust, delovni čas in nekaj drugih pogojev, če povečanih izdatkov ne bi naprtili investitorjem. Vendar bi tudi to povzročilo zvišanje cen gradbenih del, temu pa je nasprotovala nizozemska vlada, ki je opozarjala na nevarnost inflacijskih teženj. Tako so se sindikati znašli pred alternativo, ali s stavko prisiliti delodajalce k popuščanju, ali pa se odreči zahtev. V takšnem položaju so se odločili za stavko. Zaradi odločnosti in discipliniranosti 40.000 stavkajočih ni bilo dvoma, da so delavci pripravljeni vztrajati do konca. Delodajalci so najprej trmasto vztrajali pri svojem; z raznimi pravnimi prijemi so skušali prisiliti vlado in sindikate, da bi sprejeli njihov ultimat. Ker pa sta stavko podprla javnost in parlament, so po dveh tednih morali kapitulirati. Vsekakor je značilno, da je vlada ves čas podpirala sindikate in napovedovala možnost, da bo v primeru, če delodajalci ne bi podpisali kolektivne pogodbe, z odlokom vsilila to pogodbo kot obvezno. To pomeni, da se niti sedanja vlada, čeprav je delno liberalizirala tarifni sistem, ki določa sklepanje kolektivnih pogodb, ne odpoveduje intervenciji državnih organov, če je to potrebno. Parlamentarna opozicija (socialisti, komunisti, pacifisti) je sicer že prvi dan stavke zahtevala, naj bi od delodajalcev izsilili obvezno kolektivno pogodbo, vendar se vlada, kakor kaže, ni hotela takoj odločiti za ta ukrep, da ne bi prizadela prestiža svoje tarifne politike. Zmaga gradbenih delavcev je imela na Nizozemskem velik odmev, te ali one značilnosti stavke pa so dajale možnosti za razne komentarje. Med številnimi zaključki vsekakor zaslužijo pozornost tisti, ki opozarjajo na eno-dušnost delavcev, na nujnost, da sindikalna vodstva »preskočijo« običajni mehanizem pri reševanju delovnih sporov, in na močno podporo vse inozemske javnosti tej akciji. B. R. skupin, kar je edinstven Pnra na vsej afriški celini, dovolj zS vorno priča o težnji po »Btorniz ranju« sil afriškega prebivalst Konga. , Ta razdrobljenost je zace ^ vzbujati zaskrbljenost, ko so Prl šle pred nekaj dnevi novice separatističnih težnjah v neka' ' rih pokrajinah dežele in o izi3' vah nekaterih političnih- vodite' Ijev Konga, da bodo nasprotova centralni vladi, če ne bo ngoai njihovim željam. Najizraziteje primer takih teženj so voditelj večinske stranke Konakat v bo' gati pokrajini Katanga, ki celo napovedujejo možnost povezav^ s Severno Rodezijo, članico bri' tanske Centralne afriške federacije. Prav tako se širijo govorice, da bi spodnji del Konga, kjfr prevladujeta stranka Abako >n njen voditelj Joseph Kasavubu, lahko optiral za popolno samo; stojnost in za odcepitev, če predstavniki te stranke ne dobm ustreznega vpliva v centralni vladi. Trdijo, da so podobne težnje tudi v nekaterih drugih delm dežele, čeprav je težko izoblikO" vati pravo predstavo o razpoloženju prebivalstva. V takih pogojih so nastopile resne težave pri sestavi centralne vlade. Dosedanja metropola m odgovorni ljudje v Belgiji očitno želijo videti v vodstvu dežele ljudi, ki bi imeli največ razumevanja za njihove interese, med; tem ko imajo na drugi strani najmočnejše politične organizacije Konga svoje načrte za Pri' hodnost dežele. Mandat za sestavo vlade so najprej dali Pa' triciu Lumumbi, voditelju nacionalnega gibanja, ki je na volitvah prepričljivo zmagal, čeprav m dobil v parlamentu absolutne večine. Belgijski minister za Kongo, ki ga Lumumba obtožuje dejavnosti proti kongoškemu ljudstvu, pa je naglo spremenil sklep in to nalogo zaupal Kasavubuju, čigar stranka je dobila znatno manj poslanskih mest. Po najnovejših poročilih je mandat I0 dobil Lumumba, ki si je kakor kaže, zagotovil v parlamentu večino. Belgijski minister je namreč moral ponovno zaupati man; dat Lumumbi, ker so kandidati nacionalnega gibanja za predsednika in dva podpredsednika novega parlamenta dobili večino Časa seveda ni na pretek. Upravičeno je upati, da bodo najvplivnejše kongoške politične organizacije premagale sedanjo krizo v medsebojnih odnosih r" nastala je večinoma zaradi vpli; vov od zunaj — in imeli dovolj moči, da bodo našli skupne težnje in interese, ki peljejo k ohranitvi enotnosti svobodnega Konga. B, Bi Predsednik Jugoslavije Josip Broz>Xito se je s svojim visokim gostom predsednikom ZAR Naserjem mudil tudi v Ljubljani Samoupravljanj e v očeh tujine ŠTRAJKI - DEMONSTRACIJE ITALIJA ENODNEVNA STAVKA DRŽAVNIH URADNIKOV V sredo je napovedalo enodnevno stavko nad 200.000 uradnikov in delavcev, zaposlenih v državnih ustanovah in podjetjih. Sklep o stavki so sprejeli skupno, organizirale so jo vse tri sindikalne centrale. V nedeljo zvečer so v zadnjem trenutku odložili že napovedano stavko poštarjev. Predstavniki sindikalnih organizacij so se z ministrom za poSte sporazumeli o nekaterih doslej neurejenih materialnih problemih nameščencev in delavcev državnih pošt in telefona. JAPONSKA DEMONSTRACIJE SE NADALJUJEJO Na Japonskem se nadaljujejo množične demonstracije študentov In pripadnikov sindikalne centrale SOHIO. Po ratifikaciji ameri-Sko-japonsko pogodbe o medsebojni varnosti so postale demonstracije še srditejše. Odložitev obiska predsednika Eisenhowerja na Japonskem razlagajo kot velik uspeh demonstrantov, hkrati pa so jo uporabili kot novo pobudo za nadaljevanje demonstracij in na zahtevo, naj odstopi vlada predsednika Kišija, V nedeljo zvečer je na deset tisoče študentov demonstriralo pred parlamentom proti ratifikaciji pogodbe. Tistega dne ob polnoči Je namreč bila pogodba avtomatično ratificirana v zgornji zbornici japonskega parlamenta, ker ni bilo razprave o njej. Po polnoči, ko je pogodba začela veljati, so šli demonstranti pred rezidenco premiera Kišija kjer je bilo takrat tudi več članov njegovega kabineta. Demonstranti so pred rezidenco bedeli vso noč, da bi Kišiju in drugim ministrom onemogočili odhod Iz poslopja. Tistega dne so bile demonstracije v vsej Japonski od Kokalda na severu do otoka Kiu Siu na skrajnem jugu. Razen v Tokiu, kjer je sodelovalo pri demonstracijah okoli 300.00« ljudi, so bile največle demonstracije v Osaki. kjer je nastopilo okoli 150.000 prebivalcev. V ponedeljek so se v Tokiu nadaljevale demonstracije proti Kišijevl vladi. Več skupin demonstrantov se je zbralo pred Kišije-vo uradno rezidenco, druga skupina pa je demonstrirala pred skupščinskim poslopjem. Istega dne je bilo v Tokiu zborovanje, na katerem so zahtevali vrnitev otoka Okinave Japonski. Zborovanje Je bilo v času. ko so v Nahi, glavnem mestu Okinave demonstrirali proti predsedniku Eisenhovverju. Okoli 5000 demonstrantov se je razvrstilo ob poti, po kateri Je vozila kolona avtomobilov s predsednikom ZDA. Demonstranti so vzklikali proti-ameriška gesla in zahtevali, naj Okinavo vrnejo Japonski. Prebili so policijski kordon in se spopadli s pripadniki ameriške mornarice, ki so stopili v akcijo. PERU SPOPAD MED DELAVCI IN POLICIJO V perujskem pristanišču Cim-bote so se ostro spopadli stavkajoči in policija. V tem pristanišču že dlje stavkajo delavci, zaposleni v ladjedelnicah. Zahtevajo višje mezde in boljše delovne pogoje. Stavkajoči so organizirali javno demonstracijo v pristanišču, policija in odredi vojske pa so jim skušali to preprečiti. Po demonstrantih so streljali, štiri delavce so ubili, trideset pa je bilo ranjenih. Ranjenih Je bilo tudi štirinajst policajev. CIPER GROŽNJA S SPLOSNO STAVKO Predstavniki 65 raznih ciprskih organizacij, ki so se prejšnjo nedeljo sestali v Nikoziji, so obsojali Veliko Britanijo zaradi naraščanja brezposelnosti na Cipru. Na sestanku so sklenili organizirati enodnevno splošno stavko na otoku, če oblasti ne bodo sprejele ustreznih ukrepov proti brezposelnosti. Za razliko od dosedanjih bi sodelovali v tej stavki tudi trgovci, pripadniki svobodnih poklicev, vzgojitelji, zdravniki in državni uradniki, tako da bi zastalo vse življenje na otoku. Datuma stavke še niso določili. Na sestanku v Nikoziji so prav tako sporočili, da je na Cipru 10 tisoč brezposelnih in da strada okoli 60.000 ljudi. *goriiiPOnazorKev vsega, kar smo tega , ornenili, naj postrežemo iz kaj cj, s®.t'etnega obdobja le z ne-2;i sm j1, ki so nekako značilni fijg sv„?n° Pozornost in zanima-in prat°Vne Javnosti za poti, boj ^UgoslavT' ®rat^^ve socializma v in n!!u!e ,iz sestavkov novinarjev ^gledn'^ Stov’ odkMttk0 iz izjav tr>ounJr\tuicev ° delavskem sa-obdobj,. anju v tem desetletnem urg2 U- “'J oni pojmovan, potre£°mentarja. Komentarji niso desetini’ ker so rezultati prvega Da ia.>t',a Prepričljivo postavili ke -n ®°Vražnike, umirili skepti-’vsPodbudili prijatelje... to -jot zaradi tega, ker so desetievmenti obdobja — prvega v Jugo^ delavskega upravljanja loto 1950... barija prvo leto delavskega uprav- K * deželi. Jelavcev n,el{a.i mesecev po pozdravu ^Orlanda električne industrije Sun- 1« ~ i)' M bratst Slljajo cle,avcem Jugoslavi-!JVetlbo i/ pozdrave in pozdravljajo Slavcih«Kritvijn UzaciJe svoje dežele, z raz-?• Vročitvi- asti ljudskih odborov in v^J0 tovarn delavcem v uprav- fkus ali se bo ta zanimivi po- laVc^m tovarn v upravo de- ?r&ani?ai!J?ne5el- 2e tako zapleteno tel ^ .^J0 bo morda še bolj zaplesano JI napravil še manj organizi-l2kušenl rarl Pomanjkanja tehničnih Ji Ce. pa bo ta poskus zares strank0 Prtsdil sleherno socialistično bčii* sv Pa svetu, da bo ponovno pro-ibekracni6 istaliSče do industrijske de-kušn1e 'j6 ter pri tem upoštevala iz-VečJ^0s1ovanskih delavcev.*« JavU 2 *sun«< iz Sydneya je ob- 5enterl«»mr« tobra 1950 obširen članek članek « ga. tinpisnika iz Beograda, bal ni ~_*;avaja podatke o proporcio-bšču delavskih svetov, o sta Pri odmwe- do njih- ° njihovi vlogi P°sredGvIianju države ipd. Članek je Je Nelepa-itudi izjavo Watsona, vod-Bo obkSai- britanskih laburistov, ki deJal TY,Qri L Jugoslavijo. Watson je p? drugim, da je ta . . . btena i'eksPerirnent svetovnega po-pobuda da bo ~ bo uspel — velika svetu., 2a 8°cialistično gibanje na jp PH^firedno P° sprejetju zakona takratni u12 Akre' glavnega mesta obale in br?tanske kolonije Zlate Pismo i*dai neodvisne države Gane organir*«!«ga v imenu sindikalne s,ai niih« e eiektričarjev Akre po-Ji generalni sekretar. V pi-med drugim: slaviii ii bl ^vedeli resnico o Jugo-ziasti « ,0 jugoslovanskih narodih, tih in de2avri.h' ° njihovih sindika-cijah. Va* niRib Političnih organiza-Ija nan« e ljudstvo iskreno sprem-ih ge p<;r^ Jugoslovanskih delavcev snrpi.i jugoslovanske vlade, ki delavrpJl,a zakon o izročitvi podjetij hparno i V uPravljan,je. Mi prav tako dnin*Sm<> PrePri^ani- da bo ne-tudi nam ^altSna odgovornost zaupana 1951... pod nasiovom ^Formula ^buriatiA ^ za ^r^ napisal takratni učni poslanec Connie Ziliacus v pismu londonskemu listu -News Chronicle- med drugim naslednje: -Po treh tednih bivanja v Jugoslaviji sem se vrnil pod globokim vtisom smelosti in razmaha gospodarskih, upravnih in političnih reform, ki se uveljavljajo v tej deželi v trenutku, ko prihajajo britanski in ameriški posebni dopisniki v Beograd z navodili, naj bodo pripravljeni na izbruh vojne. Medtem pa oni (Jugoslovani — op. ur.) Izvajajo celo vrsto smelih reform, ki so vse usmerjene v krepitev decentralizacije v Širši obseg pobud in v naraščanje demokracije. Prezgodaj je še govoriti, kako deluje smeli .poskus . delavske uprave v tovarnah, vendar rezultati prvih mesecev mnogo obetajo.-«« V številki 28. septembra pravi -Frankfurter Ailgemeine Zeitung«* v članku z naslovom -Nova gospodarska smer v Jugoslaviji-«« med drugim tole: -Prevzem podjetij po delovnih kolektivih ni le fraza, temveč se je uresničil, ker posamezni delavci sodelujejo pri dobičku podjetja. Med posameznimi podjetji se razvija konkurenca. Netočno pa je vse tisto, kar so zadnje čase pisali o vračanju podjetij privatnim lastnikom . . .-«« Cilj nove smeri v jugoslovanskem gospodarstvu je uresničenje socialističnega sistema, ki vsebuje tudi določene elemente gospodarstva svobodnega trga. Temeljno načelo pa je, da mora ostati lastnina sredstev za proizvodnjo v rokah države in socialističnih institucij. Steber novega gospodarskega sistema so delavski sveti, katerih naloga je uresničiti geslo -Tovarne delavcem««. Leta 1952... Revija »Elinika Kronika- je objavila. 3. avgusta članek novinarja K. Hadjiargirisa, ki je zapisal med drugim: »Poglavitna značilnost Titovega komunizma je poskus prenesti oblast na proizvajalce, z drugimi besedami na tiste, ki zdaj delajo v industrijskih, trgovskih in drugih gospodarskih podjetjih. Uveljavlja se tudi decentralizacija uprave, ki je ni mogoče označiti drugače kot — večji prenos državne oblasti na javnost ... Gre torej za sistem, katerega cilj je izročiti upravo javnosti, povezati socialistično celoto z interesi posameznikov in s službo, katere člani so... Ni mogoče zanikati, da Jugoslavija s smerjo, ki si jo je začrtala, dela človeštvu uslugo,- Pariški informativni list »Pariš #resse« je objavil v dneh od 12. do 21. novembra pod naslovom »Jugoslavija po zagrebškem kongresu- vrsto člankov posebnega dopisnika, ki je zapisal tudi naslednje: “Tovariši poslanci, to je zgodovinski trenutek naše revolucije, je rekel Tito, ko je predložil Ljudski skupščini novi zakon. To je bilo pravzaprav zelo važno. Pet let po nacionalizaciji vseh jugoslovanskih »proizvodnih dobrin-, od borskih rudnikov do beograjskih nočnih klubov, je Tito predlagal, naj država prepusti upravljanje teh dobrin delavcem ... Ta načrt se je začel s tem uresničevati. Skoraj povsod v Jugoslaviji so »delavski sveti- v tovarnah prevzeli oblast. Prihodnost bo pokazala ... ali bodo jugoslovanski delavci znali izpolniti zapleteno nalogo upravljanja podjetij.« Leta 1953... Takratni voditelj britanske laburistične stranke se je mudil sredi leta v naši deželi. Pred odhodom je element Attili takoie odgovoril na vprašanje, kaj misli o samoupravljanju v naših tovarnah: »»Obiskal sem nekaj delavskih svetov in govoril z njihovimi člani. Ni mogoče povedati prave sodbe o tem. Nisem mogel natančno doumeti, kako deluje ta sistem, vendar bi bilo potrebno po mojem mnenju nekaj več centralne kontrole. Vedno grozi nevarnost, da pridejo v industrijskih podjetjih, ki jih vodijo delavci, do izraza ozki in sinc^kalni interesi.«« Francoski socialistični prvak An-dre Plilipe, ki se je prav takrat mudil v Jugoslaviji, je izjavil konec avgusta dopisniku Tanjuga na Dunaju, da z velikim zanimanjem spremljajo proces ekonomske in družbene decentralizacije v Jugoslaviji, potem pa je dejal: -Po mojem mnenju je osnovni problem socializma — bolj kot dobra organizacija ekonomike — sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij na temelju njihove popolne odgovornosti. Morda je še prezgodaj dajati sodbo o uspehu prizadevanja v Jugoslaviji na tem področju. Sedanje oblike morda še niso dokončne, vsekakor pa drži, da pomenijo prizadevanja Jugoslovanov pomembno izkušnjo, ki je velikega pomena za dejavnost socialistov nasploh«« Septembra je londonski »»Tribune«« objavil članek Jenny Lee, v katerem je rečeno med drugim: »»Medtem ko se obotavljamo in brkljamo z eksperimenti v naši nacionalizirani industriji z različnimi oblikami komitejev, se Je Tito smelo odločil za popolno delavsko kontrolo . . . Dejstvo je, da to začenja dajati rezultate. Napake, ki se pojavljajo, odpravljajo drugo za drugo.«« Leta 1954... V številki z dne 7. aprila je švicarski list »Neue Zurcher Zei-tnng« objavil pod naslovom »Ekonomski eksperimenti v Jugoslaviji« in pod naslovom »Sistem delavskega samoupravljanja« članek, v katerem je skušal še bolj podčrtati objektivne težnje v razvoju delavskega samoupravljanja, ker je videl v njih nepremostljive ovire za dokončni uspeh in ker je sistem delavskega samoupravljanja primerjal »z robinzo-niado velikega obsega«. Pisal je v slogu svojih prejšnjih negativnih komentarjev. Vendar pa je list to pot odstopil od svojega prejšnjega mnenja: »Vsi ti različni in protislovni pojavi pa onemogočajo že zdaj dokončno sodbo o sistemu “delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji«. Sistem se ni pokazal kot dober, niti ni doživel neuspeha, temveč sploh še ni niti začel delovati. Zadošča pa en sam pogled v beograjska in zagrebška izložbena okna in že primerjava s prejšnjim totalnim planskim gospodarstvom pokaže dosežene uspehe. Pomembno je, da skoraj vsi obiskovalci iz gospodarsko še nerazvitih dežel kažejo iskreno navdušenje za novi jugoslovanski sistem. To je ponoven dokaz, da gre za eksperiment, ki zasluži pozornost.« Leta 1955 ... Pod naslovom »»Sistem komun v Jugoslaviji«« je obJ|%vifl indijski list ►►Svatandra«« 9. julija članek o delavskem samoupravljanju. V številki 33- Julija Je tudi Indijski tednik »»Bife«« objavil daljši članek z naslovom »»Delavski sveti - temelji jugoslovanske socialistične države««, v katerem je med drugim rečeno: »»Pred vojno je bila Jugoslavija med najbolj zaostalimi deželami v Evropi, zdaj pa sc uvršča med industrijsko najbolj razvite dežele. Zakaj? Odgovor je v jugoslovanskem idealu - v delavskih svetih, ki so trdna osnova za visoko produktivno socialistično državo. Na premiera Nehruja so med obiskom v Jugoslaviji napravili močan vtis ti delavski sveti, ki pomenijo idealno srednjo pot med togo sovjetsko birokracijo na eni ter neusmiljenim kapitalističnim nadzorstvom nad industrijo na drugi strani. Skratka, ta sistem omogoča vsakemu delavcu neposredno sodelovanje v državnih zadevah. Iz tega izhaja, da mora biti načelo samouprave vseh prol/.vajalcev, sodeč po uspešnem jugoslovanskem eksperimentu izhodiščna točka vsake socialistične demo-kraclie «« Istega leta je obiskal Jugoslavijo tudi predsednik zahodnonemškeea Bundestaga Gerstenmayer, ki je iz-javial v intervjuju s sodelavcem »>Oslobodenia«« v zvezi s tistim, kar je videl v Zenici, kjer se je podrobneje seznanil s sistemom delavskega samoupravljanja: »». . . Možnost, da delavci sami upravljajo obrate, je zelo zanimiva reč. O tem doslej nisem imel jasne predstave, zato vam ne morem povedati točne ocene. Zato pa so tu rezultati, ki so več kot prepričljivi.«« Moskovska »Pravda«« Je objavila 2. junija sestavek svojih posebnih dopisnikov Zukova in Majevskega pod naslovom »»Sovjetska delegacija zaključuje pot po Jugoslaviji««. V članku je rečeno med drugim: »»Ob zaključku obiska v zagrebški tovarni Rade Končar sva se prijateljsko pogovarjala z direktorjem, s predsednikom delavskega sveta Stje-panom Kundihom, s sekretarjem tovarniške partijske organizacije Franom Mihlom in s predsednikom sindikalne podružnice Brankom Ruška-čom. Med razgovorom, ki je trajal dlje kot pol ure, so se Hruščev, Bul-ganln In Mikojan podrobno zanimali za sistem upravljanja podjetja, za vlogo družbenih organizacij ter za njihove odnose z upravo. Tovariši Mundih, Mihi, Kncžovič in Ruškač so odgovarjali na številna vprašanja ter pripovedovali o delu delavskega sveta, partijske organizariaje in sindikatov, ki se v mnogočem razlikuje od sovjetske prakse. Oh zaključku razgovora je premier Hruščev dejal, da je mnogo vprašani, ki bi jih bilo treba proučiti globlje in podrobneje. »»Ce menite, da je vaša praksa dobra - je dejal - vam želimo uspeh. Mi pa bomo — tako mislim — Se nadalje uporabljali svoje metode, ker menimo, da bi bilo koristno tako za nas. kakor za vas, če bi globlie proučili izkuSnje enih in drugih ter storili tisto, kar se bo izkazalo kot koristno. Vendar je to stvar dobre volje « Čilski socialist Oskar Weiss Banda. k! je septembra obiskal našo deželo skupno s senatnriem Anisefom Rodriguezom. je 17- oktobra objavil v listu »Las Notirias« pod naslovom »Neposredna demokracija«« med drugim naslednje: ►»Ni moj namen, da bi v neskončnost p«»1 slavospeve, vendar sem trdno prepričan, da je samoupravilanje za nas prav takšnega nnmena. kot ga je imela za Marxa Pariška komuna « Pod naslovom »Dežela, ki vstaja: Jugoslavija« jp obiavil pariški »Monde« v številkah od 8. do 12. mala vrsto člankov posebnega dopisnika ob oblekli predsednika Tita v Franclji. Zapisal le med drugim: ». . Dejstvo je. da Imajo praktič- no vsi Jnmslovani deiansko možnost široko sodelovati pri upravljani« lastnih zadev tako v lokalnem kakor v poklicnem okviru . . . Popolna ukinitev gosnndarske odvisnosti, upravljanje podtetli in lokalnih interesov po zainteresiranih lludeh. so vsekakor oblike resnične demokracije, Id Je ne fire podcenjevati. Na industrijskem področju se sistem delavskega samoupravljanja izboljšuje, nujne začetne blodnje so izginile. V delavskih svetih začenjajo spoznavati, kje so njihovi resnični interesi in interesi podjetja.«« Leta 1957... To leto Je v znamenju prvega kongresa delavskih svetov. Delavski in sindikalni voditelji z vseh koncev sveta so spričo popolne afirmacije delavskih svetov prispeli k nam, da bi slišali rezultate dotedanjih naporov. Ves čas so skrbno spremljali delo kongresa. Poglejmo, kaj so med drugim izjavili nekateri izmed njih: Enza deli a Chiese, predsednik Italijanske unije dela: »Zamisel, za katero ste se odločili, je pomembna in velika ne le za vas, temveč za ves svetovni proletariat, ker nakazuje novo pot, na kateri je delavski razred tvorec lastne prihodnosti.«« Dr. Tondion Manu, član izvršnega odbora Socialistične stranke Indonezije: »Po nauku Marxa in Engelsa se osvoboditev delavskega razreda zrcali predvsem na njegovih delovnih mestih v delavnicah. Ce je delavec osvobojen. naj bo gospodar svoje delavnice in proizvodov svojega dela. Zato z velikimi simpatijami spremljamo prizadevanja Jugoslavije, uresničiti in utrditi delavsko kontrolo in upravo po takih delavskih svetih.«« Ignacije Loga Sowinsky, predsednik Centralnega odbora Zveze poljskih sindikatov in predstavnik CK Poljske združene delavske Partije: »»Tovariši, vaš kongres bo nedvomno velikega pomena za nadaljnji razvoj socialistične graditve v Jugoslaviji, za boljšo življenjsko raven njenih narodov. Poljski delavci dobro vedo, da je vsak naš korak naprej hkrati tudi naša zmaga, zmaga vseh socialističnih dežel, zmaga svetovnega socializma.«« Hla Aung, generalni sekretar Azijske socialistične konference: »Prepričani smo, da bo uspeh vaših smelih prizadevanj velik prispevek k osvetlitvi vloge delavca v razvoju socialistične družbe novega svetovnega reda v tem stoletju.«« C. R. Wayne — Roberts, predstavnik Mednarodnega urada za delo: »Delavsko samoupravljanje, ki ste ga v Jugoslaviji uvedli pred sedmimi leti, vzbuja veliko zanimanje Mednarodne organizacije dela . . . Zato je ta kongres še posebno zanimiv za nas, ker zagotavlja priložnost za objektivno oceno sedanjega sistema in dosežkov v njegovem razvoju.«« Predstavnik Zveze dela Maroka: »Maroški delavci z občudovanjem spremljajo poskus delavskega samoupravljanja. Občudujem ta veličastni kongres, na katerem ste vsi bili iskreni in navdušeni v vseh treh dneh. Potrdili ste uspeh svojega po-afkiisa. Ta poskus smatra dobronamerni delavski razred vseh dežel za lastno zmago nad mednarodnim kapitalizmom.«« Van Enre Tondman. predsednik Kongresa delavcev Cejlona: »Izrednega pomena ie zasluga Jugoslavije, ki je prepričala svet. da je napredek mogoče doseči po demokratičnih poteh ... V svetu, v katerem so delavce tako dolg« smatrali sposobne le za pokorščino, ne za upravljanje. za delo in ne za planiranje, za ubogljivost brez ugovora in ne ra prevzem odgovornosti, ra prodalanle svoje fizične sile. da bi si zadovoljili osebne potrebe, in ne za to. da bi uporabljali svole umske sposobnosti v skladu z družbenimi potrebami. je Jngoslaulla pngutTmVb ubrala edinstveno pot. Na ta način se le razbil mit. da so samo izjemno sposobni Hud je iz vrst določenih privilegiranih razredov zmožni prevzemati naloge uprave« Pod naslovom »Obračun irlmšnje« e francoskim socialistom naklonjeni »Franc Tlrreur« objasril! članrk J*e-qiiesa Rouza o delavskih svetih v Jugoslaviji. Med drugim nravi takole* »Zares veličastna izkufinia delavskega upravljanja v Ju gosi a vi 11 le bila močna pripomba vsega Hudstva k etatističnim !n monopolističnim koneep-tom stalinizma. Ce so zahodni socialni demokrati drugačnega muenia kot, Jugoslovani o problemih politične demokracije. pa nasprotno ni nihče nikoli odrekel velikega pomena eko- nomski demokraciji delovnih kolektivov, zdruftenim s sistemom neposredne demokracije komun.«« Leta 1958... -Budan Jagnja«, list iz Benaresa ▼ Indiji, je objavil 26. decembra članek, v katerem pravi: “Jugoslavija je edina dežela, v kateri je država prenesla na delavce vso Industrijo in trgovino. Delavci ne le sodelujejo pri upravljanju, temveč edino oni upravljajo industrijo . . . Videl sem, da so v socialističnih množicah močno razširjena socialistična pojmovanja. Po navadi sem stanoval v hotelu. Ce sem vprašal tamkajšnjega navadnega delavca: »Kdo je lastnik tega hotela, vlada ali kdo drug?- ml je odgovoril: -Zakaj vlada? Vlada nima ničesar pri teni. Hotel Je last ljudstva, družbe, nas. Skupno ga upravljamo - Leta 1959... Predstavniki sindikata severne Rodezije Albert Kaliati in Donatan Mu-banga sta pred odhodom iz Jugoslavije 29. decembra 1959 — nad mesec dni sta bila gosta Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije — izjavila na tiskovni konferenci v Beogradu med drugim tudi naslednje: »Na naju je napravilo poseben vtis dejstvo, da delavci tako široko sodelujejo pri upravljanju podjetij. Dvomim, da še katera vlada tako zelo kot vaša spodbuja svoje državljane. da sami sodelujejo pri izvajanju oblasti in upravljanju proizvodnje.«« Leto 1960... Poglejmo, kaj so izjavili na V. kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije nekateri delegati. Generalni sekretar Indijskega nacionalnega kongresa Sadik Ali: » ... Jugoslavija je postala laboratorij, v katerem se v skladu z njenimi specifičnimi zgodovinskimi pogoji izvaja velik poskus«. Predstavnik Demokratične stranke Gvineje Kamara Bengali: »Vsaka zmaga jugoslovanskih narodov je zmaga naprednih sil sveta nad silami zla, nad silami gospostva in izkoriščanja.« Podpredsednik Socialistične stranke Belgije Jose van Aiten: »...Upam si reči, da nam ni treba naštevati statistisk in nam predlagati znanstvenih poročil. Napredek in izboljšanje vašega položaja sta vidna na prvi pogled ... Tovariši, čestitamo.« Predstavnik Socialistične stranke Ceylona Lia Nage Punia — Verden: “Po eni strani dokazujete svetu, da ni nujno, da bi kolektivna lastnina in birokracija živeli skupaj, po drugi pa zavračate teorijo, da mora biti birokracija nujno obeležje socialistične družbe. Svoje ljudstvo učite, naj vsklaja osebne interese s splošnimi potrebami. Delavskemu razredu sveta krepite prepričanje, da lahko sarti odloča o s«oji usodi.« • In tako dalje v istem smislu. Mnogi ugledni gostje, državniki, politiki, delegati, novinarji in publicisti, ki so v minulem desetletju obiskali našo deželo, so na straneh naših in svojih listov izrekli mnogo laskavih ocen o na£i dosedanji poti, rezultatih, perspektivah in o vsem. kar je dala človeštvu mala Jugoslavija s svojimi dosedanjimi dosežki, z notranjo in zunanjo politiko, predvsem pa z uveljavitvijo sistema delavskega upravljanja . . . Na tisoče strani v dokumentacijah naših inštitutov, listov in revij zgovorno priča o tem . . . RADE ALAVANTTC UM ETN IKI — U M ETNI N E — OBČINSTVO Po prozaičnih gledaliških poteh Pustimo ob strani tokrat oceno repertoarja slov6® skih gledaliških hiš v pravkar minuli sezoni. Opustil® tudi namen, da bi razpravljali o kvaliteti posamezn1 uprizoritev in predstav — o tem smo lahko več ali ui®®J čitali v našem dnevnem in tedenskem tisku — in se P®' mudimo ob nekoliko bolj prozaičnem problemu: z J1*1 nitvijo treh slovenskih poklicnih gledaliških hiš '' Kranj, Koper, Ptuj — smo prenesli njihovo poslansi^, a tudi breme na preostale gledališke hiše. O števil®1 dobrih, a morda tudi nekaterih manj ugodnih pokazateljih tega ukrepa govori naš članek, pravzaprav njem zbrani ekonomski in krajevni pokazatelji. Medtem ko so si slovenska gledališča razdelila svoja »interesna področja«, je osrednja gledališka hiša — ljubljanska Dra-la — ostala brez takšnega »svojega področja gostovanj«. Vzrok je preprost: ker je pač osrednje slovensko gledališče, ker je in ker mora biti glavno torišče njegovih umetniških prizadevanj prav ljubljanskem okraju nam del stroškov, to je stroške za prevoz, povrne Okrajni ljudski odbor, kadar pa gostujemo izven domačega okraja, mora VSe stroške gostovanja povrniti prireditelj.« »Interesno področje« Ijubljan- Ljubljana in ker se navsezadnje s^eSa Mestnega gledališča je Ijub-mora čutiti njegovo poslanstvo okraj, del Gorenjske, Do- prav v vseh področjih Slovenije, lenjske in Primorske. Samo v svoji hiši je to gledališče poleg dotacij za ta naša gostovanja nimamo,« pripovedujejo v upravi Mestnega gledališča, »pač pa nam je v ta namen dal Svet za kulturo in prosveto LRS avtobus za prevoz igralcev, Okrajni ljudski odbor pa tovornjak za prevoz kulis in tehničnih naprav. Vse druge stroške moramo poravnati z lastnimi sredstvi.« V minuli sezoni je ljubljanska predstev'»i^en« Tmefo Tm*lnu5 gleSško središče3”- Je^el^v ima mimo domačih ohvoznost m __________________• . eAeuaii&Ko sreaisce — je imel v Drama mimo domačih obveznosti SeZoni 19 popolnih abonmajev, Dostednir SMonTlvoieaa mkiicl — 17 popolnih abonmajev, vsak vsakeea 7 devetimi nredRtavami tJOSl a, , fr?*1. z osmimi predstavami ter še tako tri abonmaje s tremi predsta- 0686 gledallšča’ je leta 1956 5‘ imenovane predstave za »izven« vami za kolektive Tobačne tovar- - prenesla del svojega umetni- ne, IEV in Telekomunikacije, škega snovanja tudi v druge kra- Izven LjublJane je lmelo Mestno je sirom po Sloveniji. gledališče še po en abonma z deve timi predstavami v Logatcu, Medvo-Po eno predstavo ljubljanske Dra- dah, Pirničah In Mengšu, dva abon-me so si lahko ogledali prebivalci maja z devetimi predstavami v Kam-Celja, Maribora, Zagorja, Izole, Dol- nlku, po en abonma s šestimi pred-skega in Kamnika, medtem ko so si stavami v Novem mestu, Idriji, Škofji lahko Kranjčani ogledali štiri njihove Loki In na Trati, en abonma s petimi predstave dveh različnih gledaliških predstavami v Črnučah, abonma s šti-del, a Koprčani štiri predstave treh rimi predstavami v Železnikih in pb različnih gledaliških del. Ob zaključ- en abonma s trend predstavami v An-ku letošnje sezone pa je ansambel hovem, na Igu in v Duplici, poleg ljubljanske Drame odšel še na daljšo tega pa je imelo še dva dopolnilna turnejo po Sloveniji In obiskal na- abonmaja, vsakega z dvema predsta-slednje kraje: Jesenice, Mursko Sobo- vama, v Kranju. to, Beltince, Grad, Lendavo, Radgono, _ , v, .......... • Ob tako številnih abonmajih izven domače hiše torej ni čudno, če je imelo to gledališče od lanskega 3. oktobra do 18. junija letos kar 343 predstav, vsekakor največ predstav Izmed vseh poklicnih gledališč v minuli sezoni. različnimi gledališkimi deli oziroma dvanajstimi predstavami so gostovali v dvanajstih krajih. Ce bi k temu prišteli še številne abonmaje in občasne predstave zlasti ljubljanskega Mestnega gledališča in Drame, ki videli, da po številu predstav niso prebivalci kranjskega okraja v ničemer prikrajšani. »Čeprav nam je nekako uspelo zamašiti vrzel, ki je nastala po ukinitvi poklicnega kranjskega gledališča, pa mislim, da naše novo gledališče ga je gostovalo enkrat v Kopru in Izoli Eksperimentalno gledališče iz Ljubljane. • Skupno je torej gostovalo v koprskem okraju v minuli sezoni pet gledališč s 13 gledališkimi uprizoritvami oziroma 38 predstavami v komaj sedmih krajih. Za vse te prireditve in še nekatera druga gostovanja do-tira koprski okraj zavod »Primorske prireditve« s približno 10 milijoni dinarjev, 8 do 9 milijonov dinarjev pa prispevajo vse tri obalne občine — Izola, Piran, Koper —, Gostinska zbornica in turistična organizacija, za prireditve v po- Križevce, Ljutomer. Ptuj, Veliko Nedeljo, Kidričevo, Novo mesto, Črnomelj, Kočevje, Ribnico, Kostanjevico, Krško, v teh dneh pa se mudi v Novi Gorici, Desklah in Ajdovščini. V Murski Soboti iti Novem mestu je imel po dve predstavi »Dvanajst porotnikov«, v ostalih krajih pa po eno predstavo drame. vol? P^arteJ Poskusimo v tem skupnem številu gole številke, potem je rezul- predstav poiskati še pokazatelje o te-tat letošnje sezone takle: Dra- renu, M je bil zaobjet z gostovanji, ma je gostovala V Slovenili S Izven abonmajev je namreč ansambel petimi svojimi uprizoritvami oziroma 37 predstavami V de- roma na Trati je imel ob osmih go-vetindvajsetih krajih, kar je stovanjih dvanajst predstav, v Kamni- vsekakor 7elo lena bilanca ku devet različnih predstav, v Novem vsekakor zelo lepa Dlianca ln Logatcu je gostoval osem- njemh letošnjih prizadevanj. krat, šestkrat v Mengšu, petkrat v Anhovem. Idriji in Medvodah, v Kra-Od kod sredstva za ta gosto- nju je gostoval trikrat s štirimi pred- vanja? Na to vprašanje so v V^ve ^imel upravi SNG odgovorili: »Za Ob dveh gostovanjih v Kopru, dvakrat gostovanja Drama doslej ni ie gostoval v Železnikih, Izoli, Cmu-dobila dotacij, z izjemo zad- i^Sntei>Za- t0 M010 je gledališče abonmajev -po 6 predstav in. to enkrat z dvema predstavama, enkrat dak> v poslednji sezoni terenu dva v Trbovljah, po enega pa v pa je gostovalo tudi v Ljubljani, Ko- 130 predstav, točneje 111 v okra- gentiuri,, gcStani,] Voiniku što-pru, Cerkljah, Lancovem. Križah, So- ju Koper, 17 v goriškem okraju ]j’ boštanlu> Vojniku, Sto-rici in Preddvoru. j n htra tt rPr»ot-,i ■tre,!44-z-«*«-, 4-0-*o Zadnja premiera 12. junija smo si v ljubljan- M ski Operi ogledali zadnjo premie- § ro letošnje sezone, ki je združila || v en večer dve zanimivi, vendar g močno (nemara celo preveč!) kon- §§ trastni deli: Purcellovo trodejan- g ko »Dido in Enej-« ter Menotti- s jevo komično opero »Amelija gre s na ples«. — Dovolj smo že govo- U rili o svežem in upe vzbujajočem s dihu, ki je zavel skozi letošnji re- g pertoar naše osrednje operne hi- j§ še, da bi bilo potrebno karkoli = dodajati. Povemo naj le še to, da z velikim pričakovanjem g čakamo programski načrt bodoče sezone in da želimo naši = Operi na letošnjem festivalu v Dubrovniku kar največ uspe- = ha s predstavo, o kateri danes govorimo. »Dido in Enej« Henrgja Purcella je kljub prenekateri g tipično baročni potezi v svoji dramaturški zgradbi (kar da- g nes prej ovira kot podpira uprizoritev) veliko in pretresljivo g delo. Režiser Hinko Leskovšek je v sodelovanju s scenogra- g fom Maksom Kavčičem ustvaril lepo izenačeno ter stilno iz- g redno čisto predstavo, ki bi ji nemara lahko očitali samo to, g da se na momente vendarle preveč izmika odrskemu reali- g zmu. Tretji, ki je pripomogel k tej enoviti uprizoritvi, je bil g dirigent Ciril Cvetko; z godalnim orkestrom naše Opere je g zanesljivo in odtehtano izoblikoval Purcellovo partituro, g Zbor (zborovodja Jože Hanc) je svojo nelahko nalogo rešil g zelo dobro, prav tako pa so se dobro izkazali tudi solisti g Hilda Hblzlova, Zlata Gašperšičeva, Vera Klemenškova in g Samo Smerkolj. g Menottijev gledališki prvenec »Amalija gre na ples« je || živahno, dovolj domiselno, zlasti pa odrsko učinkovito delo, g o katerem lahko zapišemo vsaj to, da bo zanesljivo »vleklo«, g V realistično zasnovani sceni ing. arch. Ernesta Franza je š režiser Ciril Debevec postavil prav tdko — tu in tam name- g noma nekoliko karikirano dejanje, ki je učinkovalo prijetno g kratkočasno. Glasbeno je predstavo temperamentno vodil g dirigent Rado Simonitti, med solisti pa so izstopali Manja g Mlejnikova, Marcel Ostaševski in Drago Čuden. —i = roma kakšna je bila vpliva0* nekdanjega ptujskega gleda11' šča. Ob primerjavi objavU®" nih podatkov pa lahko ugo10” vimo, da ima teren ptujske®3 območja danes vsekakor mn?' go manj predstav, kot jih 18 imel nekdaj. Osnovne ugotovitve, ki izh*' Š« in dve v Trstu. Kvaliteta tega ^ah, Mozirju, Velenju in Zrečah. • Povedano še nekoliko giedališča pa je bila tako v stro- Imeh Pa s° tudl v Celiu devet bolj suhoparno, čisto materna- kovnem, kot v umetniškem po- popolnih abonmajev z osmimi tično: tedanje poklicno gleda- Siedu zeio nizka, tako okraj ni predstavami v sezoni in seveda še lišče je v svoji zadnji sezoni z vldel Prave utemeljenosti za tako obvezne predstave za »izven«, osmimi uprizoritvami gosto- visoko dotacijo, ki jo je tudi si- statistika razkriva, da so Celjani valo v 18 krajih s 47 predsta- cer le 3 težavo zmogel. Bilo je letošnjo sezono gostovali sedemkrat v vami. treba nekaj ukreniti. Prav v ti- Šentjurju, Velenju in Zrečah, šest- jajo iz vseh teh navedenih, a stem času smo dobili namreč tudi krat z 12 predstavami v Trbovljah, . , , , .i.nv, nrikHnčil^ dramski h skl,ni^o nov zakon ° Poklicnih gledališčih Šestkrat v Mozirju, Štorah, Šoštanju VSe Premal° obdelanih poda. priključili dramsko skupino ; e bi b t b zac]ostjti njegovim in Volniku. trikrat v Kostanjevici, bi lahko strnili v naslednje m1®1' kranjske Svobode prosvetne- ^ 1 Šmarju pri Jelšah, Žalcu in Ponikvi, vegin, s!ovenskih „ipdaiišč j6 mu servisu in tako ustanovili r,r®apis®™’ 01 m°ral1 nastaviti še dvakrat v Hrastniku s štirimi pred- veclna ^ovenskih gledališč novo gledališče »France Pre- 1 poklicne igralce, dramaturga stavami, dvakrat v Krškem, Mariboru, pravilno doumela svoje poslan šeren«, samo da je to zdaj V1, Poskusal1 3mo Šmartnem, Vitanju, Ljubnem, Petrov- stVo tudi izven lastne hiše, „mat ki od,r „ nrinoveduie dltl zahtevam zakona, Čeprav bi Cah. Šempetru in Polzeli, enkrat v . . . . ■ v nnravnik Prpšernovee^T hloda- nas to stal° novih 20 milijonov Ljubljani a tremi predstavami, enkrat 1® abonmajev in gostovanj lišča v K ra ni, j tovariš Marian za stanovanja igralcev. Vendar P3 so gostovali še v Škofji vasi. Go- manjših krajih in na podeželju s Si" sss ;s!"t,srca.ssswK“» < Novem Celju. toliko kot le malokdaj ali mor® ® Skupno je torej Mestno tudl nikoli prej, in da skušajo bo zdaj S^mVse^at' = Kole = re^ki je Od občine smo dobili dotacijo “ PriPravllen Pritl v Koper, iz-5,780.000 dinarjev in 720.000 P0vedal zelJ0, - na okraju so j° dinarjev posebej za investicije, d w lzsilievanle “ da f po proračunu pa si bomo mo- ™ dd dolgoročno posojilo, ki bi rali ustvariti letos 2,944.000 di- ™ omogočilo zgraditi vilo v ka-narjev lastnih sredstev. Gleda- J bl med drug™.blla tudl Ušče ima tri poklicne režiserje d™ran? za n-Jegove "intlnlne<< re' in tri odrske delavce-mizarje, = acl^ke večere, je vsa stvar iz- ki pa pomagajo tudi drugim blla sodu dno- S tezkim srcem amaterskim igralskim skupinam v kranjski občini. V seznamu imamo sedaj vpisanih Zal ne razpolagamo s podatki o 63 igralcev. Vendar je takih, S krajih, v katerih je gostovalo nekda-kat r1 • 4 X rp,np4p delati n:|e koprsko gledališče in je zato pri-kmerimi je moc resneje delati merjava s sedanjimi razmerami tako 16 18. Lotos je imelo naše gle- rekoč nemogoča/ Kljub temu nekaj smo se odločili razpustiti gledališče.« gledališče iz Celja gostovalo v eni bolj, drugi morda manj — za” minuli sezoni z osmimi svoji- polniti tudi vrzel, ki je nastala 2 mi uprizoritvami oziroma sto- ukinitvijo treh poklicnih odro'-timi predstavami v tridesetih 0 tem Zg0vorno pričajo napom3 krajih, kar kaže na izredno gostovanja in tu ^ a 0 teU1 prizadevanje tega gledališkega , .. „tpre ansambla, da bi gledališko “ ‘ de;,stvo’ da mars,kf‘f umetnost čim bolj približali na terenu kniižlj° &Icd ' prebivalstvu številnih krajev Hšča v svoje lastno breme, na območju »svojega« terena, gostovanja so gotovo tudi na d°' * kaj višji ravni, kot so bile pr6®' ------------ ^ .....------ ... ...... tcum iiCMJ SNG Marlbor to gledališče ki stave 8ledališč v Kopru, Ptuju i« dališče tudi tri abonmaje pb 6 ^tkov o dramskih gostovanjih v lma ^ko dramske kot opeme pred- verjetno tudi v Kranju. Nič ma« predstav, ki pa srno jim dodali pa Vendarle kažejo, da ima danes v stave' nas pa tokrat zanimajo žara- pomembna pa ni ugotoviteV> ®* še po dve predstavi ljubljan- koprskem okraju malo mest ah manj- di možne primerjave samo dramske * %. „iPd»' skega Mestnega gledališča in Sih krajev možnost videti gledališko predstave, zato v navedenih podat- smo z UKimivijo ten tren gi® _ ljubljanske Drame.*« Razen omenjenih abonmajev predstavo: omenili smo že, da je SNG kih izpuščamo opeme). je mimo lišč privarčevali precejšnja abonmajev imelo še nanfna sredstva< Morda najboU Drama gostovalo v Kopru trikrat s mariborskih in Petimi predstavami in v DoU dva- abonmaje s štirimi predstavami na Ptuju, slovenj Gradcu, problematična. mili imiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniimiioiimtimimiiiHmiiiiiiiiHiimiiiim tu'<< je pripovedoval določenimi fazami dela, ki orno- zirane ekipe za posamezna dela, č^ietja T ^n^ovskega oddelka gočajo čimbolj izkoriščen čas, ki ob pravilni organizaciji pre- cevnik Tngrad iz Celja Franjo uporabljajo pa tudi nekatera no- bajajo od enega gradbišča na !r\ i XI4 T-, — „ L J L- J s • _ s« « v. « v u J _ 1 -«iV( >yTT ,v - ---J i-vet Lum iicrvciLCi d HKJ- I.vajajvj .X« Se v pos„^ Petih tednih so va orodja. Pri izobraževanju de- drugo, s čimer dosežemo, da delo ^ onih tečajih popolnoma lavcev pa ge seveda nismo orne- nikjer ne zastane. Delavci na teh ———________________________ jili samo na zidarje, ampak smo tečajih niso dobili formalne kva- NOVrvc poskrbeli tudi za izobrazbo dru- lifikacije, vendar pa so enako- PlT ' LETOŠNJEGA §ih delavcev kot slikopleskarjev, vredni kvalificiranim delavcem "OLJSKEGA TTFSTIVAT A ^sterth občutno primanjkuje in in plačani po učinku. Poleg stro-i t-Mošn'- -C11 »A.L.A se je prav zaracji tega marsika- kovnih predmetov smo na teča- 8?ebuje ivt?ullski. festi.val se lu'atlno tera gradnja zavlekla tudi za dva jih uvedli tudi dodatne predmete, tazbegranesa fiima^^z3 nasiovT^orej meseca, dalje za strojnike, s čl- kot delavsko zakonodajo, delav-*ekai e?°' ča bo letošnji festival po- mer smo preprečili pogosto okva- sko samoupravljanje in higien-~ vsa, ?re,clvaianja kratkih fii- ro strojev in samo s tem prihra- sko-tehnično zaščito. Menim, da sk» oilji S°J ubo5tev^rhvaiežnoa puH- mli nad 10 milijonov dinarjev ter bi moralo vsako podjetje težiti ?°too s stvo'. W že šest let tako po- še za nekatere druge.« za tem, da čimveč delavcev izo- >oStiPre™3a revue naše filmske brazijo v okviru podjetja, ker tfi?1 vseeno V vaš®ln P°d;1etiu ste se torej z možnosti za to so. Vajencev pride J1116- ki vvUmčili tiste kiatke vso resnostjo lotili strokovnega izobra- „ or-oriKcno Srvio ir r inKl-in festival bl,h naSrajeni na letoš" ževanja delavcev. Kolikor mi ie zna- dovolJ z gradbene sole V Ljublja-^hkU' T^o11 ^-atke?^ -filma. Beo: no' le va§e izobraževalno središče gle- ni, za tiste stroke, od katerih SK3Š*« . sssrt šfii&iS&SM&gi ks 'i&gfržgt i. “vse ri«h„ * za s,rojno PuSlso" benih podietjih v Slovenili. Kie, me- , e števno aeiavcev pa moroa i kratke ™esta~ tcr drue'e nagra- nite. so vzroki, da se izobraževanje bi bilo odveč ustanoviti v« 'bska filre, m»,’ H10'! njun' .tudi gradbenih delavcev, v primerjavi z središče V okrajnem merilu.« in n. ma »-Na sončni Strani ce - H rn cH m 1 cfr\cr\or1ar*cLHml ■nurincfaml rln_ nag“^ Sile" sTS. "da^T^obSeva^e bi mS^oŽvSTsta^ti^e v primerja ni panogami ani. -»------------BL nL^,!T1?.y. P?inL“?r:.”a »v gradbeni stroki je zaradi še slov'nskatk' > in sorl?ni stra!li cf" drugimi gospodarskimi panogami, do- t-jubij;.,,; ° tu grafičnem bienalu siej ge nj uveljavilo v polni meri, da ...... -"J vedno Več^alT rnanj"sezonskega'"dela aren*' ^ da "* tSl Ha bf zviifjin potrebno?~ Ali ni tudi izobraževanje tisto sred- fi]mellS1 bodo samo oilh<>V?« 'of fhnMEi stv0’ M lahko vsaj nekoliko zajezi ta J>ajbor0ti' za najboljši reHjo ta ”Pa kako ^ potrebno. Zla- pojav?« tiiai t81 scenarij. Podelili bodo stl z uvajanjem mehanizacije in 'Uma.1' 8ebno nagrado za ozvočenje Industrijskega načina gradnje bo- »Fluktuacija je prav gotovo tM,v .Program festivala ie vkiiučen mo potrebovali vedno več specia- problem, ki teži vsa gradbena {ePravIn? “Uežela petih kontinentov«, liziranih in strokovno usposobite- podjetja. Nedvomno pa se da tudi k Prvi m,.*0, ao,cumentarni film. to nih delavcev. Redne šole nikakor z izobraževanjem doseči, da se Mestlkv ’ Ttatai^ok”?! niso kos zadostiti vsem zahtevam delavec čuti tesneje povezanega s ji predvajanje v Puli pa je tu- in moramo zato čimveč delavcev podjetjem, ker morda drugje ni-‘* ^ogo^ii letos nimamo na izbiro priučitj. na delovnih mestih. Ta- ma. možnosti, da bi. svoje speciali-,>u. TM?VtoZYap^m‘lva«vniie ko priučevanje - tečaji, seminar- zirano znanje v polni meri izko- «0bjLSo Pioizvodna tamski podjetja ji. inštruktorji - na seveda za- ristil, na drugi strani pa mu tako •s, t0 kredite kot pretekla le- hteva precej izdatkov, ki se jih specializirano delo, kjer je pla- ^ ^»nanle Je »mogočUo načrtne j- ponekod ge otepalo, češ saj gre čan po delovnem učinku, nudi leuPioKrams^ poiitlke^^Ls^^- tudi po starem. Taka nazirania možnosti za večji zaslužek in za-*n bo ^knuijcjo več samo za Pulj so že sedal škodljiva, še bolj pa to tudi ne išče boljših pogojev «ini oziromlUmovs a?k02ifna .šel! bodo v prihodnosti. V našem pod- drugje. Skrb za delavca pa se se-*ai>ihabma ? bY°v 'itaiju ieto^eprita- jetju pri tem nimamo težav in veda ne sme končati pri izobra- manl filmov. nam vodstvo nudi vso pomoč. ževanju, ampak mora podjetje za- kartoteka za vsakega slušatelja Dopisne šple pisne osemletke prof. Stefan Barbarič. »Dopisna osemletka traja po programu dve leti. Razdeljena pa je na dve stopnji: nižja stopnja obsega snov 5. ta 6. razreda osemletke oziroma, njej ustrezajoče šoie ta se vanjo lahko vpiše vsakdo ne giede na svojo dosedanjo izobrazbo; v drugi stopnji pa obravnavajo slušatelji snov 7. in 8. razreda osemletke, pogoj za vpis v to stopnjo pa je spričevalo iz 6. razreda osemletke ali njej ustrezajoče splošno izobraževalne šole.« »Čeprav je učni načrt izdelan po učnem načrtu oddelkov za odrasle, pa se bistveno ne razlikuje od učnega načrta drugih splošno izobraževalnih šol. Razlika je samo v tem. da Je snov nekoliko bolj zgoščena in da so poudarjena predvsem tista poglavja, ki jih potrebuje odrasel človek v svojem poklicu, vsakdanjem življenju in sistemu družbenega upravljanja. Učna snov v obeh oddelkih dopisne osemletke je razdeljena na naslednje predmete: slovenščina z estetsko vzgojo, spoznavanje družbe, kjer so zajeta predvsem poglavja poUtične ekonomije. sociologije, zgodovine in geografije, spoznavanje prirode, kjer sta vključeni v načrt predvsem fizika in kemija ter matematika.« »Našim dijakom pošiljamo posamezne lekcije iz učbenikov, ki obravnavajo zaključena poglavja posameznih predmetov. Na koncu vsake lekcije so dodane še naloge in vaje, s pomočjo katerih si slušatelji utrjujejo znanje. Korek. torji za okraje te naloge pregledujejo ta jih popravljene, skupaj z napotki, opozorili in razlagami, vračajo Dopisni šoli, ta pa jih nato razpošlje svojim študentom. Da bi lahko čim bolj sprostili režim študija, smo letos uvedli ko-lokvijski sistem. Ko študent predela določeno število lekcij in opravi predpisane naloge, se lahko prijavi h kolokviju na vseh šolah, ki imajo oddelke za odrasle. Te šole jim ob zadnjem kolokviju izdajo tudi spričevala, katerih uspeh je povprečni uspeh slušatelja na kolokvijih.« »Da bi bil pouk v Dopisni šoli čim boljši, je ljubljanska Dopisna šola za svoje slušatelje uvedla še seminarsko dopolnilno izobraževanje na oddelkih za odrasle na osemletkah. Tako lahko zdaj slušatelji Dopisne šole tudi hodijo na predavanja na oddelke za odrasle in si tako utrjujejo znanje tudi ob neposrednem pouku. Sola je uvedla tudi stalne sestanke s slušatelji ta njihovimi korektorji, na katerih se lahko študenti pogovore o svojih težavah pri študiju in izpovedo svoje želje, kako čimbolj izpopolniti dopisni način pouka. Sola je poslala vsakemu slušatelju tudi seznam vseh, ki so vpisani v osemletko, tako da se lahko sedaj slušatelji poiščejo in ustanovijo krožke, kar jim je seveda v veliko pomoč pri njihovem individualnem deta. Čeprav Dopisna šola poskuša snov čim bolj prilagoditi dojemljivosti svojih slušateljev, razlik vendarle ne moremo povsem odpraviti,« pravi prof Barbarič. »Uspeh posameznih slušateljev jo odvisen od njihove dojemljivosti in pridnosti. Zato tudi to dopolnilno delo z našimi slušatelji.« S. B. Marginalije iz Gross-Zimmerna ■staritrA^?110 na sredi rned Darm-hi n in Frankfurtom na IVfai-bjU- ®rnara slednjemu nekoliko Zin. aot prvemu — leži Gross-^tui ; rn' Nič večji ni kot naš ra8b, Vudi sicer ne zapušča bolj tlav rl^ye§a videza. Ob grobo kori'11.* Slavni cesti so se uta-čjgtj,,.aizke in od starosti že kar Pa Sk Ve hiše, v stranskih ulicah ep0 r°rnne, v lastne ograje ujete šoia aU dvodružinske vile. Tu je dve’ p°družnica deželne banke, stant«'ier,kvi (katoliška in prote-Pan«H, l’ Policijska postaja, žu-Zaidg ° m nekaj gostiln ... Kdor bedeli'! talc kraj sredi sončnega zvone ega ialra in zvonjenja iti ^ V’ .ki se razpleta prek polj aenar/111*1 ravninskih gozdov, bo b0 tihma začutil prisrčno topli-kj neopaznega življenja, Vincau P° navadi pravimo pro- Pri vsej legendami nemški sposobnosti za organizacijo je bilo komaj verjetno, da bo drobno mestece zmoglo sprejeti nič manj kot 27 številčno dokaj močnih pevskih zborov — zakaj prav toliko jih je tekmovalo. Kljub temu pa — zapišimo to prirediteljem na čast — se vse tri dni ni niti enkrat zataknilo kolo tega ogromnega aparata, niti enkrat samkrat ni bilo čutiti neprijetnih trzavic in zastojev. Hessenska pevska ?veza je organizirala tek- movanje odlično in tudi z njeno rednem petju je z obvezno tek-pomočjo smo zapustili Gross-Zim- movalno pesmijo (Gentmer: R6-mern z najlepšimi vtisi in spo- misehe Weinspriiche) in Arničevo minh ^ »Pesmijo o delu« dosegla tretje mesto (239 točk); razlika do zma-Na izrecno povabilo priredite- govalca — odličnega moškega zbo-Ijev je Kulturno-prosvetai svet ra »Teutonia« iz Frankfurta je Jugoslavije poslal na tekmovanje znašala komaj tri točke, razlika moški zbor DPD Svoboda »Slava med drugim in tretjim mestom pa Klavora« iz Maribora pod vod- eno samo točko! V najvišjem stvom prof. Jožeta Gregorca. To častnem petju (Hochstes Ehren-je bilo vsekakor dvojno veliko singen) pri katerem je vsak zbor priznanje temu odličnemu ama- tekmoval z eno samo narodno terskemu ansamblu in — kot je pesmijo, pa so Mariborčani s pokazalo tekmovanje — tudi do- Pregljevo »Nocoj pa, oh nocoj« cela zasluženo priznanje. V kon- prepričljivo osvojili prvo mesto kurenci osmih moških zborov iz (119 točk) ter si tako kot najvišjo Španije, Holandije, Nemčije, Bel- častno nagrado priborili pokal ob-gije in Jugoslavije, ki so tekmo- čine Gross-Zimmem. V končni vali v internacionalnem razredu razvrstitvi si zdaj deli »Slava Kla-(napovedani moški zbor iz Gorice vora« (358 točk) drugo mesto s ni prispel v Gross-Zimmern) je Koroškim akademskim oktetom iz »Slava Klavora« dostojno In čast- Ljubljane, kar je resnično lep no zastopala našo državo. V raz- uspeh jugoslovanskega zborovske- pr smo tu> v Gross-Zimmernu. ibedn1]1 ^ 4' do 7. junija priče ških ,50clnernu tekmovanju mo-Va nat i0V- Letos namreč mine-' biačin' k0 sto let> odkar so do-sana,,1 a^tanovili svoj M&nnerge-bievn erein 1860 e. V. Gross-Zim-častiti-111 v Počastitev te resnično .torne; 'llVe °hletnice so njihovi po-Chn^ Proglasili letošnje leto za niiar4?usihiahr. Že od prvega ja-stiio SGm se sleherni mesec vr-PrireuYet^e in manjše glasbene *--■ aitve, ki laodo zaključene na-ln nič prej kot 31. decem- tanko bfa. -v - ne glede na vsa bivj ki jih bodo Ijubez- aerrmJ3 « 1Valc* Gross-Zimmerna ditVaua ;e doživeli na teh prire-(HoW 16 višek njihovega leta tako des Chormusikjahres, Že n-P1.®,6 v Programski knjižici) dneh H ,v tren kar prekratkih haed 4, in 7. junijem. Koncert »ob pogrnjenih mizah« ga petja in mariborskega moškega zbora posebej. Naslednji dan so zbori internacionalne skupine sodelovali še pri tako imenovanem »ocenjevalnem petju«. Vsak izmed tekmovalcev je zapel eno umetno in eno narodno pesem ter dobil takoj po tekmovanju tudi pismeno oceno svojega nastopa. »Slava Klavora« si je z Edlerjevim zborom »Liebe gotliche Harmonie« (v nemščini!) ter Tomčevo priredbo prekmurske narodne »Teče mi, teče vodica« zagotovila oceno odlično (točneje prevedeno: izvrstno). Generalni glasbeni direktor Radia Frankfurt Edmund von, Mischnay ‘je v svojo oceno napisal tudi tole: »Izgovorjava: začuden sem nad odlično izgovorjavo tega inozemskega zbora. Bravo!... Dinamika: zelo bogato izdelana ... Interpretacija: prepričljiva in zelo občutena. — Skupni vtis: dobro izšolan zbor z lepim glasovnim materialom ...« _ Toda še mnogo bolj kot ta pohvalna ocena, so pevce razveselile besede skladatelja Edlerja samega. »Se nikoli nisem slišal svoje pesmi tako zapete, kakor ste jo zapeli vi,« se jim je navdušen zahvaljeval takoj po nastopu. »Resnično: šele danes sem občutil, koliko muzike je v tej pesmi!« — Bil je to gotovo eden najprisrčnejših stikov, kar smo jih doživeli v Gross-Zimmernu. Tn eno najlepših daril prof. Jožetu Gregorcu in njegovemu zboru, ki se ga bodo še dolgo spominjali. Tekmovanja med zbori so v Zahodni Nemčiji prav vsakdanji (ali bolje: vsakoletni!) dogodek. Zato so izven internacionalnega razreda tudi v Gross-Zimmernu tekmovali številni drugi moški in mešani zbori v različnih skupinah. Kolikor smo jih lahko slišali - tekmovanje je' namreč potekalo sočasno v dveh velikih šotorih! - so bili med njimi tudi nekateri izredno dobri ansambli. Čudili smo se tej'množičnosti,' pa so 1 nam razložili, da šteje Nemška pevska zveza približno 18.000 moških In približno 5000. mešanih zborov! Ob takih .argumentih smo seveda spoštljivo umolknili Okroglo 23.000 zborov - ta številka vsekakor vzbuja celo vrsto misli, tudi neprijetnih! Se mnogo bolj živo in po- membno pa zaživi naša drobna statistika ob dejstvu, da pojo v teh zborih pretežno mladi ljudje . .. Drugi kraji - druge navade! Najbolj izmed vseh novih navad nas je (in prav gotovo ne Samo nas!) motil običaj, da se pevski koncerti vselej prirejajo »ob pogrnjenih mizah«. Domačini so nas gledali vsaj tako začudeno kot mi nje, ker nam to ni hotelo takoj v glavo. In res smo se le stežka navadili na novo okolje. Storili bi seveda krivico občutljivim in navdušenim poslušalcem, če bi jim zaradi tega očitali manjšo zbranost in dojemljivost ob izvajanih pesmih. Nikakor ne! Le od izvajalcev zahteva tak način koncertiranja (in še celo tekmovanja!) znatno večjo koncentracijo in mnogo več naporov - zlasti če na novo okolje niso pripravljeni. In to je bila ena izmed najhujših težav, ki so ;lh morali mariborski pevci premagati. Druga - sicer bolj tehnična, pa vendarle nevšečnost je bilo petje brez praktikablov, ki ga pri nas doma sploh nismo vajeni. V Nemčiji namreč ni niti enega samega zbora. ki bi si za svoj koncertni nastop priskrbel praktikable. Tega enostavno ne poznajo in ne potrebujejo! In zato so se morali tudi tuji pevci prilagoditi domačim razmeram. Dan pred začetkom tekmovanja v Gross-Zimmernu so vsi gostujoči zbori priredili v okoliških krajih koncerte. »Slava Klavora« je nastopila s slovenskimi narodnimi pesmimi v Muhlheimu ob Maini in že 7. junija je Offenba-cher Post objavil svoje poročilo. V njem lahko beremo n. pr. tudi tole: »Ob prepevanju Jugoslovanov se nam je takoj vsilila primerjava z vrhunskimi dosežki kozaških zborov. Za absolutno popolno se je izkazalo vse, kar nam je ta 70 mož močni zbor pokazal v izredno diferencirani dinamiki, V popolni, enotni intonaciji, lepoti glasovnega materiala in čustvenosti interpretacije....« • Tekmovanje v Gross-Zimmernu se je s svojim obsegom, strogostjo in kvaliteto uvrstilo med mednarodne prireditve, kakršne poznata Llangolem in Arezzo. Zato smemo biti lepega uspeha obeh slovenskih ansamblov tolikanj bolj veseli, saj je nov dokaz o ravni našega zborovskega petja. L. PREDSTAVLJA! VSESTRANSKEGA ŠPORTNIKA EDA DELORENZA ALI MOTOR? Za Zagrad bržkone še niste slišali, če niste doma kje blizu tega prijetnega kraja tam za vevško papirnico. Kraj je to, ki ne slovi po kdo ve kakšnih posebnostih. Pač, tu domuje eden izmed naših najbolj prominentnih športnikov povojnih let — Edo Delorenzo. Z žuljavimi, črnimi prsti, ki so samo nekaj minut poprej še spretno ravnale s pettonskim kamionom »OM« vevške tovarne papirja, si je Edo pogladil lase in se zazrl predse... »S športom sem se prvič srečal takoj po osvoboditvi — leta 1946 — v Zemunu. Na strelskem tekmovanju polka sem zmagal z vojaško puško in teden dni pozneje zastopal svojo enoto še na šampionatu celotnega jugoslovanskega letalstva. Zadovoljen s prvim uspehom — drugim mestom — sem popoldne šel bodrit tovariše, ki so streljali še z vojaško pištolo. Nekemu izmed njih ni šlo prav od rok, pa sem se naknadno ponudil jaz, češ v partizanih 1. 1942-43 sem kot glavni mitraljezec in pozneje eden izmed prvih slovenskih tankistov čestokrat zadel v črno.« Naprej bržkone ni treba pripovedovati; vojak Edo Delorenzo si je tisto popoldne na strelišču v Jajincih pri Beogradu tako samosvoje priboril prvo zmago z vojaško pištolo. ■ Takrat še niti slutil ni, kako mnogo jih bo še navezal na ta začetni uspeh. No, ko je zmagal še na prvenstvu JLA, je moral seveda še na prvenstva Jugoslavije v Kragujevac. ■ Od tedaj je bil Edo Delorenzo zapisan strelskemu športu. Do danes je bil že petkrat državni rekorder in kar osemkrat prvak Jugoslavije s precizno in vojaško pištolo. Z nji- ^ ie pr?p°tojf1 v43J.%y&oj. V b namreč, da sorazmerje med ps mi, ki počivajo pasivno in aktiv*1 najmanj — obrnemo... s4irini^Utek tesneje je skočil iz naslonjača. Ojri in s 3® že držal v roki. Naglo se je Wl k j.5 * * 8 9 * li® ogledal po sobi, potem pa je sto-io “tarcu in mu privzdignil glavo. Počasi l‘ot;jMspustil v lužo krvi na stekleni plošči. V ®JU Je pogled preletel odprto okno. tist» i, lcu je spoznal, da je prišel strel od ^iakTr^111’ aa bdo naibolie, če bi se Sp1' ,’en% jIejaTo se je major obrnil, stopil proti sedpl p otnabnil v naslanjač, kjer je pravkar tl zadnjimi močmi je iztegnil roko pro- V h]K-b,a.; b jo pritisnil na uho in vtaknil prst Iz ’1''0 na številčnici. fejOMrane mu je brizgnil močan curek krvi. ie hftAev° telo je drgetalo in omahnilo. Roka '-Srtvipi niIa za seboj telefonski aparat, id je tejp na na tla' ®e enlcrat je odprl oči, pote DJ? tnu je glava omahnila na prsi. Krva-ttekai lce so se našobile, kakor da hočejo n ttašepetati. kil n pa dvorišču Je bilo slišati glasovie in • Po grajskih hodnikih so topotale noge. taj, x?ta grofove sobe so se odprla na ste-stroSn.? Pfagu sta stala vsa nema od groze Gottlieb in grofičnina družabnica I,L Lindemann. ko ^ Nemci v gradu so ga klicali za »Maj -V reT„, ber je pogosto uporabljal ta Izraz, ga u ttlci pa mu je bilo Ime Žarko. Nemci so 'ftaSn t^H v Carka. Očitno so menili, da Sines . 'tttgoslovani v svoji govorici nekaj ga jr1*1 glasov. Bivši študent medicine, ki kuiiL t^Pad Hitlerjevih' tolp pregnal s fa-tteinšt 111 ka itot ujetnika pripeljal v to malo iljHCaKP vas blizu Schtverina, je bil eden In tridesetih Jugoslovanov V Hofenhergu »eisai n izmed dveh, ki sta delala zadnjih N mesecev na grofovskem posestvu. ieP° razvit fant, pravi dinarski tip. Ktadu rnla o''varnosti, da bodo za kazen ostri-hutejj Privoščile z ujetnikom kak lep tre- oti plesa in pesmi po radostni In 0 brezpogojni kapitulaciji Nemčije rina iotieen nekaj kozarcev dobrega Doza« groiovske kleti je ležal Žarko tisto ni .Jr. PpPoldne v udobno opremljeni, tem-Sal devetnajstletne Else. Mirno je le- rr,k„n ^tiaelanjal trudno glavo na dekletovo htn j ^Jena bližina ga Je umirjala, godilo •n ko to ga njeni prsti gladili po laseh po omotični glavi. stil« “"Tko,« je nenadoma rekla in popu-tcs “Jogove kodraste lase. »Ti si prav zale^ vouk nepridiprav. Kadar si lačen, stola n« . n’sl 18 nobeno rabo, ko se naješ Jbnješ. pa spet ležiš kot klada.« Jo nf',,’ angelček moj,« ji ie odgovoril In ,'h>ski Uh!1 na Prsi, »mar Je po taki gro-Ž0«K' gastiji še kai lepšega kot mimo ie-10300°“ tebl na mehki postelji? Oh. v že-mi obrača, če se le malo pre- 3hn*^Br3men sl.« se je našoblla. »Že vl-Inhraia BPm te hudo zmotila, ko si nisem Čen0 , Kresta.« ie s težavo izgovorila soa-Po) ■.dnigeca .Tugosiovana. ki ie sku-stvn z ™arkom delal na grofovskem noše-treba “^1'ea je srečna z njim! Nieaa ni kla -Prašiti tako kakor tebe. Tu+ica ie re-pa ’ °a se ga mora včasih celo hraniti. Ti IUajbJako torej! Mene primeriaš s Krstom? a “ožja, saj to Je žalitev,« se Je raz- buril Žarko. »Vedi, da ml Krsto ni niti do kolen ne seže.« »Pri nas imamo pregovor o tistih, ki se radi hvalijo,« ga je zbodla. »Ali si upaš trditi, da ni tako?« »Bolje bi bilo, če bi me prepričal o tem.« »Dušica draga, potem pa bomo drevi priredili tekmo,« se je pošalil in Jo stisnil k sebi. »Krsto in Lotica, pa ti in Jaz. No, kaj porečeš? Bomo videli. . .« »Ti si nemogoč,« se je zasmejala, mu ovila roke okoli vratu in pritisnila njegovo glavo na svoje prsi. Tisti trenutek se je razlegel krik v nadstropju nad njima. Takoj potem je počilo in čez nekaj trenutkov še enkrat. Dekle se je ustrašilo. »Tam gori se je nekaj zgodilo,« je zašepetala in si začela zapenjati bluzo. »Mislim, da je zavpila gospa Lindemann. »Moj bog, menda vendar niso prišli Rušil« Žarko je prižgal luč in se zagledal v otroško plahe oči sredi bledega dekliškega obraza. »Ne bodi smešna, Eisica! Verjetno Je.. .« Nad njima so odmevali koraki človeka, ki Je tekel. Cez trenutek sta slišala topot korakov na stopnicah, ki so peljale v pri-tličje. »Počakaj me,« je Žarko skočil na hodnik, ki Je vodil v široko vežo pri glavnem vhodu. V veži še ni gorela luč, le žarnica s hodnika je metala medli soj svetlobe. Žarko ga je takoj opazil. V mraku je zagledal človeško postavo, ki je drvela po stopnicah, ne da bi skušala ublažiti ropot korakov. S pospeškom, ki ga je dobil na stopnicah, se je neznanec pognal po veži. S treskom je odprl vrata. Takrat pa se je zgodilo nekaj, česar Žarko prvi trenutek ni mogel razumeti. Neznanec ni skočil skozi vrata, kjer bi se kaj kmalu izgubil v noči med drevjem, temveč se je obrnili prav tako naglo, kakor je pritekel, pustil vrata odprta in zdrvel po hodniku proti kletem. Zgoraj Je vpila na pomoč Magda Lindemann. vmes pa je hripavo vzklikal nesrečni strežnik Gottlieb. »Morilec! Primite morilca! Ubil je gospoda grofa! Na pomoč . . .« Tudi na dvorišču je bilo slišati razburjene glasove, vmes pa votlo bobnenje korakov na lesenem mostu pred gradom. Ne da bi sc obotavljal, je Žarko skočil za neznancem in se trudil, da bi kaj videi v temi. Samo zato, ker je kar dobro poznal labirint ozkih, krajših in daljših hodnikov. saj se Je pogosto tihotapil po njih v Elsino sobo, je dokaj naglo napredoval. Natančno je vedel, kje mora zaviti in koliko korakov je še do naslednjega stopnišča. Presenetilo ga je spoznanje, da jo Je tudi morilec ubral naravnost proti tistim skrivnim vratom, o katerih so bili vsi razen grajske služinčadi prepričani, da so zabita. Neznanec Je spretno tekel po hodnikih, spričo česar je žarko uganil, da to pot ni prvič v grajskem podzemeljskem labirintu. Žarko je zadržal korak, ker je spoznal, da se bo na vrat na nos zaletel v past, ki bi mu Jo lahko nastavil morilec, če je ohranil vsaj še trohico hladnokrvnosti. Obstal je in prisluhnil, potem pa je stopil dalje. Spet je obstal, spet prisluhnil. Zgoraj Je bilo slišati odmevajoče korake in nerazločno govorico. Žarko je slišal, da koraki odmevajo po lesenih stopnicah med prvim nadstropjem In pritličjem, potem je razločil množico nog na ploščicah v veži in na marmornatih stopnicah pred vežnimi vrati. Zasledovalci so torej ubrali napačno smer, Selc takrat je spoznal, zakaj je bil morilec stekel do vežnih vrat in jih odpri, potem pa bežal v nasprotno smer. Bila je dobro premišljena ukana, ki bi ji nasedel tudi Žarko, če bi ne spremljal vsega morilčevega početja. Takrat je zaznal blizu pod seboj šum. Zdelo se mu je, da nekdo previdno stopa po kamnitih stopnicah. Sum so dojeli le skrajno napeti živci v popolnem miru. Skušal Se je orientirati.1 Pretekel Je dolg hodnik, potem tistega, ki je zavil na desno pod krajšim grajskim krilom, kjer so bile kleti, nato je prišlo šest stopnic in nazadnje kratek, ozek hodnik, kjer je bilo treba po petih korakih zaviti na levo do novih stopnic. Te so peljale v še ožji, čeprav nekoliko daljši hodnik, ki se je razdelil na dvoje: eden je vodil proti skrivnim vratom, drugi pa v vinsko klet. Žarko je vedel, da bo skušal morilec, ki je nedvomno čutil zasledovalca, priti čimprej do vrat, steči čez most in izginiti pod gostim drevjem v parku, ki se je kakih sto metrov dalje spremenil v grajski gozd. Žarka je Imelo, da bi neznancu preprečil beg in ga zgrabil, ker je slišal, kako sta vpila Magda in Gottlieb, da je nekje zgoraj ubil človeka. Spet Je slišal tiste glasove. Za trenutek ga je obšla misel, da bi zavpil na ves glas in jih tako opozoril na skrivni izhod iz gradu, ker to zasledovalcem prav gotovo ni prišlo na misel. Pa je spoznal, da bi se s tem izdal In tako omogočil morilcu, da bi se ga zlahka otresel. Previdno je šel dalje. Vedel je, da je begunec že blizu vrat, ker je tisti šum ponehal, in da jih lahko zdaj, zdaj odpre. Žarko se Je spomnil: sezul je nizke čevlje in jih držal v levici pred seboj ter tako neslišno drsel po stopnicah, že je bil tam, kjer se je hodnik delil. Ne da bi se zmenil za tistega, ki je peljal v vinsko klet, je gibčno stopil po hladnem betonu proti vratom. V enem samem delcu sekunde je njegovo uho ujelo šum na levi. Skok. na stran proti stopnicam ni bil tako nagel, da bi se njegovo telo povsem izognilo udarcu, ki mu Je bil namenjen, glava pa se je le umaknila. Žarko Je začutil bolečino od levega ramena proti križu, kakor bi ga bil kdo mahnil z železno palico. Neznanec Je menda tudi sam izgubil ravnotežje, ker se Je malone zaletel v Zarkove razprostrte roke. Kot s kleščami ga Je Žarko zgrabil za desnico, ker je menil, da je v njej tista palica, naslednji trenutek pa ga Je sunil v prsi. Potem je z desnico mahnil tja, kjer je domneval, da je neznančeva glava, vendar je pest oplazila le levi uhelj. Srdito je Žarko zgrabil neznanca za prsi in ga naglo potegnil k sebi, potem pa ga je z vso močio sunil v zid. Žarko je slišal top udasec telesa ob kamen in pridušen stok. Od zgoraj so se bližali glasovi. Povsem Jasno je slišal Elsin glas: »Carko, Carko ... Kje si, Carko?« Potem se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Ko Je Žarko sunil z rokami proti morilcu, je stopil na nekaj mehkega, so spotaknil in izgubil ravnotežje. Zviška je padel na spodnjo stopnico in udaril z glavo ob njo. Sto in sto siren mu je zatulilo v ušesih, zvrtelo se mu je, potem passe mu je zdelo, da se pogreza v prepad. »Carko, Carko!« Dekle Je bilo že čisto blizu. Od stene se Je ločila senca, preskočila na pol nezavestnega na tleh in stekla po hodniku. Pri vratih je obstala in prisluhnila. Nekje na stopnicah so odmevali koraki. Neznanec je odrinil zapah, tiho stopil skozi vrata in Jih priprl za seboj. Noč brčz meseca; le voda v jarku se Je motno lesketala. Vse naokoli je bilo tiho, zato se je neznanec pognal na kamnite klade In stekel proti mostiču. Spotoma se je ozrl po grajskih oknib. Razsvetljeno je bilo le : tisto okence kot prejš- nji večer, ko se je bil pripeljal v grad. Pri oknu je nekdo stal In strmel v temno noč vse do trenutka, ko Je morilec stekel čez most in se . izgubil med gostim vejevjem v parku. VI Mož, ki je stopil na prag sobe, v kateri sta umrla komaj uro poprej dva človeka nasilne smrti, je bil srednje postave, star kakih štirideset let, na senceh osivelih las. Na simpatičnem obrazu so bile še posebej zanimive modre oči z dolgimi, črnimi trepalnicami pod prav tako črnimi obrvmi. Za njim sta stala še dva v oficirskih uniformah ameriške vojske. Eden izmed njiju je Ml pravi dolgin, saj je štrlela njegova glava dobri dve pedi nad temenom modrookega. Prvi je z enim samim pogledom preletel prizor pred seboj: za mizo je ležal mrtvi starec, glavo je naslanjal na mizo, v naslanjaču pa se je proti levi nagibalo truplo majorja Hutchkinsa. Na levi strani prsi je bil na bluzi madež strnjene krvi. Pri oknu se je živčno prestopal moški s ščipalnikom, zraven njega je stal starec, ki je skušal drgetajoče prste umiriti s tem, da je stisnil roke k telesu. Na stolu za okroglo mizo si je ženska srednjih let z robcem otirala solze, dva koraka od nje pa Je stal fant v čudni uniformi in z velikim obližem na čelu. Vse to je s pogledom preletel človek med vrati, šele potem je stopil v sobo. »Kapetan Arehibald Buneh«, Je lepo zvenel njegov glas v čisti nemščini. Pogledal je najprej tistega s ščipalnikom, potem pa skrušenega starca zraven njega. »Pred pol ure je nekdo telefoniral, kaj se je zgodilo.« »Gerhard von Hofenberg, sin ubitega grofa,« se je nekam negotovo oglasil oni pri oknu. »To je naš strežnik, to je družabnica moje sestre. Ta dva sta prva prite-kla na kraj zločina.« »Pa vi? Kdo ste vi?« je vprašal kapetan fanta z obližem, ko je videl, da grofov sin ne kaže prav nobenega zanimanja zanj, »Jugoslovan, bivši vojni ujetnik,« je na kratko odgovoril fant. »Zadniih nekaj mesecev sem delal v tej graščini.« »Da, da,« je hitel pojasnjevati Gerhard Hofenberg. »Fant ie videl bežečega morilca in ga je zasledoval. Spopadla sta se. Ce bi imel malo več sreče, bi umor mojega očeta in vašega kolega ne bil skrivnost.« Spored Radia Ljubljana za teden od 27. junija do 3. julija PONEDELJEK dne 21. Junija Dobro Jutro! (pisan 5 UiJ?5lsl>e(ni spored) Nekaj domač,-Reklame 3 Majhen kabaret s piani-atorn Chattiem Mc Ken- g 2o Počitniško popotovanje 8.3,e ^ strani do strani 9-0o Girerd poje glasbeno popotovanje IO.10 q 0zi bežele in stoletja J sprejemnikom na do- li On Pust 0'dlomek iz 3. dejanja Ponchiieliijeve opere »La U.15 S^^a« 0 ijaš podlistek — J. Grif-11.3«: Tvoj črni brat klavirskih skCadb l2.on ir Bratosa ^ssetii hribovci in Darin-Rešek z narodnimi 12 ie Napevi 12.25 f^ijski nasveti ^abaven opoldanski spo- 13 i^d ObvestiCa in zabavna 13.30 |asba Koncert pihalnega orke- 14.00 Sra JLA 11.30 'Jbktki zabavni orkestri lite S^itve dneva Papandopulo, 15.16 nlX?rUmenra H-ekiame in zabavna 15 4Q glasba “Rdeči nagelj ...« Skiad-jS-OO tvoj, eriberta Svetella popotniki na tujem ~ Milenko Šober- V por- 16,20 ^gajskem Mozambiku f;a,ba.vai vas bo orkester gkjvenski* "samospevi la.oo na pot!, 18.40 oP®™6 melodije 19.00 p.vjraiižnega trga Obvestila, reklame in za- 19.30 aSf Siasba 30.00 dnevnik Sprehod po Parizu z ao.42 n ne Renau Konjice. Kolektiv pa drugje, pa dobi nadomestilo za sebe tf sedantl J1 J® ^ot e" mož zgrabil za delo In v in za svojce po 250 dinarjev dnevno^ leta 1 i?Ft « r,. di kratkem času, največ s prostovolj- S takšno skrbjo za delavce in s L,'a 4945 last posameznih zasebni- mm delom, postavil novo žagalnico smotrnim gospodarjenjem ter s p°' ietia mn ietr<^tnLiSu<^^,e8a P°iu 2 lst0 kaPaciteto- To ln Se mnogo žrtvovalnostjo kolektiva lahko de-nort^etff0' l ta p p d upravo raznih drugega so zgradili in moderno iavski svet ob svoji desetletnici * P Po ustanovitvi in po izvolitvi de- °Premlli V deSetlh ,e‘lh- z-upanjem zre v bodočnost, lavskega sveta, ki je takoj zastavil vse sile za načrtno gospodarjenje, se je podjetje pričelo hitro razvijati in osvajati nove proizvode, ki so prodrli tudi na tuja tržišča. Sedaj izdelujejo knjižne police in še razne izdelke predvsem za ameriški trg. Za čimboljše izkoriščanje lesa v predelavi kakor tudi za specializi-ranje po posameznih obratih in za večjo produktivnost so bile potreb- Prvi delavski svet »LIP Konjice« ZA PRAZNIK DELAVSKIH SVETOV, 27. JUNIJ, IN ZA DAN BORCEV, 4. JULIJ, ČESTITA VSEM DELAVSKIM SVETOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE KOLEKTIV .. Od boksita do aluminija jn Pfvi začetki Tovarne glinice sai urn*nija v Kidričevem se- Sraa-v leto 1942’ ko j0 j® začel A! -1 .nemški trust Vereinigte Werke. Okupator se vinu'51'0 zavec'al> da j® suro-tmSka osnova za gradnjo take arne v Sloveniji dana. Toka °. 80 gradili za predvideno Paciteto 90.000 ton letne pro-Uvodnje glinice. ' nriujeta 1949 ie bilo dokončanih ^bhžno 70% gradbenih del, Pa je bilo dobavljene le h 1i,.ližno 5 0/’>- Takoj po osvo-^ se investicijska dela do ta 1947 niso nadaljevala. V aslednjih letih pa so dograje-aii tovarno glinice z letno kapaciteto 45.000 ton glinice in tova: nija, glavnega proizvoda tega kombinata, odvisna od koordiniranega delovanja vseh obratov. Kako je produkcija vseh objektov med seboj tesno povezana, nam najbolje predoči proizvodna pot od boksita preko glinice do aluminija. iskrno aluminija s kapaciteto p-OOO ton aluminija. V okviru kapacitet je začela tovarna P°skusno obratovati leta 1954. Specifične zahteve v zvezi s valiteto anodne mase, ki bi jo ‘a(?rali inozemski proizvajalci Polagaj ati elektrolizi te tovar-j6- so narekovale zgraditev astne tovarne za proizvodnjo nodne mase. Ta novi obrat s ^aPaciteto 18.000 ton doprinaša le k izboljšavi tehnološkega P^cesa, ampak ugodno vpliva uui na finančne rezultate. Uvoz pro- OD BOKSITA DO GLINICE Glavne surovine za proizvodnjo glinice so boksit, premog In kalclnl-rana soda. Predvsem uporabljajo boksit Iz DrniSa, v manjši meri Iz Rovinja. Problem predstavlja vskla-diščenje velikanskih množin boksita za zimo, ko je prevoz rude zaradi zmrzovanja nemogoč. Ni sicer toliko vprašanje prostora, kot dejstvo, da velika zaloga te surovine blokira znatne zneske obratnih sredstev. V boksitu je poleg drugih komponent 50 do 60 “/o različno hidrati-zlranih aluminijevih oksidov. Te v alkalnem procesu topijo, pri čemer se tvori razkrojni natrijev aluminat, medtem ko se ostale boksitove sestavine ne razkrajajo in nastane odpadek, ki se zaradi svoje barve imenuje rdeči glen. Boksit se stokira v granulaciji okrog 80 mm, potem ko se predhodno popolnoma mehanizirano zloži iz vagona, drobi in prepelje na stokiranje. V rotacijskih pečeh ga pri temperaturi 550” C posušijo, nato pa po odstranitvi magnetičnih primesi presejejo na granulacijo 10 do 15 mm in zložijo v stolpe. Med temi operaciajami nastaja boksitnl prah, ki ga pnevmatsko transportirajo do pripravljalne po- Delo v elektrolizi suroyin je namreč znatno ce-n6iši kot nakup anodne mase, razen tega pa je pri predelavi 2aPoslena domača delovna sila. današnji obseg PODJETJA Tovarna glinice in aluminija “°ris Kidrič je torej kombinat Jreh. tovarn, ki bi lahko obratovale samostojno vsaka zase. Tovarna glinice ima tri osnovne obrate — glinica I., iZ- in III., kot pomožni obrati spadajo k njej plinarna, Kotlarna z energetsko centralo, toboratorij I. in pogonski laboratorij ter vzdrževalni obrati za 8trojni in električni del, kakor rudi spadajoči del cest in indu-strijskih tirov z vsemi objekti to napravami. Tovarna aluminija obsega etoktrolizno dvorano in livarno 2 laboratorijem, usmerjevalnico to stiskalnico ter vzdrževalni obrat. K tovarni anodne mase spa-aa izdelovalnica anodne mase, skladišče za surovine, material to gotove izdelke pa pripadajoče ceste in industrijski tir. Nima pa lastnega vzdrževalne-8a obrata, vzdrževanje vršijo delavnice aluminijske tovarne. Čeprav bi torej lahko govorili o treh samostojnih tovar-nan, je redna, kakovostna in ekonomična proizvodnja alumi- staje, kjer ga v primernih dozah mešajo s kalcinirano 'sodo in apnencem za potrebe pirogenega postopka. Ta postopek dopolnjuje proces v stolpih. Medtem ko je proces v stolpih nenehen, se ta vključuje le takrat, ko zmanjka luga za proces v stolpih. Omenjeno mešanico zložijo v sinter peči, kjer se sinte-rira na temperaturo od 1200 do 1300 stopinj C in daje glinico in cenejši lug za zaščito procesa v stolpih. Razkrajanje boksita v stolpih Je kontinuirano. Ob visokem pritisku in ustrezni temperaturi se v dotiku z lugom topi aluminijeva komponenta v boksitu in iz stolpa nenehno izteka lug, nasičen z aluminatom. Da je čist, ga filtrirajo v filtrirnih stiskalnicah, nato pa razredčijo. Ko izteče ves nasičeni lug, se ostanek transportira na prostor za odlaganje rdečega glena. Alumlnatni lug se vodi v dekom-pozerje, kjer lug razpada in se hidrati usedajo. Ob intenzivnem mešanju z zrakom se lug kaskadno predevlje iz dekompenzerja v de-kompenzer, s čimer Je končno dosežena zaželena stopnja izločanja. Prej čisti alumlnatni lug se spremeni v gosto rumenkasto tekočino, ki Jo filtrirajo na rotacijskih vakuumskih filtrih. Na njih ostaja bela kristalčasta snov, aluminijev hidrat. ki ga očistijo z vodo. Del aluminijevega hidrata gre na tržišče In se uporablja v industriji aluminijevih soli. Glavno količino hidrata pa predelajo v glinico pri 1200* C v rotacijskih pečeh. Tako se odstrani voda in aluminijev hidrat se pretvori v aluminijev oksid ali glinico, potrebno za proizvodnjo aluminija. Glinico pnevmatsko transportirajo v sosedno tovarno aluminija, kolikor pa je podjetje samo ne potrebuje za proizvodnjo aluminija, gre v prodalo. Izrabljeni lug se v četverostop-nem vakuumskem sistemu koncentrira na Jakost, ki je potrebna za razkrajanje boksita v stolpih in Je nato zopet pripravljen za proizvodni proces. Hkrati se izločajo primesi, med katerimi je najvažnejša vanadijeva sol, ki rabi v metalurgiji kot surovina za izdelavo specialnega jekla. Proizvodnja glinice zahteva veliko energije (7 milijonov kalorij za tono proizvoda) v obliki vodne pare, generatorskega plina in električnega toka. To dobavljajo domača kotlamica z električno centralo In plinarna, ki so pomožni obrati tovarne glinice. LETNA PROIZVODNJA GLINICE V TONAH L. 1954 1955 1956 1957 1958 1959 ton 4182 33.768 37.861 40.165 43.737 45.900 Kakor je razvidno iz gornjega, beleži tovarna stalen porast proizvodnje gllinice. Vendar samoupravni organi s tem še niso zadovoljni. Ugotovili so, da omogočajo velike zgradbe in naprave pri ustrezni razmestitvi tudi velike razširitve. PREDVIDENA MODERNIZACIJA TOVARNE GLINICE Proizvodnja glinice je zasnovana na postopku, ki le na videz nudi ugodne perspektive. Stolpni in sinter postopek ne dajeta zadovoljivih rezultatov v smislu tehničnega efekta. Zato bodo sedanji tehnološki proces zamenjali najprej z diskon-tinuiranim, pozneje pa s kontinuiranim Bayerjevim postopkom, ki se odlikuje po nizki uporabi električne energije in manjših proizvodnih stroških. Ta novi postopek bo omogočil uporabo najboljših jugoslovanskih boksitov, medtem ko je tovarna do sedaj eksploatirala najslabše vrste. S francosko firmo Pe-chiney so sklenili pogodbo, po kateri bo dalo francosko podjetje naši tovarni na razpolago vso tehnično dokumentacijo za rekonstrukcijo obstoječe opreme, potrebne tehnične podatke za naročila nove opreme in vso ostalo tehnično pomoč pri montaži in obratovanju. Z modernizacijo in razširitvijo bodo povečali kapaciteto tovarne glinice na 145.000 ton letno. Novi način proizvodnje bo popolnoma avtomatiziran, kar pomeni 61 % povečanje kapacitete ob nespremenjenem številu zaposlenih. Drugo ugodnost pomenijo velikanski prihranki osnovnih surovin. Vse to bo imelo za posledico znižanje lastne cene glinice in s tem tudi cene aluminija. OD GLINICE DO ALUMINIJA Za proizvodnjo aluminija so glavne surovine glinica, električna energija, anodna masa, kriolit in aluminijev fluorid. Glede zadnjih dveh so navezani na uvoz. Aluminij pridobivajo iz glinice z elektrolizo. Kot topilo rabi krio-Ht. Proces se vrši v električnih pečeh pri temperaturi okrog 1000* C. Glinico, kriolit in anodno maso sto-kirajo na določenih mestih in jih nato transportirajo do elektrodnih peči, ki se napajajo z istosmemim električnim tokom. V te peči naložijo v presledkih, ki jih določajo anodni efekti, glinico in kriolit. Efekti, ki se kažejo v povečanju napetosti peči, so posledica izčrpanosti kopeli. Surovi aluminij, ki se v peči izloča na dno kadi, črpajo v posebne transportne lonce in ga v tekočem stanju vodijo na egaliza-cijo. Med proizvodnjo aluminija nastajajo odpadni plini, ki se regenerirajo na fluorju, da je mogoče iz njih pridobiti dokaj kriolita. Ker zahteva proizvodnja aluminija mnogo električne energije (kakih 1800 kWh za 1 tono proizvoda), ima tovarna svojo transformatorsko postajo, ki transformira tok od 110 000 na 10.000 in končno na 850 V ter preusmerja izmenični tok v isto-smernh ki je potreben za elektrolizo. Tekoči surovi aluminij roma v električne peči z uporom, kjer se ponovno topi in egalizira. Nato ga vlivajo v kokile ali s polavtomatskimi stroji v klade želenih oblik. Surove klade mehanično obdelajo, da dobijo zahtevano dimenzijo in čisto površino. PROIZVODNJA ALUMINIJA V TONAH leto 1954 1955 1956 1957 1958 1959 ton 757 8242 10.960 14.811 16.820 14.127 Sorazmerno nizko proizvodnjo aluminija V letih 1957 in 1959 je pripisati redukciji električnega toka, zaradi česar so nastajali zastoji v elektrolizi. Predelovalna industrija v naši državi lahko predela 26.000 ton aluminija letno, tovarne aluminija pa lahko proizvedejo pri sedanjih zmogljivostih le 18.000 ton kovine in bi bilo treba povečati samo za kritje potreb domače predelovalne industrije proizvajalne kapacitete aluminijskih tovarn za 8000 ton. Pogled na tovarno glinice in aluminija Za naš aluminij se zanimajo razne evropske in izvenevropske države, tudi take, ki imajo same zelo razvito aluminijsko proizvodnjo, vendar bi tudi ob povečanih proizvodnih zmogljivostih še ne mogli aluminija izvažati, ker ga poleg omenjenih manjkajočih 8000 ton potrebujemo doma še vsaj 2000 ton za razne odlitke, iegure in podobno. PLANIRANE POVEČAVE TOVARNE ALUMINIJA S francosko tvrdko Pechiney je sklenjena pogodba, po kateri bo tovarna aluminija povečana na kapaciteto 34.000 ton. Elektrolitske peči razširjenega obrata bodo večje od obstoječih, električni dovodi bodo speljani v podkleteni ®#!efct»d(U«ii . dvorani, elektroliza pa bo obratovala pod istosmernim tokom 50 tisoč Amp. Poleg povečanja proizvodnih kapacitet sledi podjetje tehničnemu razvoju . z uvajanjem sistema horizontalnega litja formatov in avtomatiziranega litja žice. Doslej so proizvajali aluminij le v obliki hlebčkov in formatov, ki jih je nadalje predelovala predelovalna industrija. Stremi se za tem, da bi se aluminijevi polizdelki, izdelovali neposredno pri proizvajalcih aluminija, s čimer bi se znatno zmanjšala cena polizdelkov. Ker je zgradba livarne dovolj velika, imajo v načrtu nabavo in montažo avtomatizirane Propetzi naprave, ki omogoča, proizvod-, njo aluminijaste žice 0 9 miru Ta naprava bo sprostila stiskah niče, ki so sedaj v veliki meri angažirane za proizvodnjo aluminijaste žice, za stiskanje drugih asortimentov, zlasti legira-nih. Razen tega pomeni ta avtomatizacija petkratno pocenitev proizvodnega procesa, ker odpade prevoz, znižuje potrebno delovno silo za 20 °/o in odpravlja fazo žarenja. Poleg tega uvaja podjetje tudi mehanizacijo naprav za dviganje in spuščanje anod v elektrolizi, kar pomeni zmanjšanje fizičnega napora delavca, zmanjšanje potrebne delovne sile in prihranek električne energije. Pet novih rotacijskih kompresorjev bo omogočilo popolnejšo izrabo obstoječe mehanizacije v elektrolizi, hitrejši remont elektrolitskih peči in pospešitev proizvodnega procesa. Vse te razširitve in modernizacije bodo imele za posledico povečano in cenejšo proizvodnjo aluminija. ANODNA MASA Za proizvodnjo aluminija je zelo važna anodna masa, iz katere nastaja s kontinuiranim taljenjem in žarenjem v samem elektrolitičnem procesu pozitivna elektroda elektrodne peči — anoda. Proizvodnja tovarne elektrodne mase je tehnično popolnoma kompletirana in anodna masa prilagojena potrebni kakovosti. Z njo polnijo anodne kadi nad elektrolitičnimi pečmi. Pod vplivom toplote se masa topi in koksira (pretvarja v trdno stanje). Tako izdelana anoda se potopi v metalno kopel in je hkrati prevodnik električnega toka. PROIZVODNJA ANODNE MASE V TONAH leto: ton: 1958 816 1959 9370 Plan za leto 1960 predvideva naslednjo proizvodnjo: aluminij: 17.000 ton glinica: 45.000 ton anodna masa: 11.645 ton. .Brez dvoma ga bo kolektiv uresničil, če’Bo‘Td4 -fia razpolago dovolj električne energije. DELOVNI KOLEKTIV Število zaposlenih je raslo vzporedno s proizvodnjo. Od 828 delavcev, ki jih je zaposlovalo podjetje v zaključni fazi svoje montaže, se je do danes dvignilo to število na približno 1700 zaposlenih. Težava je v tem, da irfta podjetje premalo visoko in višekvalificiranega ter kvalificiranega kadra. DS je zato s svojimi sklepi forsiral strokovne tečaje za delavce, ki so že bili v tovarni. Na ta način postajajo priučeni delavci specialisti na svojem delovnem področju in doprinaša jo k dvigu produktivnosti. Pomanjkanje visokega in srednjega tehničnega kadra skušajo olajšati s štipendiranjem študentov in dijakov. Osnovna varianta nagrajevanja po učinku je nagrajevanje po enoti proizvoda. Ta oblika nagrajevanja praktično in neposredno stimulira večjo produktivnost, za zmanjšanje stroškov pa so uvedene še dodatne osnove, kot so n. pr. nagrade za racionalizacijo in izboljšave, za posebno marljivost, za stalnost službenega mesta itd. Samoupravni organi so poskrbeli tudi za neposredni dvig ■ življenjskega standarda proizvajalcev. V okolici tovarne se bohoti moderno delavsko naselje z veliko menzo, kulturnim domom, s sodobno kino dvorano, z lepo urejenimi igrišči, parki in asfaltiranimi cestami. Asfaltiranje ceste Kidričevo—Hajdina spada med najnovejše pridobitve. Tudi za letni oddih delavstva je poskrbljeno. Lani je podjetje kupilo počitniški dom v Crikvenici, v katerem je letovalo 267 članov kolektiva in 285 članov njihovih družin. Marljivim in finančno ogroženim delavcem omogoča letni oddih sindikalna podružnica s svojimi podporami. Žaganje aluminija KRIŽANKA ŠTEV. 24 Vodoravno: 1. rečna bi^ žica na Nilu, 8. konjski dir, 14. starogermansko pleme, 15. kovaško orodje (množ.), 16. vrtni grm z užitnimi plodovi, 17. trenje, 19. južnoameriški in azijski kopitar s kratkim rilcem, 20. začetnici nemškega zdravnika, utemeljitelja serumoterapije, 21. stenska obloga, 23. starorimska boginja maščevanja in jeze, 24. kratica za »opomba-«, 26. skupek naprav, 29. indijski denar, 30. železniška proga, 32. odposlanec, 33. kemični simbol za prvino antimon, 35. muza ljubezenskega pesništva, 37. moški potomec, 38. pravoslavne cerkvene slike, 40. delovna soba, sobica, 42. rimski satirik za časa Trajana in Hadrijana (Decim Junij), 44. tanka in trda prozorna tkanina, 45. zanos, vznesenost govornika. Navpično: 1. listkovni katalogi, 2. ločilni veznik, 3. nekdanje glavno mesto starega Egipta, 4. praživa!, 5. predlog, 6. indijski denar, 7. godbenik instrumenta na strune, 8. začetnici švedske pisateljice, Nobelove nagrajenke (Gčsta Berling«), 9. vnetje sluznice, 10. vzvišena lirska pesem, 11. likovne umetnine, 12. zapreka, 13. ognjevit italijanski ples, tudi zelo strupena vrsta pajkov, 15. gibanja, premiki, 18. napustki, zidci, 21. naša tovarna tovornjakov v Mariboru, 22. izumrlo evropsko govedo, 25 morski rajbojnik, 27. argentinski kmetje, 28. zelo strog, zdržen človek, 31. uporabljanje, 34. vrednostni papirji, 36. športno moštvo (fon.), 38. vrbe, 39. nikalni prislov, 41 žt?v-nik, 43. latinski prislov (kakor) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. kolonada, 8. vnema, 13. sinekura, 14. svetel, 15. tt, 16, tok, 17. Cop, 19. niti, 20. rakev, 22. kabel, 24. laz, a, 25. uvala, 27. etape, a, 29. tir, 31. Nepal, 33. denar, 35, Edip, 37. nat, 38. por, 39. ki, 40. Golica, 42. oligocen, 45. Iliri, 46. plakaten Beli na potezi dobi Beli: Kgl, Dh5, Tc7, Tel, Lf4, Sc6, a3, b4, d4, f2, g5 (11). Črni: Ke6, Dg7, Ta8, Ld7, Se4, a6, b5, d5, f5 (10). V sredo je slavil nestor slovenskega in jugoslovanskega šaha velemojster dr. inž Milan Vidmar 75-letnico. Iz bogate zakladnice njegovih partij je tudi ta pozicija. Nastala je bila v srečanju z nekdanjim nemškim šahovskim prvakom Tarraschem leta 1906 v Niirnbergu. Beli ima kmeta več, njegove figure so se kot klešče zgrnile okoli črnega kralja, vendar pa ni videti, kako bi mogel črne okope v naskoku osvojiti in zmagati. Remi? Slavni Tarrasch je v tem trenutku tudi sam tiho vprašal dr. Vidmarja, če je zadovoljen z remijem. Toda dr. Vidmar se je samo nasmehnil — in odgovoril tako močno, da se je Tarrasch takoj zatem vdal. Katera je tista odločilna poteza? •;eui gsg n* sqa v froN) osh ‘+ipa •g QPX2I ‘+SP 'Z ap.........II +ipxa ’£ ilM ‘-ffrSa 'Z 9J ‘ ' T iilO' x iox '1 MALOLITRAZNl — Kaj pravite, vplinjač mu ne deluje? EKSKURZIJA DOSLEDNOST /A/7/AT ZAGO-Z7SZO. rODA O A/A J7£ //<*/ dASrAČA...