Hospitacp v Švici. Leta 1904. je priredila c. kr. kmetijska družba poučen izlet v Švieo. Med izletniki smo bili dva duhovnika, en zdravnik in trije učitelji. Duhovnika sta bila vedno v naši družbi, medtem ko nas je zdravnik kmalu zapustil, videč, da smo telesno zdravi. Vtiski, ki sem jib. dobil na tem potovanju, so neizbrisni. Nikoli se nisem še tako srečnpga cut.il; prijetna družba, novi lepi kraji, krasno vreme, prijaznost Švicarjev, popolno telesno zdravje, nenavaden duševni mir, brez prtljage in za silo denarja — to vse je pomagalo pregnati domače »kranjske" skrbi. Prvo noč smo ostali v Vedensvilu ob prekrasnem ciriškfem jezeru. Ko smo drugo jutro hodili po tem lepem kraju, me privabi poseben šum do šole. Odmor imajo. Vsi otroci so zunaj pred šolo: letajo, skačejo, vpijejo, kakor kdo more; a uMtelj stoji ob šolskih vratih in jih mirno opazuje. V Chamu sva si ogledala s tovarišem šolo. Učitelja nisva mogla nobenega dobiti, tudi s šolskim slugo ni bilo ničesar začeti, zakaj njegova zavest je bila zaradi prevelike ali pa prehitre vlage popolnoma uničena; šele njegova žena nama je odprla nekaj sob tamošnje BPrimar in Sekundar" šole. No, posebno zadovoljna nisva odšla, zakaj sobe, v njih klopi, spredaj tabla in drugo, to vidiva tudi lahko na Kranjskem. Ko smo se peljali proti Ztirichu, je izstopilo na neki postaji okrog 60 izletnikov šolarjev z učiteljem in učiteljico. Deklice so šle naprej, dečki z botaničnimi škatlami za njimi. Z nami so se vozili šolarji BSekundar" šole. Ead bi videl njih naloge, zvezke, a vse to puščajo v šoli. Nekateri so se vozili po vee postaj, a placujejo jako neznatno svoto za vse leto. Poznalo se je pa tem mladim Švicarjem, da se ne skrivajo za vrata in ogle, ako vidijo kakega tujca, kakor pri nas, temveč z vso Ijubeznivostjo in resnobo odgovarjajo na vsako vprašanje. V Ziirichu sem si ogledal ,,Pestalozzianum". Tu je razstava učil. Poslopje je zunaj tako žalostno, da bi se človek v najbolj veselem trenutku zjokal nad njim, a znotraj pa dobi učitelj, česar potrebuje. Obisk je bil živahen. Spremljal naju je neki umirovljen učitelj, ki je nekak voditelj zavoda — sarže se ne spominjam a mož ni vedel niti o šolstvu niti o učiteljstvu ničesar. Pustil sem, da sta s tovarišera Luznarjem sama hodila, jaz pa sam zase. No, zato sem bil pa dovoljno oškodovan, ker sem dobil v oddelku ročnih del ljubko koleginjo iz okolice, ki mi je radovoljno pojasnjevala in odgovarjala glede šolstva v Šviei: Tam učiteljstvo ne prosi za izpraznjena mesta s pritiskanjem kljuk, ne, tam pridejo šolski nduhovi" hospitirat dotičnega prosilca in ako jim je všeč, ga sprejmo. Ta moja znanka je učiteljevala tretje Ieto, ima prosto stanovanje, vrt in 2400 frankov letne plače. Kanton plača eno tretjino, drugo občina. To mi je zbudilo željo do hospitacije v Švici, a kje bi bilo mogoče, ko smo imeli za vsak dan določen vzpored, Posrečilo se mi je to v Gossauu. To je obrteu kraj s 6000 prebivalci in šestimi večrazrednicami. Prebivalci so katoliki in protestantje. Pri dopoldanskem izletu me opozori g. župnik, da je zjutraj bila šolska mladina v cerkvi, kjer je učitelj z otroki glasno nnapreju molil, in seveda je župnik pristavil, da bi bilo tudi pri nas lahko tako. Ko sem dobil dovoljenje od našega četovodje, priljubljenega g. Eohrmana, sem se napotil že predpoldne v šolo. Vodja šole stanuje v drugem nadstropju in ima pet sob. Na prošnjo, ako morem hospitirati, mi najprijazneje odgovori, da si bo štel to še v posebno čast. Po primernem protipoklonu sem se vrnil k družbi. Popoldne pred začetkom pouka sem bil že v šoli. Iz razgovora naj omenim, da vzamejo v prvem razredu samo malo in veliko pisano abecedo; počitnice pa imajo v krajih, kjer pri- delujejo samo seno — njive ne vidiš — spomladi 14, o prvi košnji 14, o drugi 8 dni in jeseni pa pet tednov. Pred 1. razredom je stala »usmiljenka'1 učiteljica, rad bi bil stopil v njen razred, a imel sem povabilo za 4. razred. Ob eni vstopiva v svetlo prostorno sobo s tremi 2-8 m visokimi in 2-6 m širokimi okni. Vhod za 20 klopmi v dveh vrstah in okolo 8 prav zadostnim prostorom. Otroci nemo vstanejo, sedejo, pouk se prične: Obravnava berila: Invalid und Bucher. Vsebina: V pratru igra na gosli invalid. Malokdo se ozre nanj. Mimo pride Bucher. Igra tako lepo, da se Ijudstvo zgrinja okolo njiju in invalid dobi mnogo. Učitelj je začel tako: ,,Ta gospod je učitelj. Bodite pridni, da bo vedel o vas kaj lepega povedati. Doma je s Kranjskega. To je v Avstriji. Zakaj ' se imenuje AvstrijskoOgrsko? Glavno mesto? Eeka? Ime cesarja? Pokaži glavno mesto Avstrije! Ogrske! Kje je Kranjsko?" Ker učenee tega iii vedel, ga je opozoril, da je blizu Trsta, a pokazal mu ni. Druga obravnava: Ungluck in Goldau. Vsebina: V septembru 1903 je podsula gora to vas in druge z nad 100 hišami in nad 200 gospodarskimi poslopji. Mrtvih je bilo nad 400 Ijudi, drugi so se rešili, ali pa so bili rešeni iz podsipa. Sestavek opisuje skromno življenje prebivalcev: Sestri najbogatejšega kmeta, najlepše rasti, sta imeli le eno praznično obleko. V cerkev nista mogli skupaj hoditi. Dva kmeta sta se prepirala zaradi kosa pašnika. Ker je bil eden z delom zadržan, je šel drugi sam pred sodišče. Sedmorici je povedal razloge obeh. Vrnivši se, je šel najprvo k sosedu in mu naznanil veselo novico, da je sedmorica pripoznala njemu kos zemlje. V uvodu je izpraševal, kako se pride v ta kraj, katero železnico in kateri vlak bi lahko uporabil. Koliko bi veljala vožnja. Kako in kdaj bi prišel po cesti. Otroci so brali po vrsti, kakor so sedeli. Vsak je prebral stavek, sedel, sosed je nadaljeval. •— Nekdo potrka. Učitelj gre, Otroci bero nepretrgoma. Učitelj se vrne. Otroci sede mirno in čitanje po vrsti se nadaljuje. Višji oddelek je medtem izdeloval nalogo, ki pa mi je ni pokazal. Med poukom so nosili otroci papirčke v koš na odru, kar nie je jako motilo, a otroke pa ne. Še nenavadnejše je bilo: Deček v moji bližini je razlil tinto. Niti učitelj niti učenci se niso za to zmenili. Deček vstane, gre k tabli po gobo in skledo. V pomoč pristopi součenec: lepo obrišeta, neseta skledo in gobo iz sobe, vrneta se s čisto vodo, postavita na določen prostor, sedeta v klop in vsa nesreča je odvrnjena. Pouk se medtem ni čisto nič pretrgal in vsa šola je ostala mirna, kakor bi se ne bilo ničesar pripetilo. Tu sem bil od 1—xj2%, do četrturnega odmora, med katerim se otroci poljubno zletajo po prostornem dvorišču. Žal, da nisem utegnil iti mednje, ker mi je tovariš razkazoval zvezke. Pokazal mi je samo nekaj, ker ni bilo časa na preostajanje. Vsi zvezki so bili oviti. V spisovnieah je bila prva naloga: Otvoritev petega razreda ... V risankah so imeli pritrjen drevesni list, zraven pa risbo, da je vsak lahko primerjal, koliko zna dotičnik. Po odmoru sem šel v 5. razred. Vadili so se delitev navadnih in desetinskib. drobeev. Prejšnji tovariš me je vedno pogledoval, kako se držim, ta se pa ni čisto nič ofiral na mojo prisotnost in je poučeval z najresnejšim obrazom, tako da sem menil, da mu je neljuba moja prisotnost. A v privatnem občevanju in pri petju sem spoznal, da je to resničen učitelj, ki pozna svoj delokrog in ki ljubi svoje učenee, medtem, ko je prvi nastopal le za — efekt. V 4. razredu so peli. Navdušen sem bil od ubranega petja. Naprosil sem tovariša, naj zapojo kako narodno pesem. Zapeli so v švicarskem narečju: Ich bin ein Sehweizerknabe und hab' die Heimat lieb, wo Gott in hohe Firnen den Freiheitsbrief uns schrieb. Der Berge wunderbare Praeht, die zieht mich an mit Zaubermacht. Ich bin eia Sehvveizerknabe und hab' die Heimat lieb. Hali . . . halio! Vtisk te pesmice mi še danes dušo prijetno razburja, še danes vidim te ponosne švicarske šolarje v duhu pred sabo, vidim resnega tovariša, ki se mu je pri petju ves nastop izpremenil, učitelju in učencem je žarplo lice. Zapeli so še nekaj drugih pesmi, a se nobene več ne spominjara. Za spomin mi je dal pesmarico BHelvetia" ki ima med najboljšimi skladbarai četrtino narodnih napevov. Po pouku so odšli otroci brez molitve, brez pozdrava, vsak mi je segel le v roko. Drugokrat segajo v roko učitelju. Eavnotako ga pozdravljajo na cesti, menda zato, ker dečki bodijo večinoma gologlavi. Obiskal sem še enkrat prvega učitelja-voditelja. Vprašal sem, kako je z molitvijo v cerkvi. Pokazal mi je majhen zvezek, v katerem je imel napisanih nekaj molitvic. V cerkvi moli ali pa poje z učenci, zato ima določeno plačo in je za službo tudi — prosil. Ko sem se vpisal v knjigo, da sem' pri DJem hospitiral, sem se mu zahvalil za prijaznost in odšel. Ostal sem sam v tujem kraju. Ueitelji so bili menda vsi zadržani. Začelo je deževati, in zavil sem jo na kolodvor, da počakam vlak, ki me je popeljal do domače družbe. Janko Toman.