Anja Ivec
Konservatorij za glasbo in balet Maribor
GLASBENA REVIJA KOT UÈILO: MLADA SLOGA, GLASILO
GLASBENE ŠOLE SLOGA V LJUBLJANI
Izvirni znanstveni èlanek / Original Research Paper
Izvleèek
Mlada Sloga je bilo glasilo glasbene šole Narodno eleznièarskega glasbenega društva Sloga v
Ljubljani, ki je izhajalo od septembra 1938 do novembra 1943 v zalobi društva. Skupno je izšlo šest
letnikov. Glasilo je ves èas izhajalo pod idejnim vodstvom in uredništvom Heriberta Svetela
(1895–1962), ki je tudi avtor veèine prispevkov. Po vsebini je obsegalo od glasbenih strokovnih in
poljudnih do zabavnih vsebin. Prispevki so obravnavali aktualne probleme glasbenega sveta,
glasbeno teorijo in inštrumentacijo, slovensko in tujo glasbeno zgodovino ter pri uèencih spodbujali
nadgradnjo e pridobljenega znanja ali usvajanje novega. V glasilu so tudi poroèila o delovanju
glasbene šole Sloga. Glasilo je redek in zanimiv primer uèila glasbene šole, ki skozi široko bero
prispevkov pripomore uèencem k usvajanju spretnosti in znanj.
Kljuène besede: glasbena revija, uèilo, Heribert Svetel, Narodno eleznièarsko glasbeno društvo
Sloga, glasbena šola.
Abstract
Music Magazine as a Teaching Aid: Mlada Sloga, Publication of the Sloga Music School in
Ljubljana
Mlada Sloga was a publication of the Music School of the Sloga National Railway Music Society
published from September 1938 to November 1943 in the Society’s publishing house. Altogether, it
was published six years, from two to six issues per school year. The publication was the idea of
Heribert Svetel (1895–1962), who was also the editor and author of most articles. The publication
included professional music articles as well as more popular and entertaining topics. The article
dealt with the questions concerning music in general, music theory, instrumentation, the Slovenian
and foreign history of music with the purpose of encouraging the development of the students’
knowledge. The publication also includes reports about the work of the Sloga Music School. It is a
rare and interesting example of a music school teaching aid, which, through its wide collection of
articles, helps children gain skills and knowledge.
Keywords: music magazine, teaching aid, Heribert Svetel, National Railway Music Society Sloga,
music school.
Uvod
Mlada Sloga je bilo glasilo glasbene šole Sloga Ljubljana, ki jo je od septembra 1938 do
novembra 1943 izdajalo Narodno eleznièarsko glasbeno društvo. Bila je tesno povezano
s Sloginim ravnateljem, Heribertom Svetelom (1895–1962), ki je bil njen urednik in idejni
vodja ter tudi avtor veèine prispevkov. Po osnovni izobrazbi je bil diplomirani pravnik in
je deloval v uradniški slubi pri ljubljanskih mestnih oblasteh, po drugi strani pa je bil
glasbenik širokega obzorja. V rodni Ljubljani je pridobil glasbeno izobrazbo na šoli
169
Anja Ivec, GLASBENA REVIJA KOT UÈILO: MLADA SLOGA, GLASILO GLASBENE ŠOLE...
Glasbene matice,1 kasneje pa se je v inštrumentalni igri (klavir, violina in orgle) ter
teoretiènih predmetih zasebno izpopolnjeval pri Antonu Lajovicu in Karlu Bervarju.2 V
glasbeno zgodovino se je sprva zapisal kot društveni glasbenik, saj ga je e v mladih letih
pomembno zaznamovalo delovanje v veè ljubljanskih pevskih društvih. Globlje
umetniške sledi je pustil v ljubljanskem pevskem društvu Slavec, kjer je med letoma 1920
in 1922 kot zborovodja3 in poustvarjalec poel obetajoèe kritike.4 V tem èasu se je
proslavil še kot odlièen pianist, koncertni spremljevalec in izviren improvizator. Leto
1926 predstavlja v njegovem ivljenju pomemben mejnik, saj so ga angairali kot
korepetitorja in pomonega dirigenta v ljubljanski Operi,5 hkrati pa je na priporoèilo
Mateja Hubada prevzel mesto zborovodje Narodnega eleznièarskega glasbenega društva
Sloga. V Slogi je bil vsestransko aktiven do leta 1946, ko je sprejel povabilo mariborske
opere, ki se je po vojni na novo formirala. V štajerski prestolnici se je popolnoma zapisal
glasbi in prešel od društvenega v profesionalnega glasbenika. Mariborski milje je
pomembno zaznamoval s svojim dirigentskim delom v SNG Maribor ter s pedagoškim
udejstvovanjem na tedanji Srednji glasbeni šoli, kjer je od leta 1947 do 1952 pouèeval
zgodovino glasbe, solfeggio in klavir.6 Ob vsem tem je manj znano njegovo delovanje na
podroèju organizacije društvenega glasbenega šolstva ter publicistike, zlasti v èasu med
obema vojnama in med drugo svetovno vojno v Ljubljani.
Pomanjkanje uèil glasbenega pouka in vzroki za izdajo glasila
Uèila e od nekdaj predstavljajo pomemben element izobraevanja. Skozi èas so jih
obravnavali mnogi avtorji, kar se med drugim kae v številnih definicijah in opredelitvah
pojma. Veèini je skupno mnenje, da predstavljajo vir novih informacij, ki jih uèenci
pridobivajo pod uèiteljevim vodstvom ali samostojno. Med uèila uvršèamo vsa sredstva
ali predmete, preko katerih uèenci usvajajo znanje. Najpogostejša so t. i. tekstualna uèila,
med katera sodijo uèbeniki, priroèniki, delovni zvezki, uèni listi, èasopisi, revije,
leksikoni idr.7
V èasu med obema vojnama so uèitelji glasbenega pouka uporabljali literaturo, ki je
vsebovala zgolj osnovne teoretiène zakonitosti in pevske primere.8 Medtem so se v veèjih
izobraevalnih središèih (npr. Dunaj, Praga) razvijali modernejši pristopi za pouèevanje
glasbe. Do kakšne mere se je Svetel med študijem prava v Pragi seznanil s tovrstnimi
spoznanji, ni znano, predvidevamo pa, da ga je kot dobro podkovanega glasbenika to
podroèje zanimalo. Kot kae njegova delovna vnema, se je zavedal dejstva, da je na
domaèih tleh primanjkovalo ustrezne didaktiène literature oziroma uèil, ki bi ponujali
170
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
1 Izvestje »Glasbene Matice« v Ljubljani o 37. društvenem letu 1908/9, Ljubljana: Glasbena matica, 1909,
str. 29.
2 Heribert Svetel je kratko avtobiografijo spisal leta 1936 za radijsko oddajo z naslovom Skladateljska ura
Heriberta Svetla. NUK, Glasbena zbirka, mapa Heribert Svetel.
3 Svetel v pismu Ludviku Zepièu (19. 9. 1958). NUK, Glasbena zbirka, mapa Heribert Svetel.
4 Emil Adamiè, »Koncert Pevskega društva Slavec.« V: Slovenski narod, 3. december 1920, let. 53, št. 277,
str. 3; P. V., »Iz Rogaške Slatine.« V: Slovenski narod, 2. avgust 1921, let. 54, št. 170, str. 3. Polno ime
avtorja neznano.
5 Gledališki list. Opera (1929/1930), let. 9, št. 4.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L4AS0OIJ (dostopno 22. 10. 2019)
6 Manica Špendal, Iz mariborske glasbene zgodovine (Maribor: Obzorja, 2000), str. 293.
7 Karel Podhostnik, Didaktika (Ljubljana: Pedagoška akademija, 1981), str. 198.
8 Luèka Winkler Kuret, Zdaj je nauka zlati èas (Nova Gorica: Educa, 2006), str. 155–159.
sodobnejše in celovite pristope pri pouèevanju glasbe. Poleg tega se je zanimal za
publicistiko in zagotovo se je med krajšim bivanjem v Pragi oziral tudi za revijalnim
glasbenim tiskom. Na domaèih tleh je dobro poznal tedaj aktualne glasbene revije, kot so
Cerkveni glasbenik (1878–1945; 1976–),9 Pevec (1921–1937), Zbori (1925–1934) in
Nova muzika (1928–1929), saj je v okviru njegove široke glasbene aktivnosti v veèini
omenjenih revij objavljal razne strokovne èlanke. Revijo Pevec je tudi sooblikoval od leta
1923, ko so ga izvolili za èlana odbora artistiènega odseka.10 Pridobljene izkušnje je
nadaljeval in nadgrajeval kot urednik uvodoma omenjenega glasila Mlada Sloga. V prvi
številki uvodnika Mlade Sloge je urednik Heribert Svetel pojasnil njen namen in pomen
ter zapisal: »Prinašala bo poleg poroèil o gibanju šole, o izpitih, uspehih, šolskih in
društvenih prireditvah zlasti èlanke iz splošne in domaèe glasbene zgodovine, teorije,
nauka o inštrumentih, glasbene literature in pedagogike. Skratka, obravnavala bo v
kratkih èlankih glasbeno vedo. Èasopis bo mnogokrat nadomestoval uèno knjigo in bo
skušal vsestransko razširiti glasbeno obzorje Sloginega gojenca.«11
Mlada Sloga (1938–1943)
Narodno eleznièarsko glasbeno društvo Sloga je bilo ustanovljeno 19. oktobra 1924 v
Ljubljani, ko so na pobudo domaèih, nacionalno zavednih in revolucionarno usmerjenih
eleznièarjev preimenovali tedanje »Udruenje jugoslovanskih eleznièarjev in
brodarjev«. Ustanovitev Sloge je pomenila vrhunec glasbenega in druabnega ivljenja
eleznièarjev. Društvo je od ustanovitve dalje imelo pevski odsek in godbeni odsek z
godbo na pihala in orkestralno sekcijo,12 leta 1926 je ustanovilo še šolski odsek.13
Glasbena šola se je kmalu izkazala kot nepogrešljivi èlen v društvu, saj je nudila raznoliko
glasbeno udejstvovanje in vzgojo za slovenske eleznièarje, njihove otroke ter otroke
drugih delavcev za zgolj simbolièno uènino za pouk inštrumentov,14 medtem ko je pouk
glasbene teorije potekal brezplaèno. Gojenci, ki so izhajali iz revnejših druin, pa so imeli
nijo uènino ali so bili celo oprošèeni plaèila. Ti so tako dobili monost vstopa v svet
glasbe, ki bi jim sicer bil onemogoèen zaradi visokih šolnin na drugih glasbenih šolah v
prestolnici (npr. Glasbeni matici). Organiziranje javnih koncertnih prireditev, gojenje
inštrumentalne glasbe, spodbujanje pouka pihal in trobil ter izdajanje glasbenega glasila
Mlada Sloga so bili najpomembnejši cilji, ki si jih je zadalo kulturno društvo.
171
Anja Ivec, GLASBENA REVIJA KOT UÈILO: MLADA SLOGA, GLASILO GLASBENE ŠOLE...
9 Revija je izhajala do leta 1945, nato je imela prekinitev izdaje. Vnoviè je zaèela izhajati leta 1976 in izhaja
še danes.
10 Avtor neznan, »Iz seje art. odseka«. V: Pevec, let. 3, št. 9/12, 1923, ur. F. Kimovec, str. 42.
11 Heribert Svetel v uvodniku Mlade Sloge, glasilu glasbene šole Narodnega eleznièarskega glasbenega
društva, let. 1, št. 1, september 1938, str. 1.
12 Simon Danev, »Poroèilo tajnika«. V: Sloga 1919–1929, Ob desetletnici in k V. rednemu obènemu zboru,
1929, str. 24.
13 Peter Bitenc, »Ustanovitev glasbene šole Sloga«. V: 35 let SKUD Tine Roanc, 1920–1955, str. 14–17.
14 Uèni prispevek Sloge je bil za veè kot polovico niji kakor na drugih tovrstnih glasbenih šolah. Ta je
znašala med 35 dinarji za pouk godal, pihal in trobil ter 40 dinarji za pouk klavirja na mesec. Poleg uènine
so gojenci morali plaèati še 5 dinarjev vpisnine na leto. Za primerjavo navajam stroškovnik za primerljivi
šoli – uènina šole Glasbene matice je 1. 1. 1926 za posameznega uèenca za pouk klavirja in violine znašala
75 dinarjev na mesec, k temu pa so morali prišteti še 25 dinarjev za pouk teoretiènih predmetov (teorija
glasbe, harmonija, kontrapunkt). Na Orglarski šoli je v šolskem letu 1925/26 uènina za posameznega
uèenca za 1. leto uèenja znašala 50 dinarjev na mesec, od 2. leta dalje pa 60 dinarjev na mesec. Uèenci, ki
so vadili na šolskih inštrumentih, so morali poravnati še vadnino, ki je znašala 10 dinarjev na mesec.
Glasilo je zaèelo izhajati septembra leta 1938, zadnja številka pa je izšla v novembru leta
1943. Skupno je izšlo šest letnikov, število izdanih številk pa je variiralo od minimalno
dveh do najveè šest izdanih v posameznem šolskem letu. Sprva je bila mišljena kot
dvomeseènik,15 a prvotnega koncepta najbr zaradi tekih finanènih razmer in splošnega
pomanjkanja v èasu pred bliajoèo se drugo svetovno vojno niso mogli realizirati. Od
nastanka do zadnje številke jo je urejal in vodil ravnatelj, Heribert Svetel, izdajalo in
zalagalo pa Narodno eleznièarsko glasbeno društvo Sloga. Glasilo je tiskala Tiskarna
Jereb Franjo v Ljubljani. Glasilo naj bi bilo cenovno dostopno (vsak izvod po 2 dinarja),16
prva številka je bila brezplaèna za vse uèence glasbene šole.
e uvodna številka (1. september 1938) prinaša premišljeno uredniško zasnovo, ki
vsebinsko obravnava aktualno problematiko glasbenega sveta. Svetel ob tem še posebej
osvetljuje vzgojno funkcijo glasbene umetnosti ter poudarja pomen osebne rasti s
pomoèjo glasbe, ki hkrati bogati posameznikovo ivljenje, ko pravi: »Èe tudi smo revni,
bodimo bogati v duhu in naša revšèina bo laja«.17 Nadalje se loteva glasbene teorije od
osnovnih prvin, ritma, kljuèev do intervalov in lestvic ter razlage glasbenoteoretskih
pojmov. Razlage podkrepi še z notnimi zgledi.
Slika 1: Razlaga c-kljuèev
Vir: Mlada Sloga, let. 3, št. 1, oktober 1940, str. 5.
Slika 2: Okraski v glasbi
Vir: Mlada Sloga, let. 5, št. 3/4, januar, marec 1943, str. 15.
172
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
15 Mlada Sloga, let. 1, št. 1, 1938 do let. 6, št. 1/2, 1943, ur. H. Svetel. NUK, Ljubljana.
16 Heribert Svetel v uvodniku Mlade Sloge, glasilu glasbene šole Narodnega eleznièarskega glasbenega
društva, let. 1, št. 1, september 1938, str. 1.
17 Heribert Svetel v Mlada Sloga, let. 1, št. 1, september 1938, str. 4.
Osnove glasbenega jezika je v nadaljevanju nadgradil s prispevki, ki obravnavajo
posamezna glasbila razliènih inštrumentalnih skupin. Beremo lahko o razvoju, ustroju in
pomenu klavirja,18 o klavirskem pouku Carla Czernyja19 ter o gibih roke v klavirski igri,20
kjer Svetel kot uèitelj klavirja podaja nasvete o kulturi udarca in o monostih izboljšanja
izvajalske tehnike. Klavir je bil tudi sicer najbolj priljubljeno in najbolj razširjeno glasbilo
na Slogini šoli. Veliko veè pozornosti je bilo usmerjene na pihala in trobila, saj so s tem
eleli vzbuditi zanimanje za uèenje tovrstnih inštrumentov, ki jih je zmeraj primanjkovalo
v godbi na pihala ali v orkestru. V posebej velike in odmevne dogodke so namreè
pritegnili najboljše gojence glasbene šole. Kapelnik Heribert Svetel je tovrstne koncertne
dogodke uvodoma pospremil še z nagovorom, kjer je podal nekatere splošne misli in
nasvete o gojitvi študija pihal in trobil. Bil je eden redkih pri nas, ki je uspel organizirati in
uspešno voditi pouk pihal in trobil, s èimer je vplival na višji nivo godbenega igranja
društva.
Nadalje so prispevki o slovenski in tuji glasbeni zgodovini, usklajeni z zaèrtano uredniško
vizijo. Svetel se je ivo zavzemal za domaèo glasbeno ustvarjalnost in tako pri uèencih
razvijal zavest o pomenu ohranjanja narodove samobitnosti, o èemer pravi: »Ako sluimo
umetnosti, se ne strašimo rtev, ne stojimo brezbrino ob strani kulturnega prizadevanja
drugih, marveè se zavedajmo, da smo èlani tistega udejstvovanja, ki tvori v svoji
skupnosti narodno kulturo.«.21 e v uvodni številki beremo o Gallusu22 in novi komorni
skladbi Saše Šantla (1883–1945),23 èigar glasbeni portret24 je sledil v naslednji številki.
Predstavljeni so še drugi slovenski skladatelji aktualnega èasa, med njimi Emil Hochreiter
(1871–1938),25 Emil Adamiè (1877–1936),26 Anton Lajovic (1878–1960)27 in nekrolog
dr. Gojmirju Kreku (1875–1942).28 Ob domaèi glasbeni dedišèini je gojence seznanjal z
evropsko glasbeno zapušèino. Med predstavljenimi skladatelji sta baroèna mojstra,
Antonio Vivaldi (1678–1741)29 in Jean Philippe Rameau (1683–1764),30 oèe klavirske
glasbe, Muzio Clementi (1752–1832),31 virtuoz – violinist, Giovanni Battista Viotti
(1755–1824)32, in pianist, Carl Czerny (1791–1857).33 Opombe drobnega teksta prinašajo
173
Anja Ivec, GLASBENA REVIJA KOT UÈILO: MLADA SLOGA, GLASILO GLASBENE ŠOLE...
18 Heribert Svetel, »Razvoj, ustroj in pomen klavirja.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 2, november 1939, str. 9.
19 Carl Czerny, »Pisma o klavirskem pouku Carla Czernyja«, prev. Heribert Svetel. V: Mlada Sloga, let. 4,
št. 3, marec 1942, str. 23–24.
20 Heribert Svetel, »Nekaj o gibih roke v klavirski igri.« V: Mlada Sloga, let. 5, št. 1/2, september, november
1942, str. 4–7; let. 5, št. 3/4, januar, marec 1943, str. 17–20.
21 Iz poroèila zborovodja in kapelnika H. Svetela. V: Narodno eleznièarsko glasbeno društvo Sloga
1919–1929, str. 27. Ljubljana: Jugoslovanska Tiskarna, 1929.
22 Heribert Svetel, »Gallus.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 1, september 1938, str. 4–5.
23 Heribert Svetel, »Saša Šantel – klavirski trio.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 1, september 1938, str. 6.
24 Heribert Svetel, »Saša Šantel – slovenski skladatelj.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 3, februar 1939,
str. 19–20.
25 Heriber Svetel, »Slovenski skladatelji.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 3, februar 1939, str. 23.
26 Prav tam.
27 Prav tam.
28 Heriber Svetel, »Dr. Gojmir Krek.« V: Mlada Sloga, let. 5, št. 1/2, september, november 1943, str. 12.
29 Heribert Svetel, »Antonio Vivaldi – skladatelj koncertov za gosli.« V: Mlada Sloga, let. 5, št. 1/2,
september, november 1942, str. 3–4.
30 Heribert Svetel, »Jean Philippe Rameau.« V: Mlada Sloga, let. 5, št. 1/2, september, november 1942,
str. 8–9.
31 Heribert Svetel, »Muzio Clementi.« V: Mlada Sloga, let. 5, št. 3/4, januar, marec 1943, str. 17.
32 Heribert Svetel, »Giovanni Battista Viotti.« V: Mlada Sloga, let. 6, št. 1/2, september, november 1943,
str. 8–9.
33 Heribert Svetel, »Karol Czerny: Pisma o klavirskem pouku (èetrto pismo).« V: Mlada Sloga, let. 4, št. 3,
marec 1942, str. 23.
prispevke o Carlu Philippu Emanuelu Bachu (1714–1788)34, Wolfgangu Amadeusu
Mozartu (1756–1791),35 Frédéricu Chopinu (1810–1849)36 in Franzu Lisztu
(1811–1886).37 Pomembno mesto zavzemajo tudi èeški glasbeniki,38 kar ne preseneèa.
Svetel, ki je v Pragi študiral pravo in èigar ena je bila èeškega rodu, je gojil odkrite
simpatije do Èehov in njihove glasbene kulture. O tem prièajo tudi koncerti, kjer so pod
Svetelovo taktirko odzvanjala dela èeških avtorjev,39 in javne produkcije glasbene šole
Sloga.40
Raznolik vsebinski nabor so dopolnila poglavja, ki vabijo uèence k aktivnemu
sodelovanju s prispevki, predvsem rubrika »Gojenci vprašujejo – Mlada Sloga
odgovarja«. Uredništvo je z rubriko mlade bralce spodbujalo k dopisovanju oziroma k
lastni besedni ustvarjalnosti. Svetel je v vlogi urednika takole nagovoril bralce: »Slogini
gojenci morejo stavljati ‘Mladi Slogi’ vprašanja o glasbenih stvareh, ki jim niso jasne.
Marsikaterega bo zanimalo kako vprašanje [...], mnogokrat ni èasa staviti taka vprašanja
pri pouku, in tudi na nje odgovarjati radi pomanjkanja èasa […] ‘Mlada Sloga’ bo
priobèila vsa vprašanja, ki jih bo prijela, in hkrati tudi odgovore. Gojenec, ki eli odgovor
na kako vprašanje, naj ga jasno in èitljivo napiše ter vre v nabiralnik pred šolsko pisarno.
Ako se noèe podpisati, more podpis tudi izpustiti.«41 Z objavami pisem gojencev je
uredništvo, ki je bilo hkrati vodstvo šole, vzpostavilo vezi z uèenci, mnogokrat pa razkrilo
še njihovo zanimanje in znanje. Rubrika sprva ni zaivela, zato se je uredništvo odloèilo
uèence spodbuditi z objavo nagradnega vprašanja ter dodalo, da bo »najboljši in
najizèrpnejši odgovor nagrajen z zvezkom primernih skladb.«42 Sèasoma so uèenci le
uvideli prednosti tovrstnega pridobivanja informacij in znanj. Glasilo je uèence še
spodbujalo k sodelovanju v zabavnih sestavkih (ugankah, kriankah, dovtipih), ki so ga
poimenovali »Kotièek za naše male«.
174
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
34 Heribert Svetel, »Tempo rubato.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 2, november 1938, str. 16.
35 Prav tam.
36 Prav tam.
37 Prav tam.
38 Mlada Sloga, let. 1, št. 4, maj 1939, str. 28–32.
39 15. septembra 1938 je v paviljonu parka Zvezda Sloga s Svetelom na èelu priredila koncert z izbranim
programom èeških glasbenih ustvarjalcev pod okriljem Tujsko prometnega odseka mestne obèine
ljubljanske, s katerim je ostro obsojala poèetje nemških nacistov in italijanskih fašistov v okupiranih
ozemljih. Svetela je po koncertu doletela globa zaradi motenja javnega reda.
40 Koncertni veèer èeške in slovenske glasbe, ki ga je glasbena šola Sloga priredila 22. maja 1939. Gojenci
so izvajali èeške narodne napeve, skladbe Antonína Dvoøáka, Viteslava Nováka, Jana Procházke,
Bohuslava Jiráka in drugih.
41 Heribert Svetel, »Gojenci vprašujejo, »Mlada Sloga« odgovarja.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 1, september
1938, str. 5.
42 Heribert Svetel, »Gojenci vprašujejo – »Mlada Sloga« odgovarja.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 3, februar
1939, str. 24.
Slika 3: Primer kriank v rubriki »Kotièek za naše male«
Vir: Mlada Sloga, let. 2, št. 2/3, november, januar 1940, str. 19–20.
Uredniška vizija Svetela je bila širše zastavljena in ni bila omejena le na glasbena
podroèja. V Mladi Slogi so našli zatoèišèe idejno-vzgojni pregovori in nauki znanih
umetnikov, npr. Marija Kogoja (1892–1956), Johanna Wolfganga von Goetheja
(1749–1832), nekaj pa je tudi Svetelovih. Bil je znan po tem, da je nauke ovijal v reke, o
èemer prièajo prispevki v mnogih tedanjih tiskih.43 Glasilo se loteva pomembnih vprašanj
in naèenja teme o tem, èemu glasbeno izobraevanje otrok in kako se odloèiti oziroma
izbrati inštrument ter podaja druge praktiène napotke, s katerimi se sreèujejo uèenci in
175
Anja Ivec, GLASBENA REVIJA KOT UÈILO: MLADA SLOGA, GLASILO GLASBENE ŠOLE...
43 Heribert Svetel, »Glasba in eleznièar«. V: Zadruni koledar, Ljubljana, 1933, str. 135–144.
starši. Uèencem namenja prispevke s priporoèili o vadenju, ravnanju in negi
inštrumentov, posebno pihal, ter o pripravi in vedenju na nastopih, kar naj bi mladim
glasbenikom pripomoglo h kvaliteti glasbenega udejstvovanja.44
Kot avtorji èlankov se poleg urednika Svetela predstavljajo še nekateri uèitelji glasbene
šole Sloga, med njimi Peter Bitenc (1903–?) kot avtor èlanka o fiziologiji petja in o
pihalih. Prispevek je izšel v veè delih oziroma nadaljevanjih in predstavlja povzetek
njegovega predavanja na Slogini šoli.45 Bil je eden izmed ustanovnih èlanov Narodnega
eleznièarskega glasbenega društva Sloga, njegov uèitelj glasbene teorije ter vodja
otroškega in mladinskega zbora. Bil je oèe Janeza Bitenca (1925–2005), avtorja številnih
otroških pesmi in glasbenih pravljic, ki so postale stalni repertoar otroških pevskih
zborov. Peter Bitenc je bil vešè violinist, ki se je glasbeno izobraeval na ljubljanskem
konservatoriju,46 a glasbenega šolanja ni zakljuèil, saj si njegova druina tega ni mogla
privošèiti.47 Zaposlil se je na elezniški direkciji in soèasno deloval kot pedagog na
glasbeni šoli društva Sloga.48 Pianistka in klavirska pedagoginja Irma Hladnik
(1897–1978) je v glasilu objavila èlanek z naslovom Nekaj odlomkov iz èeške glasbe.49
Glasbeno izobrazbo si je pridobila v Pragi, kar ji je bilo omogoèeno kot potomki znane
druine pivovarnarjev in gostilnièarjev Mayr. Na tujem se je izobrazil tudi Slogin uèitelj
kitare, Stanko Prek (1915–1999). Na Dravni akademiji za glasbeno umetnost v Münchnu
je leta 1941 diplomiral iz kitare, med drugo svetovno vojno je v Ljubljani na Glasbeni
akademiji študiral kompozicijo in leta 1944 diplomiral pri Lucijanu Mariji Škerjancu.
Velja za pionirja klasiène kitare na Slovenskem, s katero je koncertiral doma in v tujini.
Svojo široko predanost glasbi je izkazoval še s pisanjem didaktiènih zbirk za pouk kitare
in èlankov, ki se navezujejo na podroèje kitarske igre.50 V Mladi Slogi beremo njegov
prispevek Kitara in lutnja51 ter Dobra glasba – najboljši vzgojitelj.52 Dirigent,
inštrumentalist in skladatelj, Filip Bernard (1896–1984), poklicno elezostrugar, se je
glasbeno šolal na ljubljanskem konservatoriju.53 S pedagoškim delom je prièel kot uèitelj
pihal na šoli Glasbene matice na Ptuju (1931–1936)54 in med letoma 1938 in 1940
pouèeval flavto na društveni glasbeni šoli Sloga v Ljubljani. Pedagoški poklic je nato
opustil in med vojno deloval kot flavtist orkestra ljubljanske Opere. Leta 1945 je v
Mariboru sodeloval pri ustanovitvi Slovenskega narodnega gledališèa oziroma Opere, leta
1948 pa se je vrnil v Ljubljano ter deloval v Slovenski filharmoniji, kot dirigent pa v
radijskem orkestru (do 1951).55 Filip Bernard je s èlankom v šolskem glasilu ozavešèal
176
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
44 Heribert Svetel, »Deset zapovedi za gojence, kadar nastopajo.« V: Mlada Sloga, let.2, št. 1, september
1939, str. 8.
45 Predavanje je bilo 3. aprila 1938 v prostorih glasbene šole Sloga. V: Mlada Sloga, let. 1, št. 3, februar
1939, str. 20–22.
46 Darja Koter, »Bitenc, Janez (1925–2005).« Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in
umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/
sbi1018510/#novi-slovenski-biografski-leksikon (dostopno 25. 10. 2019).
47 Janez Bitenc, Nona, spomini na otroška leta (Ljubljana: Sanje, 2003), str. 16.
48 Peter Bitenc je naveden kot ravnatelj Glasbene šole Kamnik med letoma 1952 in 1956.
49 Mlada Sloga, let. 1, št. 4, maj 1939, str. 28–32.
50 »Stanko Prek.« https://alchetron.com/Stanko-Prek (dostopno 24. 10. 2019).
51 Stanko Prek, »Kitara in lutnja.« V: Mlada Sloga, let. 3, št. 4/5, april, junij 1941, str. 28–29.
52 Stanko Prek, »Dobra glasba najboljši vzgojitelj.« V: Mlada Sloga, let. 5, št. 5/6, maj, junij 1943,
str. 25–27.
53 »Filip Bernard.« http://www.gorenjci.si/osebe/bernard-filip/105/ (dostopno 26. 10. 2019).
54 »Filip Bernard.« http://sigic.nuk.uni-lj.si/?mod=search&action=avtor&id=267 (dostopno 26. 10. 2019).
55 »Filip Bernard.« http://www.gorenjci.si/osebe/bernard-filip/105/ (dostopno 26. 10. 2019).
mlade pihalce o vzdrevanju in higieni pihalnih inštrumentov.56 Mihael Roanc
(1885–1971) sicer ni bil uèitelj v Slogini glasbeni šoli, vendar je bil z njo povezan kot
uslubenec eleznice, kjer je opravljal razne funkcije. V Mlado Slogo je prispeval svoje
spomine na lastno glasbeno pot, kar je bilo objavljeno v rubriki Razgovori.57 Glasba mu je
bila blizu vse ivljenje, èeravno zaèetega šolanja na violini na ljubljanski Glasbeni matici
zaradi slabih gmotnih razmer ni mogel zakljuèiti. Violini se je posveèal vsestransko,
deloval je kot komorni in orkestrski glasbenik v Orkestralnem društvu Glasbene matice,58
pa tudi kot skladatelj, teoretik in pedagog. Posebej ivo so ga zanimala vprašanja iz
metodike pouka. S èlankoma O ustroju starejših violinskih šol59 in Kaj moraš vedeti o
violini in loku?60 je svojo predanost do godalnega inštrumenta širil med mlade. V glasilu
so tudi poroèila o spremembah predmetnika, uèiteljih in uèencih, ocenjevanju, nastopih,
tekmovanjih, izpitih in poèitniških teèajih. Letna obvestila pojasnjujejo in predstavljajo
ivljenjski utrip vzgojnega zavoda.
Zadnji, šesti letnik revije, je še napovedoval vpis uèencev in prièetek pouka za šolsko leto
1943/44,61 nato je glasilo prenehalo izhajati. Vzrokov za to je bilo veè. Teke vojne
razmere so s prepletom drugih okolišèin terjale najvišji davek. Zaradi sodelovanja z
osvobodilnim gibanjem so se mnogi èlani Sloge znašli v jeèah ali internaciji v Italiji in
Nemèiji, kar je povzroèilo, da je Mladi Slogi primanjkovalo sodelavcev. Nato sta v
mesecu novembru 1943 preminila dva velika organizatorja in èlana Sloge, Ludvik
Avgust62 in Fran Zelenko.63 Delo obeh je »tesno povezano s Slogino glasbeno šolo«,64 saj
sta bila v društvu izjemno dejavna. Njuna prizadevanja po razvoju društvenih dejavnosti
in glasbene šole, vkljuèujoè glasilo Mlada Sloga, so obrodila sadove ter ela pozitivne
kritike. V skladu s splošnim vojnim pomanjkanjem je društvo pestila še teka finanèna
situacija, kar je naposled privedlo do ukinitve revije v decembru 1943.
177
Anja Ivec, GLASBENA REVIJA KOT UÈILO: MLADA SLOGA, GLASILO GLASBENE ŠOLE...
56 F. (ilip) B. (ernard), »Nekaj besed o vzdrevanju pihal.« V: Mlada Sloga, let. 4, št. 2, december 1941,
str. 15–16.
57 Mihael Roanc, »Razgovori.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 3, februar 1939, str. 22–23.
58 Vladimir Pfeifer, »Naši skladatelji.« V: Zbori, let. 7, št. 1, 1931, str. 2. http://www.dlib.si/
?URN=URN:NBN:SI:doc-48AKUQ4D (dostopno 28. 10. 2019).
59 Mihael Roanc, »O ustroju starejših violinskih šol.« V: Mlada Sloga, let. 3, št. 4/5, april, junij 1941,
str. 29–31.
60 Mihael Roanc, »Kaj moraš vedeti o violini in loku?« V: Mlada Sloga, let. 6, št. 1/2, september, oktober
1943, str. 9–12.
61 Mlada Sloga, let. 6, št. 1/2, september, november 1943, str. 12.
62 Avgust Ludvik (1872?1943) je bil naèelnik postaje Ljubljana in prvi predsednik Narodno eleznièarskega
glasbenega društva Sloga (izvoljen 19. oktobra 1924). Predsedoval je Slogi, ko je bila ustanovljena
glasbena šola. Vir: Mirko Premelè, »Spomini starega pevca “Slogaša” ob prvi desetletnici«. V: Narodno
eleznièarsko glasbeno društvo Sloga 1919–1929. Ljubljana: Jugoslovanska Tiskarna, 1929, str. 15.
63 Ing. Fran Zelenko (1888–1943) se je rodil v mariborskem okolišu. Po konèanem študiju v Pragi leta 1914
se je zaposlil v tamkajšnji elezniški slubi. Po prevratu leta 1918 se je vrnil v Ljubljano in bil namešèen
pri eleznici v Jesenicah. Kmalu je napredoval do mesta vodje in bil premešèen v Ljubljano. Leta 1940, ko
je bil imenovan za izrednega profesorja Tehniške fakultete za katedro eleznic v Ljubljani, je delo pri
eleznici opustil. V Narodno eleznièarskem glasbenem društvu Sloga je nasledil Avgusta Ludvika kot
drugi in èastni predsednik. Vir: »In. Fran Zelenko«, Jutro, 30. 11. 1943, str. 3.
64 O tem: Heribert Svetel, Mlada Sloga, let. 6, št. 1/2, september, november 1943, str. 1.
Sklep
Ob koncu leta 1937 je Pevska zveza dokonèno prenehala izdajati svoje glasilo Pevec
(1921–1937). Odtlej je v Ljubljani izhajal le Cerkveni glasbenik (1878–1945) kot edina
periodièna glasbena publikacija. Toda ta dvomeseènik je bil omejen na prispevke s
podroèja cerkvene glasbe in namenjen »cerkvenim pevcem in organistom«. Ob tem je bila
Mlada Sloga tolikanj pomembnejša, saj je kljub tekim razmeram v zaostrenem ozraèju
pred in med 2. svetovno vojno izhajala ter prinašala aktualne prispevke iz širšega
glasbenega sveta. Poglabljala in posodabljala je uèno snov razliènih predmetov glasbene
šole ter razširjala obzorja mladih glasbenikov. Nagovarjala je mladega glasbenika, ga
skušala usmerjati in tako ali drugaèe vzgajati ne le v glasbeni omiki, temveè tudi za
ivljenje. Do danes ostaja redek in zanimiv primer glasila glasbene šole, ki ponuja široko
bero zanimivih prispevkov s podroèja glasbenih ved.
Literatura
Adamiè, Emil. »Koncert Pevskega društva Slavec.« Slovenski narod, 3. december 1920,
let. 53, št. 277, str. 3.
Bernard, Filip. http://www.gorenjci.si/osebe/bernard-filip/105/ (26. 10. 2019).
Bernard, Filip. http://sigic.nuk.uni-lj.si/?mod=search&action=avtor&id=267 (26. 10.
2019).
Bitenc, Janez. 2003. Nona, spomini na otroška leta. Ljubljana: Sanje.
Cigoj Krstuloviæ, Nataša. 2015. Zgodovina, spomin, dedišèina: Ljubljanska Glasbena
matica do konca druge svetovne vojne, Ljubljana: ZRC SAZU.
Gledal išk i l i s t . Opera (1929/1930 ) , le t . 9 , š t . 4 .
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L4AS0OIJ (22. 10. 2019)
»In. Fran Zelenko«. 1943. Jutro, 30. november 1943, let. 23, št. 270, 3. Ime avtorja
neznano.
Izvestje »Glasbene Matice« v Ljubljani o 37. društvenem letu 1908/9. Ljubljana:
Glasbena Matica.
Kimovec, Franc (ur.). 1923. Pevec, let. 3, št. 9/12, str. 42.
Koter, Darja. 2013. »Bitenc, Janez (1925–2005).« Slovenska biografija. Slovenska
akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018510/#novi-slovenski-biografski-
leksikon (25. 10. 2019).
Koter, Darja. 2012. Slovenska glasba 1918–1991. Ljubljana: Študentska zaloba.
Narodno eleznièarsko glasbeno društvo Sloga 1919–1929. 1929. Ljubljana:
Jugoslovanska Tiskarna.
178
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Pfeifer, Vladimir »Naši skladatelji.« V: Zbori, let. 7, št. 1, 1931, str. 2.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-48AKUQ4D (28. 10. 2019).
Pihler, Marjetka. 1963. Heribert Svetel: osebnost in delo. Zapušèina v zasebnem arhivu
Marjete Keršiè Svetel (tipkopis).
Podhostnik, Karel. 1981. Didaktika. Ljubljana: Pedagoška akademija.
Potoènik, Franjo. 1980. »Heribert Svetel 1895?1962, ivljenje in delo.« Slovensko
narodno gledališèe Maribor, Opera z baletom, Gledališki list, sezona 1979–80, leto 34,
št. 5.
P. V., »Iz Rogaške Slatine.« Slovenski narod, 2. avgust 1921, let. 54, št. 170, str. 3.
»Stanko Prek.« https://alchetron.com/Stanko-Prek (24. 10. 2019).
Svetel, Heribert. 1933. »Glasba in eleznièar.« Zadruni koledar, Ljubljana, 1933, str.
135–144.
Svetel, Heribert. 1936. »ivljenjepis«. NUK, Glasbena zbirka, Ljubljana.
Svetel, Heribert. 1958. Pismo Ludviku Zepièu. NUK, Glasbena zbirka, Ljubljana,
Svetel, Heribert (ur.). Mlada Sloga, 1938–1943, vseh šest letnikov. NUK, Ljubljana.
Špendal, Manica. 2000. Iz mariborske glasbene zgodovine, Maribor: Obzorja.
Vidoviè Miklavèiè, Anka. 1980. Slovenski eleznièarji pod italijansko okupacijo v
Ljubljanski pokrajini 1941–1943. Ljubljana: Tone Tomšiè.
Winkler Kuret, Luèka. 2006. Zdaj je nauka zlati èas. Nova Gorica: Educa.
35 let SKUD Tine Roanc, 1920–1955. 1955. Ljubljana: SKUD Tine Roanc.
179
Anja Ivec, GLASBENA REVIJA KOT UÈILO: MLADA SLOGA, GLASILO GLASBENE ŠOLE...
Summary
Mlada Sloga was a publication of the Music School of the Sloga National Railway Music
Society published from September 1938 to November 1943 in the Society’s publishing
house. Altogether, it was published six years, from two to six issues per school year. The
publication was the idea of Heribert Svetel (1895–1962), who was also the editor and
author of most articles. Other authors were some of the teacher of the music school. The
publication included professional music articles as well as more popular and entertaining
topics. The article dealt with the questions concerning music in general, music theory,
instrumentation, the Slovenian and foreign history of music with the purpose of
encouraging the development of the students’ knowledge. In addition, they looked at new
works by Slovenian composers and addressed issues concerning music education. The
wide array of topics was complemented by chapters encouraging students to actively
participate with their own writtings, such as »You Ask, Mlada Sloga Answers« (Gojenci
sprašujejo, Mlada Sloga odgovarja) and »Young People’s Corner« (Kotièek naših malih).
The publication raises critical issues and deals with such topics as why should children get
music education and how to choose an instrument as well as other practical tips for
children and parents.The publication also includes reports about the work of the Sloga
Music School (courses, assessment, examinations and performances). It is a rare and
interesting example of a music school teaching aid, which, through its wide collection of
articles, helps children gain skills and knowledge.
180
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek