leto vii / stev. ie KRAK J, 17. APRILA 1914 GLAS GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO DX UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON *»; TEK. RAC. FBI NB KRANJ-OKOLICA 8T. 624-»t« 127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 4M DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 1M DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE lt DIN Pred volitvami novih odborov SZDL Osnovne organizacije SZDL morajo prednjačiti ravno komu-v kranjskem okraju, sto- nisti. Gledati drugače na vlogo je pred volitvami novih komunista v SZDL je napačno, zborov. Volitve prav gotovo Ce se Socialistična zveza še ^so samo nekakšen manifesta- vedno smatra za manj pomemb-tivni akt, marveč pomenijo, ali no in manj ugledno organiza-bi vsaj morale pomeniti, mnogo cijo, potem praktično ne more vet. biti drugega kot »transmisija« V pripravah na občne zbore ^ tudi delati ne more drugače osnovnih organizacij bo treba kot kampanjsko. d°dobra pretresti in dojeti naš Tudi sodelovanje z lokalnimi g°spodarski razvoj v preteklem organi oblasti bodo osnovne or-le*u in letos. Člani Socialistične ganizacije SZDL marsikje mo-*veze bomo morali spoznati vsaj rale izboljšati. Dosti je še ob-Oslovne politične principe novih čin, kjer ljudje ne ločijo zborov g°spodarskih uredb ter zvezne- volivcev od sestankov Sociali-ga. republiškega in okrajnega stične zveze, ker med njimi ni aružbenega plana. Delo in uspe- dosti razlike. Ko pa bodo or-hi Socialistične zveze so nam- ganizacije Socialistične zveze reč najtesneje povezani z raz- začele razpravljati na članskih v°jem in utrjevanjem material- sestankih o političnih stališčih ne osnove socializma pri nas. do, recimo, občinskega proraču-Socialistična zveza bo morala na, investicijskega programa, bremeniti tudi način dela. Od politike v kmetijstvu gozdarje osnovne politične organiza- stvu, do komunalne dejavnosti, ?fe lahko upravičeno pričaku- do te in te kmetijske zadruge *mo več kot samo kampanjsko itd. ter bodo potem ta stališča leganje v družbeno dogajanje kot člani organizacije tudi za-* »gašenje« političnih proble- stopali na zborih volivcev, po-*ov. Osnovne organizacije mo- tem bodo prav kmalu znali do-r«io postati močna politična te- bro ločiti članski sestanek SZDL lesa, ki bodo nenehno sprem- °d zbora volivcev. |iala razvoj socializma pri nas Na ta način se bo SZDL tudi in stalno politično reagirala na organizacijsko utrdila. Vsi tisti, Vse nezdrave pojave v našem ki so prapravljeni sodelovati v gospodarskem, kulturnem in organizaciji in delati v korist ^Užbenem življenju nasploh, vseh njenih članov, se bodo kratka, organizacije SZDL mo- vključili vanjo, ostali pa bodo raJo postati organi družbene odpadli. Takrat se bo tudi ve-k°ntrole in tisti faktor v našem delo, kdo in zakaj ni član So-^užbenem življenju, ki bo po- cialistične zveze. Takrat bo poetično usmerjal njegov tok. menilo biti izven organizacije, Dosedanjih uspehov, ki so jih hkrati tudi biti moralno-politič-^Jfccizacijr- dosegle, seveda, no diskreditiran, kljub temu ni mogoče zanikati. Danes o tem še ne moremo n ti uspehi niso majhni. Po- govoriti. V kranjskem okraju je Sebho v občinah, ki so se otresle od 51.521 volivcev le 36.321 čla-togih oblik dela, so rezultati nov Socialistične zveze. Vsi prav *eln zavidni. V občini Gorice so gotovo niso izven organizacije nPr. ne da bi čakali na di- po lastni krivdi. V nekaterih objektive, že izvedli volitve v os- činah ne doseže število članov n°vne organizacije in v občin- SZDL niti polovice vseh volil-*i odbor SZDL, ker so ugoto- nih upravičencev. V preteklem vili, da je starim odborom man- letu pa je bilo na novo včlanje-^atni rok po statutu že pretekel, nih v zvezo le 265 ljudi. Ob iz-Vzporedno s povečanjem druž- dajanju novih članskih knjižic °ene aktivnosti Socialistične zve- bo treba ta vprašanja temeljito *e se postavlja tudi vprašanje rešiti. *°delovanja komunistov v delu Volitve v osnovne organizaci- °rganizacije. Načelno je to vpra- je morajo biti zaključene do 20. ^nje že jasno rešeno: osnovno maja. S pripravami je torej tre- t°ri5če dela za komuniste je So- ba začeti čimprej, da bodo le-te ci*distična zveza. V živem, vsa- uspešne in da bo delo občnih '•odnevnem, konkretnem delu zborov plodno. Z obiska predsednika Republike v prijateljski Turčiji Prediednik republike potuje z „Galebom" -Svečam sprejem v Carigradu in Ankari - Manifestacije prijateljstva med Turčijo in FLRJ Jugoslavije 8. aprila je predsednik repu- ljudi. Po izkrcanju se je tovariš Turčiji in s skorajšnjim obiskom blike tovariš Josip Broz Tito od- Tito odpeljal s posebnim belim v Grčiji se bo nedvomno še bolj potoval na povabilo predsedni- vlakom v Ankaro, kjer ga je poglobilo sodelovanje med temi ka turške republike Djelala na postaji sprejel predsednik tremi balkanskimi državami. Po- I$ayara na vljudnostni obisk v republike Turčije g. Djelal Ba- zitiven delež tega sodelovanja t Turčijo. Na šolski vojni ladji jar in vsi najuglednejši turški državniki. »Galeb«, s katero potuje, je tovariš Tito pred odhodom poudaril, da bo njegov obisk nedvomno doprinesel k še večjemu zbližan ju in tesnejšemu sodelovanju med dvema prijateljskima državama. Sprejem, ki so ga priredili predsedniku Republike v Turčiji, je to potrdil. Sprejem presega okvire običajnih sprejemov tujih državnikov in izraža globoke simpatije turškega ljudstva tako do predsednika repu minulem razdobju je znan. Zdaj ko se povsod v svetu močno tru- v Ankari je maršal Tito ostal dijo, da bi se našel s pogajanji do 15. aprila. Položil je venec v izhod iz hladne vojne, je pomen mavzolej ustanovitelja turške tega mednarodnega sodelovanja, republike Kemala Atatiirka. Ra- ki stremi, da s skupnimi napori zen tega je obiskal ankarsko zagotovi mir in nezavisnost treh vojno akademijo, prisostvoval balkanskih narodov — še večji, paradi turške vojske itd. Čas Zato pozdravlja Titov obisk v bivanja v Ankari so Jugoslovan- Turčiji vsa miroljubna svetovna ski gostje s predsednikom repu- javnost, blike na čelu izkoristili tudi za razgovore s turškimi državniki. Na povratku iz Ankare se bo la useiiM MLADINSKA KONFERENCA V KRANJ* * Okno v svet * Ocena VII. nremiore v Prešernovem rlcdallitn * GLAS IZPOD »KRASA« * IZ VASI IN ZA VAI * Sport — Sport — Sport * Zanimivosti * DOBRA ZKMLJA * Gorenjski pionir * MODNI POMINKI L. BIH AC blike tovariša Tita kot do vseh tovariš Tito zadržal še tri dni v Carigradu. Ob priliki svojega obiska v Turčiji je predsednik republike tov. Josip Broz - Tito izročil predsedniku republike Turčije Djelalu Bayaru Red jugoslovan-republike ske veHke zvezde. To je naše jugoslovanskih narodov. V ponedeljek, 12. aprila zjutraj, se je »Galeb« vsidral v pristanišču Hajder Paša v Carigradu. Tovariša Tita in njegovo spremstvo je v imenu predsednika turške sprejel zunanji minister Fuat najvišjo odlikovanje, namenje-Koprulii. Na obrežju pa ga je no Poglavarjem držav, pozdravila ogromna množica Z obiskom predsednika Tita v Letna proizvodnost na moža je porasla na 38 ton Novo izvoljeni delavski svet imeli lani. Skupno je bilo izvo- Zelezarne na Jesenicah je imel ljenih v nove delavske svete pretekli četrtek popoldne svojo 352 članov kolektiva, prvo sejo, na kateri so izvolili Zatem so na predlog predsed- nov upravni odbor, predsednika nika dosedanjega upravnega od- DS ter poslušali poročilo dose- bora tov. Jasniča soglasno izvo- danjih predstavnikov DS in \\\\ za predsednika DS martinar- upravnega odbora. ja tov. Janka Smoleja, ki je Predsednik volilne komisije hkrati najstarejši član DS. Lani tov. Janko Burnik je predhodno pa si je tov. Smolej pridobil ve-obvestih člane DS o poteku in Hko izkušenj v delu obratnega rezultatih volitev, ki so jih ime- Ds v martinarni. Iz poročil li 25. marca. Poleg osrednjega predsednika DS in UO je bilo DS so to pot v Železarni izvo- razvidno, da si je delavsko šalili tudi 23 obratnih delavskih m0upravljanje v jeseniški žele-svetov, ali dva več, kakor so jih zarni uspešno utiralo pot. Lani so se dobro uveljavili tudi obrat- -5 n)ir>tit po tdeforjtL Razgovor s predsednikom žirovniške občine Na vrsti je Žirovnica. redsednik občinskega ljudsko««, odbora je zaposlen v »Verig « v Lescah, zato sem ga dob« šele popoldne v svoji pisar i. — Odkod pa telefonirat«, me je vprašal? Ko sem mu odvrnil, da iz uredništva, j« takoj vedel, da je tokrat on »na vrsti« za »5 minut po telefonu«. Sploh je zanimivo, da predsedniki Ob.LO, ki jih kličemo po telefonu, takoj vedo zakaj gre, in kar je še boljo«, vedno so pripravljeni na od ovore. Takole je povedal predsednik Ob.LO Žirovnica tov. Iva« Gašperin-Mitja: ni delavski sveti, ki so reševali vsa obratna vprašanja. Osrednji DS je imel lani 17 rednih in izrednih sej. upravni odbor pa 41, na katerih so razpravljali o vprašanjih proizvodnje, izpolnjevanju družbenega plana, investicijah in drugem. Kolektiv jeseniške železarne je lani do- V sredo, 14. aprila je bil v Ra- materialni pogoji za normalen se ekonomsko pomaga manj raz- segel nad 158.000 ton proizvod-*°vljici sestanek okrajnih komi- razvoj posameznih občin, tudi vitim predelom v okviru fede- nje ali skoraj 4 odstotke več, *U za družbeni plan in prora- samoupravljanje v občinah ne racije, republike in okraja. Ra- kot so si začrtali po družbenem Za skladen razvoj komun Priprave %a sprejem družbenega plana v radovljiškem okraju Pri razpravah družbenem planu. Proizvodnja v Janskem letu pa je bila za 16°/» večja od leta 1952. K temu so pripomogle tudi investicije za raz- *Un. Sestanka so se udeležili bo tako kot bi moralo biti. Za- zen tega je treba dati itudi ne tudi ljudski poslanci iz območja to so razvitejša mesta v okraju kaj sredstev za krepitev naše ^kraja. Razpravljali so o dokon- (Jesenice) dolžna, da prispevajo obrambne moči. redakciji okrajnega družbe- del sredstev za razvoj ostalih ftega plana in o pripravah zbo- predelov komune. v družbenem tov volivcev, ki bodo pretresli planu je določeno, da bodo pri °^rajni proračun in družbeni delitvi tistega dela dobička, ki ^an. ostane na razpolago občinam in Letošnji družbeni plan radov- okraju, vse občine razen Jesenskega okraja temelji na no- nic, Radovljice in Krope, sode-v'h gospodarskih predpisih in je lovale s 83 odstotki, Jesenice ^raz sedanje stopnje razvoja s 24 odstotki, Radovljica s 60 ^cialističnih družbenih odno- odstotki in Kropa z 72 odstotki. s°v. Osnovni poudarek plana je Za uravnovešenje proračunskih utrjevanjem družbene samoti* okraju — komuni kot celoti, potreb pa so določene še dota- uprave in družbene zavesti dr- amo na tej osnovi je namreč cije iz okrajnega proračuna in žavljanov. Ugotovljen pravilen odnos med sicer za Občinski ljudski odbor Zbori volivcev, ki bodo pre-r^lično razvitimi občinami v Bled 24 milijonov dinarjev, za tresali družbeni plan v celoti in P p, raju na eni strani in na dru- Bohinjsko Bistrico 4,400.000 di- posebej še proračun okrajnega *l strani pravilen odnos okraja narjev, Črnivec 700.000 dinar- ljudskega odbora, so sklicani ea .flV~7« rtud7"ta"kolektVv v ^jugoslovanske skupnosti. jev, Dovje - Mojstrano 2.800.000 prihodnji teden. V ponedeljek. večio škodo ki le naiboli raz Radovljiški okraj je med go- dinarjev, Gorje 800.005 dinarjev planu pa je seveda treba govo- širitev proizvodnje, za katere so lani porabili okoli 2.700 milijonov dinarjev. Iz poročil je bilo razvidno, da je porasla proizvodnost na moža od 30.5 na 38 ton na leto. Med volitvami novega upravnega odboora so razpravljali tudi o nekaterih drugih vprašanjih, o oblikah dela DS, proizvodnih nalogah za prihodnje mesece in o izpolnitvi plana za >rvo četrtletje tega leta. Zaradi etošnje suhe zime, ki je povzročila pomanjkanje električne riti o povečanju dohodkov, ki bodo pripomogli k hitrejšemu razvoju komune. Novi Idohodki pa se bodo ostvarili le z novimi obrati, z razširjanjem starih, z izboljšanjem in modernizacijo kmetijstva in gozdarstva ter z V lanskem letu smo se največ bavili in mislili na gradnjo nove osemletke. S šolo smo imeli križe in težave, zato smo se morali odločiti za novo. Pripravili smo načrte, ki so že potrjeni in izposlovali potrebno zamenjavo zemljišča. Na gradbeni prostor smo že napeljali vodo in okoli 200 kubičnih metrov gramoza, ki ga bomo pri delu rabili. V letošnjem letu pa bomo pričeli z gradnjo prve etape., skupni proračun pa znaša 121 milijonov dinarjev. To je precej velika vsota, zato smo prisiljeni na postopno graditev. I.etos bomo porabili od tega zneska približno 25 milijonov dinarjev, kar je za nas kar lepa vsota. Skupaj z elektrarno Most« smo dali izdelati nacrte za gradnjo vodovoda. V občini imamo 4 vasi, ki so brez prave oz. pitne vode in zato je nujno, da bomo to letos dokončali. Prav tako smo v preteklem letu obnovili večje število mostov v občini, posebno važna pa je obnova mostu preko Save med Žirovnice in Gorjami. Napeljali smo javno razsvetljavo po vsej občini, ki šteje deset vasi. Tudi nov snežni plug smo si omislili, ker nam j« bil zelo potreben. Letošnji načrti so preeej veliki. Kot sem že omenil, bomo dokončali prvo etap« na šoli. Pričeli pa bomo z gradnjo vodovoda in imam« v ta namen zagotovljenih lt milijonov dinarjev. Smatram pa, da je gradnja vodovoda v veliki meri tudi stvar elektrarne, ki bo morala tudi nekaj prispevati. Sporazum z elektrarno smo že dosegli in je podjetje v svoj letošnji investicijski plan vneslo tudi 25 milijonov dinarjev za potrebe vodovoda. Prve vasi bodo dobile dobro vodo i« letos. Težak problem za nas j« bila ambulanta. O tem ste i« menda tudi vi pisali. Se vedno nas namreč tare pomanjkanje prostorov in zato tak« dolgo ni bilo rešitve. Pa s« je le nekdo našel, ki bo odstopil svoje prostore za ambulanto in tako bo to vprašanje šlo z dnevnega reda. Tudi s »Partizanom« smo dosegli sporazum in bomo v njihovi dvorani imeli tudi kino predstave. . Prav pridno delamo pri m-sajevanju gozdov pod Stolom, ki so bili opustošeni i« pred vojno ali pa so jih odnesli plazovi. Sedaj dela tamkaj 30 ljudi. Jesenice pred zgDdouinshimi prazniki Vsi jeseniški prebivalci se le- talurški festival z bogatim Itul- tos vneto in z izrednim zani- turno-prosvetnim, telesno-vzgoj- manje^ji pripravljajo na velike nim in športnim programom in praznike. Letos bodo prvič praz- otvoritvijo železarskega muzeja, novali svoj občinski (praznik - Telovadci bodo letos pr0slavili 1. avgust, kot spomin na prvi spopad jeseniških partizanov-prvoborcev, s stokrat močnejšo Ji arsko najrazvitejšimi okra- Kranjska gora 3,900.000 dinarjev v Sloveniji. Vendar je indu- n.lska proizvodnja koncentrična le v nekaj krajih (v glav-e,ft na Jesenicah, delno pa v ^dovljiški občini in v Kropi). 6 ostale občine so gospodar- Podnart 1,600.000 dinarjev in Srednja vas 1.800.000 dinarjev. Seveda potrebe marsikje presegajo sredstva, določena po družbenem planu. Vendar bi bilo napačno, če ibi zaradi tega svoj zlati jubilej. Leta 1904 j« bilo na Jesenicah ustanovljen« prvo telovadno društvo. Člani in moderno )opremlieno nacistic- rmr^ -o • u i ». * „, , TVD »Partizan« iz vseh oddel- no vojsko v noči od 31. na 1. av gust 1941. leta. v zori 1. avgusta kov, od najmlajših cicibanov i manj razvite in so jim po- razpravljali o družbenem planu ne 'za uravnovešenje njiho- le s stališča delitve viška dela. sk0 p.ClJe iz okrajnega proračuna, te prezrli problem v celoti. Da ^oki Proračunov še določene do- S tem bi namreč hote ali neho e iz okrajnega proračuna er pa ne bodo zagotovljeni nes je 19. aprila, bodo zbori v Stari vidna iz poročila o izpolnitvi Fužini, Srednji vasi, Cešnjici, plana /a prvo cetrtletje. Le-tega Zgornjih Gorjah, Spodnjih Gor- je kolektiv izpolnil s 87.5°/» in jah, Podhomu. Begunjah in Ra- bo imel težko nalogo, da to dovljici. Dan pozneje, 20. apri- nadoknadi. Nekateri podatki 'z la, na Črnivcu in Brezjah. 21. meseca marca in aprila kažejo, aprila se bosta sestala oba zbo- da bodo z večjimi napori izrav- jevec Ferdo Koren in Viktor Ar- Kranjski gori in Ratečah. 26. nali ta izpad že do konca pr- zenšek. aprila se bosta sestala oba zbo- vega polletja. Plan za marec je Sredi poletja bodo Jeseničani ra Okrajnega ljudskega odbora, kolektiv izpolnil s 103.3°/». Ne- slovesno praznovali 8 5 letnico Za te velike in pomembne jj>»i- da pretreseta in sprejmeta druž- kateri obrati so dosegli v aprilu obstoja Železarne. Ob tej priliki reditve so že sestavljeni i»i«ia- vedno potrebno, da beni plan. iziedne uspehe. bo na Jesenicah vsedržavni me- tivni pripravljalni «dbori. 1941 sta bila na Poljanah pod Mežakljo zaradi podlega izdajstva ubita veliko obetajoči sko- pionirjev, se vestno pripravljajo na slavnostno akademija in velik telovadni nastop. Jeseniški svobodaši pa se pr4-pripravljajo na zlet vseh »Svobod« pri Završnici pod Stolom. 0552 TEDEN DNI PO SVETU MOSADEK SPET PRED SODIŠČEM Vojaško sodišče v Teheranu je v zvezi z Mosadekovo pritožbo na razsodbo obnovilo razpravo. Bivši ministrski predsednik je pred tujimi novinarji skušal razpravljati o svojih spominih iz zapora in o ravnanju z ■jim. Predsednik sodišča pa mu je to preprečil in odgo-dil razpravo. Mosadek je ponovno izjavil, da je še vedno predsednik vlade in, da vojaško sodišče zanj ni pristojno. ZOPET LETALSKA NESREČA Na poti iz Londona v Jo-hannesburg je izginilo potniško veleletalo »Comet«. Zadnje sporočilo iz letala so prejeli, ko je letelo nad Neap-ljem, nato pa je vsaka sled za njim izginila. Vsa letala tega tipa so se morala takoj vrniti v London brez potnikov. HAILE SELASIE OBISCE JUGOSLAVIJO Abesinski cesar Haile Se-lasie bo obiskal našo državo letos julija. V Jugoslavijo bo prispel na povabilo predsednika FLRJ Josipa Broza Tita, ki mu ga je izročil njegov posebni odposlanec Peko Dapčevič za časa svojega obiska v Etiopiji. POSLANIŠTVO BODO ZAPRLI Španska vlada je sklenila, da bo s prvim majem zaprla svoje poslaništvo v Gibraltarju. Vladni krogi pravijo, da ni bilo potrebno. Verjetneje pa je, da so to storili iz protesta, ker bo angleška kraljica maja letos na svojem potovanju po Imperiju prispela tudi v Gibraltar, ki ga imajo Španci za svojo »sveto zemljo«. DULLES V EVROPI John Forster Dulles. zunanji minister ZDA, je pretekli teden obiskal Anglijo. Razgovarjal se je z visokimi predstavniki Foreign Officea o položaju v Indokini. Po obisku v Londonu je nadaljeval pot v Pariz, nakar se bo vrnil v Washington. ODKRITA ŠPIJONAZNA MREŽA Zahodnonemška policija je odkrila dve vohunski organizaciji, ki sta delali za vzhod-nonemško obveščevalno službo. Dosedaj so zaprli 15 oseb po vsej Nemčiji, ki so zbirale podatke o številčni moči zahodnih okupacijskih sil v Nemčiji. Med aretiranimi so ljudje, k so se z vohunstvom bavili žc v drugi svetovni vojni. Za to delo so organizatorji hoteli pridobiti predvsem bivše člane nacistične obveščevalne službe. Mladinska konferenca v Kranju Več mladincev v delavske svete in upravne odbore — Vključevanje vajenske mladine v obrt je še vedno pereč problem Odnose med študentsko in delavsko mladino bo treba poglobiti Socialistični sektor se pripravlja na prasnile Pretekli teden so se zbrali zastopniki kranjske mladine na redni letni konferenci, na kateri so izvolili novo vodstvo, govorili o delu, uspehih in težavah mladinske organizacije v Kranju ter o njenih bodočih nalogah. Predsednik mestnega komiteja LRS tov. Slavko Zalokar je v svojem referatu načel vrsto problemov. Predvsem je poudaril, da je treba najti nove, plodnej-še oblike dela, ker so se stare že preživele. Pohvalil je kranjsko mladino, ki je pokazala visoko patriotično zavest z veliko udeležbo pri proslavi na Okrog-lici, njeno enotnost in revolucionarnost pri demonstracijah za Trst in njeno delavnost pri pripravah za V. kongres LMS v Mariboru. Zal je pri mladini opaziti še vedno precej malomeščanskih tendenc in posledic klerikalnih vplivov. Poleg tega je znano, da mladina zelo rada bere plažo. Sem spadajo tudi filmi, kav-bojke in kriminalke, ki jih v Kranju ne manjka. Med mladino je razširjen tudi alkoholizem. Prav zaradi vseh teh vplivov je vzgojna naloga mladinske organizacije še toliko težja in pomembnejša. Preoblikovati mora mladega človeka, pomagati in voditi ga mora prav povsod, da bo znal sam ločiti dobro od slabega, da bo imel napredne poglede na življenje. Mladini je treba nuditi pomoč, da se uveljavlja v družbenem življenju. Treba ji je nuditi kulturno vzgojo in ji pomagati pri reševanju socialno zdravstvenih problemov itd. V osnovnih organizacijah v Kranju tvori jedro de>-lavska mladina. V vseh kranjskih tovarnah je zaposlenih 5000 mladih delavcev, pe vendar so ti le maloštevilno zastopani v delavskih svetih in upravnih odborih. V nekaterih tovarnah podcenjujejo mlade ljudi in jih nočejo vključiti v proizvodnjo. Tak odnos do mladine bodo morali nujno spremeniti. Stanje se je sicer že nekoliko izboljšalo, s čemer pa ne smemo biti še za-do^vOjljni. Dolžnost mladinskih vodstev je, da se bodo od časa do časa posvetovala tudi z mladimi člani delavskih svetov. Tovariš Zalokar je nadalje dejal, da je mladinska organizacija na šolah letos prejej popustila. Rezultati ob pregledih polletnih učnih uspehov so pokazali slab odnos do šole in učenja. Dalje bo treba posvetiti več skrbi tudi vajenski mladini. Prva naloga pa je utrditev mladinskih vodstev. V ta namen bo organiziran seminar za mladinske voditelje. Razprava, ki je sledila poročilu, je bila dokaj 'živahna. Delegat vajenske šole je govoril o vključevanju vajenske mladine v obrt. Veliko je še mojstrov, ki po končani učni dobi in opravljenem izpitu vajenca enostavno odslove. Ti fantje potem nimajo kam iti. Večina se zaposli v industriji, kjer njihovo poklicno znanje ne pride v poštev. Dalje je zastopnik vajencev o-menil, tudi neodgovornost tovarn, ki se prav nič ne zanimajo za svoje vajence med učno dobo. Veliko jih potem ne napravi izpita in z njihovo obrtno kariero je konec. Zastopnik mlekarske šole je govoril o delu mladine v Cir-čah, ki kaže sicer dobro voljo, a do sedaj še nima prostora, kjer bi se lahko shajala. *Potem se^ je pritožil nad Kranjskim akademskim društvom, ker ni izpolnilo obljube in poslalo predavatelja v mlekarsko šolo. Dijakinja I. gimnazije je med drugim omenila, da bi bila mladini v Kranju nujno potrebna čitalnica z dobro izbiro knjig. Drugi zastopnik gimnazije je govoril o delu mladinske organizacije na šoli. Za uspešno politično izobraževalno delo je dijakom obljubilo pomoč KAD. Vendar je vse to zaspalo. Nekoliko po krivdi študentov, nekoliko pa so bili krivi tudi dijaki sami. O delavnosti in nedelavnosti Aakademskega društva v Kranju in o odnosu študentov do dijaške in delavske mladine je bilo mnogo razpravljanja. Na vsak način bo treba prepad med študenti in ostalo mladino že enkrat premostiti. Krivda je prav gotovo tudi v premajhni aktivnosti študentov. Četudi jo Akademsko društvo še v povojih, nima izkušenj itd., vendar bi z Bivši pregnanci se bodo zbrali O aktivnosti bivših pregnancev, zlasti tistih, ki so jih Nemci preselili v taborišče Werenfels na Bavarskem, je glas Gorenjske že poročal. Bivši pregnanci so v letih po osvoboditvi živelr vsak 7ase in se do lani niso nikdar sestali vsi skupaj, dokler niso dali pobude prav vvornfel-ški pregnanci. Tudi letos su slednji najbolj aktivni. Ze zadnjič je »Glas Gorenjske« poročal, da so na enem svojih zadnjih sestankov sklenili, da obiščejo taborišča v Nemčiji in gro- bove mrtvih tovarišev. Da bi poživili na Jesenicah aktivnost bivših pregnancev, so ^ernfelški izgnanci sklenili, da v soboto, 17. aprila ob sedmih zvečer prirede v Delavskim domu pri »Jelenu« spominski večer ob dvanajsti obletnici pregnanstva v Nemčijo in nam povabijo vse druge, ki so kot pregnanci preživeli leta okupacije v Nemčiji ali Srbiji. Vez, ki jih je združila v času okupacije, naj jih združuje tudi danes. IVO PORENTA - VOJKO ŠTIRJK DNEVI UPANJA V dopoldanskih urah, ko se je nebo svetilo od zavezniških letal, ki so letela nad Gorenjsko, so odšle enote Kokrškega odreda v napad. Med puškarjenjem okoli Begunj so potekala pogajanja s posadko postojanke, ki se nikakor ni hotela predati. Od 1. do 4. maja so trajali razgovori in borbe z Nemci, ki so streljali z vsem orožjem na partizane. Štiri dni groze, pričakovanj in upanja so v teh dneh doživeli zaporniki v ječah begunjske trdnjave, med katerimi so bili tudi na smrt obsojeni, ki so ves čas živeli v strahu, da jih bodo Nemci pognali v zrak. Končno so se 4. maja odprla vrata zgradbe, takoj nato pa vrata vseh celic. Pet sto šestdeset mož in žena je spet svobodno zadihalo in prijelo v roke puške svojih dotedanjih stražarjev ter stopilo v vrste gorenjskih partizanov. In kakšna je druga plat, te navidez tako lahko dosegljive zmage? Najvažnejše je bilo to, da se je tretjemu bataljonu na čudežen način posrečilo obkoliti Begunje, drugemu pa blokirati vse dohode iz Radovljice, Lesc in Žirovnice še predno so se Nemci zavedli, da gre zares. Presenečenje je bilo strateškega in taktičnega pomena. Strateškega zato, ker so Nemci pričakovali, da bo sovražnik pričakoval konec vojno nad Begunjami in zato niso posvetili dovolj pažnje z zvezi z bližnjimi postojankami. Vi 1 ino svojih opazovanj so osredotočili le na obrambo s severa t. j. iz smeri Draga, sektor Poljče in Podgora pa so zanemarili. V taktičnem pogledu bi smeli Nemci pri- boljšo iniciativo in povezavo z mladinsko organizacijo lahko izvedlo večji del svojih načrtov. Tovariš Miran Zirkelbach je predsedniku Akademskega društva predlagal, naj bi študentje poskušali napraviti kako večjo akcijo, n. pr. festival, kjer bi lahko pokazali svojo delavnost. Konkretni stik z mladino pa bi našli morda najprej v delavsko-prosvetnih društvih »Svoboda«, kjer bi uspešno pomagali delavski mladini. Tovarišica s Primskovega je dejala, da SZDL in ZK na njihovem terenu mladini ne nudita nobene pomoči. Govorila je tudi o nepravilnem, lahko bi rekli vzvišenem odnosu mladih komunistov do mladinske organizacije, čeprav bi komunisti morali biti ostalim najboljši tovariši in najbolj požrtvovalni člani LMS. V splošnem jc bilo delo konference precej plodno, vendar so pri razpravi premalo sodelovali mladinci iz delavskih vrst. Ko sem ogledoval te dni izložbe kranjskih špecerijskih trgovin, me je neljubo prizadelo, kajti skoraj v vseh sem opazil na najvidnejših mestih razstavljene barve »za bojadisanje jaja«. Da ne govorim o mesnicah, ki so na najvidnejša mesta — celo v izložbe — dobesedno nagrmadile svinjske krače, šunke itd. Šunke so se naenkrat pojavile v takih trgovinah, kjer jih doslej niso prodajali. V izložbi neke poslovalnice »Preskrbe« je bilo celo napisano, da sprejemajo naročila 'za velikonočne šunke do tega in tega dne. Razumem, da nihče ne more prepovedati proizvodnjo barv »za bojadisanje jaja«, niti njihovo prodajanje po trgovinah. Tudi s šunkami vem da je tako. In proti temu nimam prav nič. Vsi naši zakonski predpisi 'in naša Ustava zagotavljajo, da vsak državljan sam lahko odloči, kdaj bo jedel prekajeno svinjino in ali bo jedel obarvana ali ne-obarvana jajca. Vendar me moti tole: zakaj sedaj naenkrat toliko šunk po izložbah, kjer drugače visi na- vadno sveže meso in tu in tal" morda kaka krača? Zakaj n3' enkrat barve za »uskrsna jaJ8* razstavljajo naše trgovine ** najvidnejših mestih? Mar ni t(? lov za dobičkom za vsako cenO' Izgleda pa, kot da so kranjli trgovci hoteli napisati—v svoje 'zložbe: vesele praznike. — oe ■— izložbena tieUla razbijajo Neznani zlikovci so v zadnji'' štirinajsteh dneh že dvakrat r&' bili izložbeno okno podjetja »F°' tolik« na Partizanski cesti pokradli razstavljene fotograf'' je. S tem so podjetju prizad«' jali občutno škodo. Kdorkoli b' o teh škodljivcih kaj vedel jih morda celo poznal, naj *' javi upravi podjetja ali pa P0' staji Ljudske milice. Sekretariat Okrajnega odbora SZDL v Kranju je pred nedavnim na svojem sestanku obravnaval probleme Zveze prijateljev mladine okraja Kranj. Ugotovil je, da ni naloga Zveze prijateljev mladine v kranjskem okraju samo skrb za pravilno vzgojo in rast mladega rodu, temveč tudi skrb za vzgojo vseh ljudi. Ta naloga pa je izredno velika in odgovorna in naše osnovne in občinske organizacije SZDL, ki bi morale biti največji iniciatorji in organizatorji teh društev, se tega do sedaj niso zavedale. Tako imamo danes Društvo prijateljev mladine le v Kranju in Tržiču, čeravno tudi drugod obstoje pogoji in potrebe za njihovo ustanovitev. V Skofji Loki, Zireh, Poljanah, Železnikih in Cerkljah že dalj časa zbirajo članstvo za društvo, a do ustanovnega občnega zbora v teh krajih še vedno ni prišlo. Zato mora SZDL, predvsem v teh centrih nuditi večjo pomoč, da bi se mogla društva prijateljev mladine čimprej ustanoviti in čimbolje delati. Sekretariat Okrajnega odbora SZDL je med drugim tudi ugotovil, da mnogim ni povsem jasna vsebina in vloga društev prijateljev mladine. Vse delo, ki so ga doslej opravljali v glavnem le prosvetni delavci, je slonelo na reševanju problemov šolskih otrok. Premalo zanimanja se opaža za vzgojo staršev, moralno in materialno ogrožene otroke, za deio s pošolsko mladino, borbo proti alkoholizmu, usmerjanje mladih ljudi v poklice, skrb za zdravo kulturno in športno življenje, taborjenje, izlete, sodelovanje pri izboljšanju učnih programov in družbeno samoupravljanje na naših šolah, borbo proti dvoličnosti vzgoje naših otrok v šoli in doma, skrb za partizanske sirote itd., kar ni samo stvar prosvetnih delavcev, temveč zahteva sodelovanja vse naše družbe. Mi moramo napraviti vse, da bo tu sodelovalo čimveč ljudi, predvsem iz delavskih vrst. V okraju imamo 74 pionirskih odredov in prav bi bilo, da se tudi zanje zavzame organizacija SZDL. Najbolje se je do sedaj izkazalo društvo v Tržiču, ki nudi tem pionirjem največ zdravega in veselega izživljanja. To društvo se skuša uveljaviti preko svojega vzgojnega dela med vsemi ljudmi. Skupno z društvom Svoboda jo organiziralo razna predavanja, za ' tera so se zelo zainteresirale žene in mladina, medtem ko je zanimanje moških za vsa vzgojna vprašanja še vedno nezadovoljivo. Na gimnaziji, kjer jo Ustanovljen pionirski odred, imajo organizirane razne krožke (pevski, dramatski, šahovski krožek itd.). Tudi v Kranju se sedaj Društvo prijateljev mladina pripravila, da bo v šolskih počitnicah skupno s tabornik: organiziralo taborjenje v Gozdu Martuljku za naše malčke. Sekretariat okrajnega odbora SZDL se je za vsa \a vprašanja izredno zavzel in sklenil, da bo vso pomoč usmeril najprej v one kraje, kjer so za vzpostavitev teh društev dani vsi pogoji. Ker pa zadnja okrajna skupšci' na Zveze prijateljev mladine svojega vodstva ni mogla izvO* liti v polni zasedbi, je sekr^' tariat sklenil, da bi na osno*1 večje aktivnosti od spodaj, I prvi polovici meseca maja skl'' cali ponovno konferenco Zve&e prijateljev mladine okr. KraUJ-Na njej bi izpopolnili okra« vodstvo, prediskutirali sklepe I misli, podane na republ. skup* ščini Zveze društev prijatelji mladine in sprejeli bodoči prC gram dela. Okrajni sekretariat SZDL P* raroča vsem občinskim in °s' novnim organizacijam SZDL, df v krajih, kjer obstoje pogol1 (Škofja Loka, Ziri, Cerklje. M lezniki itd.), čimprej ustanov* ta drušlva in jim v delu nudij" v»o podporo. Skrb SZDL za idejno in vSf stransko zdravo rast in v*Š°^ naših delovnih ljuoTirTsa P0' sebej za mladino, mora priti <*' izraza prav sedaj, ko siojiH1" pred letnimi obč. zbori SZD^' Zločinec Perne na zatožni klopi Na Okrožnem sodišču v 1409 ljani smo izvedeli, da bo zače'* razprava proti vojnemu zloči"' cu Alojzu Pemetu 28. april*' Sodilo i?a bo Okrožno sodišče 1 Ljubljani. Perne se bo mor» zagovarjati za vse zločine, m jih je zakrivil med okupacij in o katerih je naš list že pMfl Točen čas razprave bomo obJa' vili v prihodnji številki. čako^rati, da bodo vsaj dan ali dva pred napadom posvarjeni, saj so bili prepričani, da si partizani z levega brega Save sami ne bodo upali napasti tako utrjene postojanke; če pa bi napadli okrepljeni z ostalimi enotami, bi za premike in prihod teh enot pravočasno zvedeli. Zato so se partizani priplazili, obkolili postojanko neopazno, potrgali telefonske žice in odrezali postojanko od sveta. Vsa skrivnost strategije, s katero je Ko-krški odred iztrgal postojanko Begunje sovražniku iz rok, je bila v nenadni in odločilni obkolitvi. Pogajanja so šla potem kot po maslu. Komandant odreda, ki je vodil borbo za osvoboditev Begunj, ni vedel, če bo mogel zavzeti postojanko brez večjih izgub, ki jih nikakor ni smel utrpeti. Težkega orožja ni imel, pa tudi če bi go dobil, bi ga ne smel uporabljati z ozirom na jetnike, ki so bili z Nemci v isti* stavbi. Ce pa bi poskusil z bliskovitim sunkom i/. Drage, Poljč in Podgoro, bi to mejilo na blaznost. Zato se je odločil za obkolitev in hotel s tem presenetiti nasprotnika ter ga prisiliti k borbi ali pa rešiti vprašanje predaje parlamentarnim potom. Tistega jutra, ko se je pričel napad na Begunje, bi bil sovražnik s svojmi obrambnimi napravami za obzidjem in pred njim lahko odbil napadalca in mu prizadejal težke izgube. Sovražnik bi poslal z lahkoto proti tem, lahko oboroženim borcem Kokrškega odreda zadostno število čet, ki bi bile številčno močnejše, kakor tri sto mož iz Karavank, kar jih je tre- nutno bilo pod Begunjščico. (Dejansko je bilo pod obzidjem le dvaindvajset borcev, vsi ostali so sklepali obroč okoli Begunj). V teh dneh bi Nemci lahko kadarkoli poslali proti partizanom pol divizije ali še več, kajti po vseh postajah od Kranja do Jesenic so stali transporti oboroženih mož, ki so bili namenjeni skozi predor na Koroško. Toda Nemci v Begunjah niso poskušali niti z izpadom iz postojanke, niti z defenzivno borbo, ampak so se demoralizirani in presenečeni predali. V času, ko je trajala diplomatska borba za predajo, Nemci v ostalih postojankah niso držali križem rok. Zato, da bi onemogočili nadaljnjo razširitev obroča od Begunj proti Lescam, Radovljici ali Žirovnici, je sovražnik poslal vse svoje razpoložljive sile z največjo naglico proti vasicam pod gorami. Toda namesto, da bi sprožili vsaj krajevne napade, so se zadovoljili s tem, da so razpostavili svoje čete, v katerih je bila vsa švabska sodrga, v nepretrgani črti od Žirovnice do Begunj in jim ukazali naj se tam zakopljejo. S tem so hoteli zavarovati svoje postojanke pred obkolitvijo, postalo pa je tudi jasno, da sovražnik nima namena, vsaj ta dan ne, iztrgati osvobojenih Begunj iz rok partizanov. Res, da so Nemci kasneje napadali z vseh strani v smeri Begunj, toda ti napadi so bili slabi in so se že ob samem začetku razbili ob energičnih partizanskih zasedah. Naslednjega dne so Nemci spet navalili, tokrat z mnogo močnejšimi silami. Razvila se je ena največjih borb v zgodovini bojev Kokrškega odreda. Ze sama bitka je bila dramatična. Nemci so najmočneje pritiskali na sektorju Žirovnica—Poljče, in to na dveh krajih; na obeh so bili na čelu vlasovci. Ko so po polju, ki je bilo ves čas pod ognjem naših mitraljezev, prodrli par kilometrov, jim je sledila ostala pehota Nemcev, ki naj bi utrdili položaje, potem pa udarili proti severozapadu in jugovzhodu. S tem bi razširili ramena klina. Vlasovci bi prodirali naprej proti vzhodu, kasnje pa bi se pod Sv. Petrom obrnili na sever, obkolili II. bataljon, ki je bil tam ukopan in ga nagnali pred mitraljeze pehote, ki bi v tem že zasedla določene položaje. Ze tedaj, ko so še poročali, da je verjeti* napad manjšega obsega, je komandant odred* kapetan Stane Prezelj slutil, da gre za va^j nejšo stvar in se pripravil na odpor z vsetf silami, ki so mu bile na razpolago. Drugi bata ljon je pustil na zapadnem pobočju Peči, ttfl tjega pa premestil nekoliko niže proti Begu' njam. Na desno krilo je poslal jurišno četo, ^ levo pa vod skojevcev tretjega bataljona z fl* logo, da počaka nadaljnjih navodil. Ko so bili vsi ti premiki končani, je Stal1 čutil, da ima borbo v oblasti. V tem so vlasovci, razdeljeni v dva klif3' dospeli že do položaja bataljonov. Ker so čete vkljub silnim napadom obdržale na pol°^ žajih. ni napadalcem preostalo nič drugega. *9 kor da spremenijo načrt, usločijo smer napad. in se združijo s pehoto, ki je prodirala za njilTl!j Tako so bili Nemci strpani na ozemlje dve kvadratnih kilometrov. ^ i Potem je šlo vse po načrtu. Borci Juri'S čete in vod skojevcev so s hitrim maršem ob'^ sovražnikove boke; s tem so nastale protiofe^ zivne klešče, ki bi Nemce odsčipnile od It^m diščnih postojank. Boreč se od zaklona do ^ o" klona, na skoraj ravnem polju, od drevesa drevesa, je enota pritiskala, da bi Nemce P°P > noma odrezala. Res se jim je to posrečilo, obr0f je bil sklenjen. Ta boj niti ni bil prehud. ^ so bili Švabi že Emedeni; glavno delo so oP1' vili skojevci In jurišači. In ravno tedaj, k° g bila borba v polnem teku in uspeh že tovljen, je prišla Nemcem na pomoč k0'0^, oklopnih vozil in rešila obkoljence iz obr°c.e Takrat pa so bila končana tudi pogajanja in ' postojanka že menjala gospodarja. III. V. bataljon I. slovenske proletarske udar»'c brigade »Toneta Tomšiča« eJ1' V Celovec Ko so bile borbe na Gorenjskem v pol0' & teku. je dobil 'štab odreda iz štaba IV. Oper tivne zone depešo z naslednjo vsebino: 08 fohn van Druten: „GRLICE GLAS" Roditeljski sestanek Pred drugo vojno smo iz ameriške dejavnosti poznali edinole dvoje ali troje del Eugena O' Neilla. V povojnem času smo Presenečeni odkrili več novih dramatikov, pisatelje, ki danes dominiralo na svetovnem odru: O' Neillovega vrstnika Anderso-na, Teneessee Williamsa in v Prvi vrsti Arturja Millerja. Sporedno z dramo pa zmeraj bolj osvaja naše odre tudi ameriška ■komediografi j a in uspešno izpodriva plehko predvojno nemško burko ter francosko bule-vardsko komedijo. V Prešernovem gledališču smo do sedaj iz tega bogatega izvora videli popularno komedijo »Draga Ruth« >n Elmer Ricejevo »Zasanjano Punčko*, ki jo letos uprizarja Več hrvatskih gledališč; tokrat smo spoznali pisatelja, ki je v ameriško komediografijo dal močan poetičen poudarek. Naturalizirani Amerikanec John van Druten, po očetu Holandec 'n materi Anglež, si je v literarni srenji svoje nove domovine priboril lep sloves, po svojem evropskem sentimentu pa je tudi nam dokaj blizu. Nikdar namreč ne zataji v sebi Angleža s svojim malce suhoparnim, toda prijetnim humorjem, s svojo disciplinirano fantazijo, ki se lepo spodobno in prijetno preliva v ustaljeni strugi, in ki se nikdar ne razlije v divjem valu in neudržano preko urejenih nasipov. Oder in občinstvo •svaja z bogastvom in lepoto dialoga. Iz čisto vsakdanje ljubezenske Prigode je z igro »Grlice glas« Ustvaril van Druten ljubko, nežno in privlačno odrsko delo, v katerem včasih na usta svojih igralcev narahlo zbode družbo, njene razvade in predsodke ter njeno pojmovanje življenja in morale; meščanske morale, ki ni nikjer tako dvolična, zlagano hinavska in puritanska, kot v anglosaksonskem svetu. To je morala, ki s svojimi normami, določili, ograjami in tabuji zme-raj caplja vsaj deset let za življenjem in ga nikdar ne doide, se pa zgrozi, kadar ji kdo pokaže življenje, kakršno je. Lep dokaz za to je val »ogorčenih Protestov« ob lani (deset let po »Grlici«) izišli Kinslevevi knjigi o Erosu ameriške žene, ki je *y*»Utvu čisto statistično poroko in kaže resnico mnogo na-''avnejšo in za puritanca neomiljeno nemoralno ter manj r°žnato obarvano, kot uradne verzije. Teza igre in van Drutnova filozofija je preprosta in jasna. Avtor jo pove že v ekspoziciji VII. premiera v Prešernovem gledališču v enem samem nedokončanem stavku, ki ga zaključi ob koncu igre: »...dar edini, ki ga je tajiti smrt«. Ta dar je darovitost za ljubezen, ki je ne smeš brezbrižno razsipati, kot Oliva Lashbrooke, niti ne dušiti, ker je bil enkrat žaljen in poteptan, kot hoče Sallv Middleton. Porajanje ljubezni riše pisatelj v topli, malce sentimentalni pastelni podobi obeh ljubimcev v mirni, tihi atmosferi intimnega kotička, v katerega samo za hip in le zaradi močnejšega kontra-stiranja vdere z Olivo hrupno in nemirno življenje velemesta. Ljubimca prezreta dogovorjene običaje, toda v 1. 1943 smo in vsem Billom. ki bodo v kratkem odšli v pekel pacifiškega ali afriškega bojišča, je treba olepšati dneve zadnjega dopusta, to mora razumeti in oprostiti tudi najbolj zagrizen puritanec, zlasti ker nam avtor za konec le obljubi legaziranje spo-takljivega razmerja. Idejno je torej igra v bistvu le avtorjev patriotski prispevek na področju psihološkega vojskovanja. Dino Radojevič s svojo režijo ni le dokazal, da dokaj suvereno obvlada vse različne komponente enovitega odrskega izraza moderne dramatike, temveč tudi, da se je njegova lastna predstava o sodobnem gledališkem slogu že lepo izkristalizirala iz začetnega vretja. Vse scenske elemente z igralci vred je podredil nastrojenju in je znaj vsak čas na odru ustvariti intimno poetično občutje, v katerem zelo tenkočutno razkriva človeška čustva in kopico drobnih življenjskih detajlov. Razen nekoliko predolge uvodne scene se dejanje ves čas odvija v igrivem, živem ritmu in se gledalec prav do konca ne zave. da bi igra z le dvema igralcema morala pravzaprav postati monotona. Ekspresionistično zasnovana ter v izvedbi dognana scena Svete Jovanoviča je kot okvir idiličnemu paru v tihi oazi sredi razburkanega velemesta in dobe preveč nemirna. Glavno vlogo mlade gledališke igralke je podala Klio Ma-verjeva. Maverjevi je šola vtisnila izredno močan pečat. Ona je do sedaj na odru zmeraj igrala in vse njene vloge so bile v osnovi včasih prav dobre, včasih manj uspele kopiie učiteljev in vzornikov z akademije. Kot Sally Middleton pa je ostro pre- lomila z dosedanjim načinom in iz sebe polno zaživela na odru. Ni še lik iz enega samega kosa vlit, še zdrkne za trenutke v narejenost, še zazvene v glasu rahle disonance nenaravnega barvanja, toda ta Sally diha iz polnih pljuč in izžareva iskreno toploto, prisrčnost in prijetno je v Mosei (»Volpone«) že sam vedel kaj hoče in je to svoje hotenje do sedaj najbolj dognano izrazil z Jermanom v »Hlapcih«. Njegovi zadnji vlogi, Beltran in Bili Page sta v bistvu nadaljevanje samozavestnega, zanesljivo v življenju zasidranega realista Mosee, le da se oni Erženov Bili zdi samo na pol pri stvari, čustveno premalo prizadet in domala snobističen. Sicer pa je igra očividno napisana na ži- na jeseniški gimnaziji Klio Maverjeva v vloiri Sa!ly M ^^JZ2 v komediji diskreten humor. Čeprav včasih malce preveč vidno Billu in nam zaigra malo punčko, ji le verjamemo, da je v srcu dober, zdrav in nepokvarjen človek. Mislim, da si Klio Maverjeva novega, lastnega odrskega izraza ni z lahkoto priborila in je zato ta uspeh tudi zanjo tem bolj dragocen. Janez Eržen je prinesel z akademije le skromno prtljago. Znabiti mu je prav to pripomoglo, da je hitreje in z manjšim naporom našel sebe. Dočim je kot »Igralec« v Gorkijevi drami znal v glavnem le tenko prisluhniti režiserjevi zamisli, iddleton in Janez Eržen kot Bili »Grlice glas« vot znani igralki velikega imena, znabiti prav Margaret Sul-livan in sta obe ostali vlogi le satelitski. Olive Lashbrooke je deus ex machina tega komada. Ona sproži zaplet in, ko se po četrti sliki prične opotekaje zaustavljati, ga ona potisne k happy endu. Izven tega služi za temno ozadje svetlemu Sallynemu portretu. Angelca Hlebcetova je labilnost tega značaja podala dobro pretehtano tudi v kunanjem izrazu, le da drsi Olive po poševni ravnini brže navzdol, kot bi sklepali iz igre Hlebcetove. F. B. Da bi za razmeroma slabe učne uspehe na jeseniški gimnaziji ne dolžili vedno profesorjev imenovanega zavoda, je profesorski zbor sklical minuli petek širši roditeljski sestanek. Sestanka, ki je bil v Mestnem gledališču, se je udeležilo nekaj sto staršev, učencev in dijakov jeseniške gimnazije, ni pa bilo zastopnikov ustanov in organizacij, ki so bili prav tako vabljeni. Ravnatelj gimnazije profesor Marijan Ažbe je podal poročilo o učnih uspehih na šoli. Poudaril je, da so ti mnogo slabši na nižji kot na višji gimnaziji, za kar je več razlogov. Nižjo gimnazijo obiskujejo učenci, ki so še šoloobvezni in katerih pretežna večina nima namena študirati. Večina se po dopolnjenem petnajstem letu odloči za izučitev kakega poklica ali pa za pomožno delo v jeseniški železarni. Poleg tega je vzrok slabih uspehov tudi prenatrpanost učnega programa, preobširne in neustrezne učne knjige, kakor tudi pomanjkanje učil in rekvizitov, ter prenatrpanost razredov. V mnogih primerih pa je vzrok slabih učnih uspehov tudi v slabih socialnih razmerah u-čencev, oziroma njihovih roditeljev. Dosti slučajev je, da ima družina le en prostor, kjer je vsako učenje nemogoče. Boljši in povsem zadovoljivi pa so učni uspehi v višjih razredih gimnazije, ki jo obiskujejo v pretežni večini dijaki, ki so se prostovoljno odločili za nadaljnji študij. Prav tako v višjih razredih odpade prenatrpanost razredov. V svojem izvajanju se je prof. Ažbe dotaknil profesorskega zbora jeseniške gimnazije, ki se trudi, vendar tistega, kar bi lahko, ne more doseči. Zal se jeseniškim prosvetnim delavcem doslej ni posvečalo tiste pozornosti, ki ji kot vzgojiteljem naše mladine pripada. Večina profesorjev je brez od- Ne smemo je podcenjevati Vse priznanje naši mladini V petek, 9. t. m. in v soboto, 10. t. m. smo v Kranju doživeli dva zaporedna praznika mladinske glasbene kulture. V petek so nastopili na kon- Zaključna produkcija jeseniške dram. šole ši mladini (prof. Pribošič v I. gimnaziji, prof. Fabiani v II. gimnaziji in prof. Ošabnik v III. gimnaziji). Prav tako smo doživeli v pe-certu, ki ga je priredilo (Društvo tek na koncertu prijetno prese-prijateljev mladine v korist po- nečenje: nastopil je močan mla-čitniških mladinskih letovanj, dinski godalni orkester pod tak-kar dva pevska zbora in godalni tirko prof. Fajona. Naj ti mladi ko v petek v Kranju, kot v so orkester. Sodelovali so še neka- glasbeniki vztrajajo in se mar- boto v Stražišču — v obeh pri teri solisti Glasbene šole in Go- ljivo uče — 'tako bo Kranj čez merih je bilo obilo praznih ise Seveda ne smemo zaključiti našega poročila, ne da bi omenili srebrn glas solistke Majde Habjanove, ki stalno napreduje tako v pevski kulturi kot v čustvenem podajanju. Nikakor pa ne moremo dati priznanja našemu občinstvu. Ta- Dramski tečaj, organiziran pri jeseniški »Svobodi« in namenjen Vsem gledališkim družinam radovljiškega okraja, je bil z 11. aprilom zaključen. Okrog 70 gledaliških igralcev iz raznih krajev radovljiškega okraja je tri mesece redno dvakrat tedensko obiskovalo predavanja naših najboljših gledaliških delavcev. Dr. Bratko Kreft je govoril o zgodovini slovenske gledališke Umetnosti, prof. Mirko Mahnič o jeziku, Jože Tiran o recitaciji in izreki, Alfonz Oblak o maski, Srečko Tič pa je vodil praktične vaje. Prav vsi so bili s predavanji izredno zadovoljni in hvaležni jeseniški Svobodi, še bolj Pa Okrajnemu odboru SZDL, ki je tečaj finansiral. Za zaključek tečaja so naštudirali tečajniki Produkcijo, ki je bila minulo nedeljo popoldne v Mest. gledališču na Jesenicah. Nastopali so s solo recitacijami, zbornimi recitacijami, z odlomkom iz B. Kreftove »Puntarije«, z dejanjem iz Linhartove komedije »Veseli dan ali Matiček se ženi« in s Cankarjevimi »Hlapci«. Produkcija je v splošnem lepo uspela, žal pa ni bila zadovoljivo obiskana. Po produkciji je bil v prostorih doma »Svobode« oficielen zaključek tečaja, kjer so prejeli tečajniki spričevala o obiskovanju tečaja in o doseženih učnih uspehih. Zelja tečajnikov, kakor zastopnikov kulturno prosvetnih društev radovljiškega okraja pa je, da bi se dramska šola. ki je bila letos prvikrat organizirana, obnovila tudi na jesen, saj bi z njenim posredovanjem razgibali gledališko umetnost v radovljiškem okraju. renjski vokalni kvintet. Kar nas najbolj veseli, to bi radi poudarili: doživeli smo množičnost glasbenega udejstvo-vanja pri mladini. Ne glede na glasbeno uspel program, nam leta vendarle dobil godalni or- dežev. Res je, da so bile vstop-kester, brez katerega pač težko niče v glavnem prodane, toda spoštovanemu občinstvu se ni zdelo vredno vsaj s prisotnostjo na koncertu dati mladini priznanje. C. Z. govorimo o glasbeni kulturi v nekem mestu. V soboto, kar naslednji dan, pa je priredila III. gimnazija govarjajočega stanovanja. So pa tudi taki, ki se morajo dnevno voziti v šolo. Take razmere prav gotovo ne vplivajo dobro. Starši, ki s temi razmerami niso bili seznanjeni, so ostro kritizirali merodajne, ker našim prosvetnim delavcem ne omogočajo tistega življenjskega standarda, do katerega ima danes pravico vsak fizični delavec. Izvolili so posebno komisijo, ki bo na me-rodajnih forumih intervenirala ter skušala doseči več razumevanja do jeseniških prosvetnih delavcev. Tokratni roditeljski sestanek jeseniške gimnazije je dobro uspel. Roditelji so profesorskemu zboru hvaležni za vsa poročila in s tem za seznanitev z vzroki slabih učnih uspehov. Prepričani smo lahko, da bo tokrat roditeljski sestanek mnogo vplival na izboljšanje učnih u-spehov, kar je težnja profesorjev in roditeljev. Le tesno sodelovanje profesorjev s starši in predstavniki organizacij bo dvignilo naše šolstvo in odpravilo vse dosedanje pomanjkljivosti. Gostovanje na Jesenicah Delovanje »Svobode« na Hru-šici je že vseskozi hvalevredno. Četudi njihove prireditve kvalitetno niso najboljše, lahko u-gotovimo, da so člani daleč naokrog najdelavnejši. V zadnjih mesecih so naštudirali Cerarje-vo veseloigro »Moč uniforme«, v kateri nastopajo v glavnem sami jeseniški železničarji. Z njo so nastopili doma ter gostovali na Dovjem in v Žirovnici. V okviru tedna železničarjev pa so priredili »Moč uniforme« tudi na Jesenicah. Dvorana je bila polno zasedena. Sicer maloštevilen orkester je zaigral uverturo. Igralsko in pevsko je bila spevoigra dobro naštudirana. Režiser Podlesnik, znan hrušičan-ski odrski igralec, se je potrudil in igro kar dobro zrežiral. Prav tako je dobro naštudiral pevske vložke Jože Kelvišer in orkestralne točke Jože Zaje. Najboljša je bila Liza, ki jo je odlično podala tov. Brunova. Dobro je rešil vlogo tudi krojač Cviren, ki ga je igral režiser Podlesnik sam, pa tudi njegova žena se je izkazala. Hrušičanski igralci so s sicer nepriporočljivo, brezvsebinsko igro dokazali, da so kos tudi težjim komadom, zato bi jim priporočili, da se lotijo kake novejše spevoigre. v vsak« hiš« ugaja discipliniranost, resnost, (Stražišče) svoj celovečerni kon- pevska radost in smisel za kul- cert mladinske zborovske glas- turno, nevsiljivo interpretacijo, be. Bogat, brezhibno izveden Zal, le malokdo ve, koliko truda program, je bil dokaz sposobno- je potrebno i pevovodji i mla- sti pevovodje in izredne mar- dim pevcem, da pripravijo tak ljivosti mladih gimnazijcev. Saj Uspela vokalna koncerta Prijatelji petja so spet napol- lizan« iz Jarš. To sta najstarej- nili veliko dvorano kulturnega še slovensko pevsko društvo, ki koncertni program. Zato smo so izvajali obsežen program ves doma v Kamniku, ko sta v so- ima za seboj že 72 let uspešne- tembolj hvaležni požrtvovalnim večer brez not v rokah in le z boto na skupnem koncertu na- ga dela in mladi zbor, ki je bil pevovodjem, ki se posvečajo na- enim vmesnim odmorom. P"W^udi na Gorenjskem imamo I Kras, vsaj tako se imenuje skalovje, ki se vzpenja za prijazno gorenjsko vasico Potoki pri Jesenicah. Prav gotovo ste že potovali mimo Potok, če ne z vlakom, pa s kakim drugim prevoznim sredstvom, saj se vijeta cesta in železnica vzporedno skozi vas. V vznožju vasi pa je v globoki strugi nastalo novo jezero, delo naših rok, katerega voda že poganja dve turbini v HC Moste. O tem je bilo Glas impod „Krasa stopila kamniška »Lira« in »Pai- ustanovljen komaj pred enim letom, in v katerem sodelujejo ve- 1 1 "............■......■1.......■ m činoma delavci in nameščenci tovarne »Induplati« iz Jarš. NI nika, Kejžarja in drugih, med ^g0lj slučaj, da sta oba zbora njimi tudi nekega učitelja iz priredila skupen koncert, saj Ljubljane, ki so v prvih mese- imata v tov. Cirilu Vremšaku cih NOB našli varno zatočišče skupnega pevovodjo. Tak način v Cimpkovem domu. sodelovanja med pevskimi zbori »Tako se je borila vsa naša moramo toplo pozdraviti, ker bo družina, šest sinov in hčera in t0 pomagalo dvigniti zanimanje Oče me je povabil, naj sedem, tudi njihovi otroci. Boris je bil štiri leta v Karavankah, Alfonz (}eze]iU ne moreta. Vse življenje delala, da sta lahko preži družino. sta Iz Kamnika ftedovalna konferenca na kamniški gimnaziji je pokazala, da Je razbremenitev pouka ugodno vplivala na delovni polet dijakov višjih razredov. Brez opominov je 63°/o dijakov, kar je boljši uspeh kot ob polletju. Na mladinski univerzi na gimnaziji je bila pretekli teden pr-Va predstava z zvočno kinoapa-raturo za ozkotračne filme. Gu-v°r je bil prav razločen, glasba slabša. Cimpkov oče s Potok že dosti napisano. Potoki pa branijo še mnogo drugih zanimivosti. Spomini iz NOB so najlepši in ne bi smeli biti nikoli pozabljeni, še posebno ne začetki naše vstaje. Kdo od prvih gorenjskih partizanov in aktivistov se ne spominja Potok, pečin Kra- sa, kjer so često našli varno zatočišče. Spominjajo se tudi Cimpkovega hleva, na katerem so prenočevali in zborovali, — Cimpkovega očeta, matere in sinov, ki so budno bdeli in pomagali tovarišem v ilegali in aktivnim borcem, da so uresničevali velike cilje naše revolucije. Lepega pomladanskega dne sem šel do Potok, zavil skozi vas in ogledoval ljudi, kako čistijo vrtove in dvorišča. Zdelo ise mi je, da so vsi nekam prerojeni, da se veselijo nove letine, novih uspehov. Tako zatopljen v premišljevanje in opazovanje življenja oglasili pri njih tudi člani ZB okoli sebe sem obstal vrh vasi, z Jesenic in Javornika. skoraj pod pečinami Krasa. Na »13. leto mineva, odkar se je levi strani pota je skromna začelo, veliko gorja smo doži-kmečka hiša, na desni pa hlev veli«, je nadaljeval. »Nosili smo — domačija Cimpkovih. Pogle- hrano kurirjem v bunker. Osem dal sem okoli sebe: »Dober mesecev je trajajo to, dokler nas ^a/"v dan!«, sem voščil, ko sem na vrtu opazil starejšega človeka. Odgovora nisem dobil. »Dober dan«, sem še enkrat glasneje ponovil, medtem pa je že pristopila mlajša tovarišica in mi po- Rad sem se odzval. »Kako, oče?« sem ga vprašal. Nekam zamišljen je bil, čelo se mu je zgubalo. »Časi minevajo in se spreminjajo«, je začel. Cimpkov oče je sedaj že v 85. letu starosti, žena jih ima 70 in obadva poznajo daleč naokrog. Posebno naši prvoborci in aktivisti se jih spominjajo, nekateri med njimi so ju že tudi obiskali, nekajkrat pa so se niso ^pregnali.« Tako mi je pripovedoval, se ozrl po strmini proti cesti in premišljeval. »Kako pa je bilo potem«, sem ga radovedno Vprašal. »Te dni bo minilo 12 let. 18. brigadah na Primorskem. Pa tudi od brata Matevža je bilo šest sinov med partizani, od katerih sta dva padla. Na vse načine smo pomagali našim partizanom. Na rovtih sem pustil dva voza sena, da bi imeli borci kje spati, pa kaj, ko so bili tudi tu pri nas ovaduhi in seno je pogorelo s svislimi vred.« Še in še sva se razgovarjala. Tako dolgo, da je sonce že jelo zahajati. Tožil mi je tudi o težavah. Da sta z materjo stara in se težko preživljata. Delati ne moreta več tako, pa tudi posestvo je premajhno, da bi mogli na njem pridelati za dva člove-svojem pripovedovanju jasnila, da oče že slabo slišijo, aprila leta 1942. nas je okupa- me je peljal nazaj v svoja mlada leta. Bil je čevljar in je prav zaradi tega danes brez pokojnine, četudi bi zelo potreboval pomoč. Prav gotovo jo je Cimpkov oče tudi zaslužil, saj pred leti ni pomišlja! in je vse, kar za pevske nastope na našem po-Vsak zbor je izvajal svoj program, nekaj pesmi pa sta zapela skupaj. V nedeljo je bil spet skupen koncert obeh zborov sindikalni dvorani tovai-ne »Induplati« v Jaršah in je prav tako dosegel lep uspeh. Kari Jakob bo razstavljal na Jesenicah V nedeljo, 18. t. m., bo na Jesenicah otvoritev razstave akademskega slikarja Karla Jakoba iz Ljubljane. Na razstavi, ki bu v čitalnici »Svobode« in bo odprta dnevno od 13. do 17. ure, bo razstavljal pokrajinske in figuralne slike v oljni tehnik,. Dela Karla Jakoba razodevajo predvsem velik smisel za prekmursko pokrajino in življenje tamošnjega prebivalstva. Umetnik Kari Jakob vodi že štiri leta znano risarsko šolo »Ivan Rob«, kjer s svojim risarskim Tudi Cimpkova oče in mati sta tor izselil na Bavarsko, odkoder je imel, delil s partizani. O tem znanjem mnogo koristi razvoju bila na vrtu in trebila. Kljub sva se z ženo vrnila 1944. leta.« bi pač lahko povedali tovariši, slikarske umetnosti med mladl- svoji visoki starosti morata še Nato je govoril o fantih, ki so ki so sami občutili zavest in ve- no. Razstava bo odprta do 2U. vedno trdo delati, da se pre- prihajali na njegovo štalo. — likodušnost Cimpkovega očeta, maja t. 1. in bo pomemben kul- življata. Pa tudi brez dela biti Spomnil se je Gregorčiča. Kers- matere in ostalih. turen dogodek za Jesenice. GLAS GORENJSKE |J • • • Iz vasi in za Epilog o KZ Luša Kaj pa semenski krompir? Semenski odsek OZZ v Kranju ima na zalogi še precejšnje količine prvovrstnega semenske- Po vsem, kar se je pisalo o upoštevali prošnje tov. Koblar kmetijski zadrugi v Luši, je bil jeve, ki je že stara, a se ven temeljit razgovor s člani uprav- dar še aktivno udejstvuje v jav nega odbora več kot potreben, nem življenju. Letos bo treba iz ga krompirja sorte Merkur, AI-Na eni strani je šlo za trditve dobička ustvariti socialni sklad pha in Rodovitnik, ki ga lahko revizijskih organov (Glas Go- in-ga uporabljati v take name- nabavite pod izredno ugodnimi rejske št. 10), na drugi pa za ne. Slabo oceno daje zadrugi tu-odgovor upravnega odbora KZ di dejstvo, da so v kratkem ča-(Glas Gorenjske št. 12) — dve su obstoja menjali štiri knjigo-popolnoma nasprotujoči si trdi- vodje in tri lesne manipulante, tvi, ki sta izzvali v javnosti ži- Na vsak način je temu kriv od-vahne komentarje. Vse trditve nos zadružnikov in upravnega ■mo s prizadetimi pretresli in odbora do uslužbencev. Zadruž-zaključili: članek revizorjev je niki se verjetno spominjajo nabil objavljen zaradi govoric, ki pake, ki so jo napravili z odstra-so jih širili nekateri člani upr. nitvijo knjigovodje Staneta Bajta (odtlej se knjigovodje menjajo) in pogoji. Cena za kg je 13 din, možnost plačila pa imate še v jeseni z izkupičkom za novi krompir, lahko pa tudi vrnete 130 kg novega krompirja za vsakih 100 k^ prejeitega semenskega krompirja. Pod sličnimi pogoji ima OZZ na razpolago še tudi nekaj krompirja zgodnje sorte Fruhmolie odbora KZ, češ, da bodo vsi revizorji zaprti. Ugotovitve \ njem so točne in se člani upr odbora strinjajo z njimi. Uprav- šlo torej ni odbor je v odgovoru nave po 15 din kg. Večje količine do-Tov. Bajt je bil član ZKS stavi podjetje do vaše kmetij-službi zelo vesten. Tu ni ske zadruge. za gospodarsko pre- šport ★ šport KK Kranj ekipni pruak LRS V izredno ostri borbi 12. naj- Od 12 ekip sta se plasirali dve boljših kegljaških klubov Slove- ekipi iz kegljašeka centra Kra- nije, si je ekipa KK Kranja, r nja, ena iz Ljubljane in ena iz postavi: Stare, Martelanc, Am- Maribora. Plasman dveh ekip z brožič M., Ambrožič V. Debe- Gorenjske potrjuje, da je keg- ljak, Baje in Valentar, osvojila ljaški" šport doma na Gorenj- prvo mesto v LRS v mednarod- skem, ker sta to najmlajši eki- nem slogu. pi KZS, ki sta nastopili na re- Tekmovali so na štirih keglji- publiškem tekovanju. ščih: v Mariboru, Celju, Ljub- Od posameznikov se je to pot Ijani in Kranju, v disciplini 200 uveljavil Rajko Stare, ki je po- lučajev mešano. Posebnost tegu drl v enem nastopu 918 lesov v šport Upamo, da nas bodo posaaaeB' niki na prihodnjem republiško«1 prvenstvu v Mariboru, ki bo H-in 19. t. m. v Mariboru, dostojno zastopali. Iz KC Kranj n*' Vsi, ki nimate sami res domišljeno dejanje, ampak za po- brega semenskega krompirja, se del netočna dejstva, ne da bi litično akcijo, žal zelo kratko- obrnite takoj na vašo kmetijsko jih člani med sabo preverili, vidno. Koblarjevi mami, ki je zadrugo ali neposredno na OZZ Primanjkljaj pri lesu je bil pra- tudi članica ZKJ, prav tako ni- v Kranju. Pod ugodnejšimi po- 1 vilno znižan in je bil o tem upr. so pustili dosti govoriti, a za goji ne morete priti do dobrega I odbor obveščen z revizijskim za- naprej smo se domenili, da bo semena, zato pohitite in ne za-j pisnikom. Trditev o inventuri drugače. Važno je, da bo odslej mudite te prilike, da se boste na oko pa izvira iz strokovne upravni odbor zadružnikom pra- jeseni lahko veselili bogatega nepoučenosti. Glede hrane se je vilno tolmačil naš družbeno-po- pridelka. Marsikomu primanj-pokazalo, da niso jedli samo re- litični in gospodarski sistem ter kuje zemlje za kak drug pride-vizorji (bili so štirje), ampak tu- nadzoroval delo uslužbencev, lek, zlasti za potrebne krmske di drugi (jedlo jih je tudi po Negativen odnos do komunistov rastline, z boljšim krompirjevim osem), a so vse dali pod račun bo na vsak način treba spreme- semenom pa boste na manjši niti. površini dosegli večji pridelek in Ivan Kristan boljšo kakovost. revizije. Upravni odbor je takrat privolil, da plača revizorjem redne obroke hrane, ki so jih" hoteli plačati sami. Malice »o revizorji plačevali sproti. Trditve so torej precej neodgovorne in neosnovane. Obojestranski očitki so razčiščeni in spor poravnan. V prihodnje naj velja nasvet, da je treba trditve, preden gredo v javnost, preveriti, ker imajo lahko težje posledice kot le razgovor za okroglo mizo Leše, ne tako brezbrižno! Na občni zbor kmetijske za- Ureditev živinoreje, pašništva in druge, se je po eni Uri čakanja sadjarstva so za Leše prav pe-zbrala komaj slaba polovica za- reča vprašanja, ki bi jih bilo družnikov. Sv. Neža ima v za- treba reševati postopoma iz leta drugi 18 članov, a je prišel na v leto. Orne zemlje imajo kar zbor en sam! Gospodarski polo- precej, vendar je čudno, da nižaj v Lešah ni prav nič rožnat majo poljedelskega odseka. Po-Na koncu so me vprašali, kak- 1" Je zato tak brezbrižen odnos ljedelski odsek bi imel važne šen vtis sem dobil o zadrugi, zadružnikov do skupnega go- naloge pri zbiranju zemlje za Naj ga še tu povem, da bodo spodarstva treba ostro grajati, analizo, pri dajanju navodil za vedeli tudi člani: složni niso. Tudi razprava na občnem zboru uporabo umetnih gnojil in pri ni imela dovolj gospodarske vse- organiziranju semenske službe, bine. Napačno je namreč raz- Zlasti za izmenjavo semenskega pravljati samo o dobičku, ki se krompirja bi se morali bolj žabo razdelil med člane — več bi nimati. Prav bi bilo, da bi se-bilo treba razmisliti in govoriti daj nadoknadili zamujeno in o tem, kako naj se vloži dobi- zamenjali ves semenski krom-ček v gospodarske odseke. Tudi pir. Da je zadruga končala le-jal podpor socialno ogroženim gospodarski načrt za leto 1954 bi tošnje leto uspešno z zadovolji-članom. Ni prav, da lani niso moral biti predmet razprave, vim dobičkom, je zasluga upravnega odbora, ki je nesebično vodil zadružno gospodarstvo. Za naprej pa več zanimanja s strani zadružnikov! Čez zimo so imeli trimesečni gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo 11 deklet. Za zaključek uspešnega tečaja so prire- Nesloga ni nikjer dobrodošla, zlasti pa ne v zadružnem gospodarstvu. V upravnem odboru so kmetje s precej zemlje in morda ne prisluhnejo vsem potrebam malih kmetov. Na to kaže dejstvo, da upravni odbor ni da- brožSč z 871 lesi, Rebolj Jeseni ce z 856 lesi in Vlado Ambrožič tokrat od 1. do 4 z 841 lesi. 'Mariboru. Za odpravo steljarjenja v gozdovih! Odkar mi vsi tako rekoč na lastni koži občutimo pomanjkanje lesa, postaja naša javnost mi vemo, da ima slama v pri meri z gozdno steljo dvakrat dlle okusno razstavo. Grajati je večji učinek, toda praktično treba zadružnike, ki so se proti-pozornejša na gozdno gospodar- ni mo doslej še ničesar ukreni- da bi zadruga dala tečaju jenje ter odobrava vse gospo- li. Danes pa je vprašanje od- P«Jporo (nazadnje so zadružni darske ukrepe, ki jih izdaja na- prave steljarjenja postalo tudi uslužbenci dal. 12^000.- ,z svo-korist obnove go- pri nas neodložljivo. jega presežka plačnega sklada), v Naše kmetijske zadruge so saJ Je ena najvažnejših nalog kmetijskih zadrug prosvetljeva- ša oblast zdov. Stalno dviganje cen zadnjih letih je vidna posledica poklicane, da rešijo to vpraša s preizkušanjem slame kot nje vasi. Vse to bo koristilo njim nadomestila za gozdno sami steljo. Semkaj spada vpeljava slame v kraje, kjer je živinoreja najbolj razvita in kjer go- težkega stanja v gozdarstvu in nje danes tega skoraj ne moremo novega zaustaviti, niti ne predvidevati, kdaj se bodo cene lesu konsolidirale. Najuspešnejše mere pro morali bolj skrbeti, ali ne? ti dviganju cen, odnosno proti zdovi zaradi steljarjenja naj-investi- bolj trpe. Dobro organizirana Za kratek čas Moštvo, ki jo osvojilo prvo mesio tekmovanja je bila, da so vse štirih nastopih po 200 lučajev pa ekipe nosile na tuja kegljišča 3.348 lesov, kar da lep povpre-lastne keglje, katere so si mora- ček 338 lesov na en nastop. Od le nabaviti pri KZS, tako da so ostalih tekmovalcev Kranja in bili pogoji tega tekmovanja ena- Jesenic so'bili odličm Miro Am_ ki za vse nastopajoče. Tekmovanje na število podrtih kegljev je vsekakor boljše, kot tekmovanje vsak z vsakim, saj je nastopajočim ekipam zmanjšalo potne stroške in omogočilo zaključek tekmovanja. Po proporcijah KZJ, se plasirajo v nadaljnje državno tekmovanje 4 ekipe in sicer: 1. KK Kranj 19.171 podrtih kegljev; 2. KK Železničar Lj. 19.089; 3. KK Branik Maribor 18.886; 4. KK Jesenice 18.752. Rajko Stare stopa 10 tekmovalcev in t«: Spec, Kelih in Slibar z Jesenic Stare, Martelanc, Ambrožič I. in II., Debeljak, Baje in Krenar it Kranja. Konkurenca v Mariboru bo huda, ker nastopa na tem tekmovanju 48 najboljših keglja-čev Slovenije, med njimi državni reprezentant Evgen Kobal i« Maribora, ki ima tudi največ pogojev, da si osvoji republiško prvenstvo, seveda če ne bodo posegli vmes tudi naši gorenjski tekmovalci, ki se sistematično pripravljajo na to veliko srečanje. Vsem nastopajočim žolimo obilo uspeha, predvsem pa plasman na državno prvenstvo, M »o maja 1»S4 v SPORED TEKMOVANJA ZA 22. APRIL 1954 NA BLEDU Ob 15. uri: Bled : Tržič, mladinci, službujoči Gradinski. Ob 16.30: Bled : Tržič, službujoči Gradinski. Triglavski smuk Kot smo na kratko že poročali, bo v nedeljo, IS. april* tradicionalni Triglavski smuk z mednarodno udeležbo, ki »• pomladanska revija najboljših alpskih smučarjev. Po do*o4»* njih prijavah bo startalo nad osemdeset naših najboljših tekmovalcev in tekmovalk, prav tako pa bodo nastopili tudi priznani mednarodni smučarski mojstri. Start bo ob 9. uri dop-pod vrhom Rži, proga bo vodila skozi vrata Rjavino prek« Apnenice v Gorenjo Krmo do »debele bukve«. Smučarji hod« morali prevoziti 5 kilometrov dolgo progo, ki bo od loknao-valcev zahtevala veliko znanja in poguma. „Projektor" zopet prvak Slovenije SPORED NOGOMETNIH PRVENSTVENIH TEKEM GOR. pomanjkanju lesa, so cije za obnovo gozdov: to so predvsem investicije za pogozdovanje, nego in varstvo gozdov pred požari in mrčesi, nadalje investicije za gradnjo cest in poti, da z njimi povežemo tudi odročne predele. Splošno pomanjkanje lesa pri mas in v svetu, varovalna vloga gozdov pri zaščiti zemljišča, vloga gozda kot regulatorja do- nabava slame, naprava potrebnih shramb, urejena gnojišča, vse to bo pripomoglo tudi k izboljšanju gozdov. Gozd, ki je doslej gnojila le oddajal, ne more uspevati. Ako dvignemo letni prirastek lesa z investicijami in opustitvijo steljarjenja samo za 1 kub meter, smo se že rešili skrbi in težav, ki jih imamo zaradi pomanjkanja jamskega, celuloznega lesa in toka vode v vodne bazene hi- hlodovine za industrijske obra- irocentral, razvoj turizma pri nas, posredna in neposredna zaposlenost 1/4 našega prebivalstva z lesom itd., vse to dinamično izsiljuje odstranjevanje te. Istočasno bomo zavrli dviganje cen ter tako poživili tiste industrijske in obrtniške dejavnosti, ki se pečajo z lesom. Zato se še enkrat obračamo na vseh zaprek, ki zavirajo gozd kmetijske zadruge, naj posne-pri njegovem pravilnem raz- majo tiste napredne države, ki voju. Med te ovire za pravilen so rešile gozdove pogubnega razvoj gozda spada tudi steljar- steljarjenja in gozdno steljo na-jenje. Sami lahko opazujemo, domestile s slamo, kako propada gozd, v katerem se leto za letom grabi listje. V tujini (Nemčija, Švica) so na podlagi točnih opazovanj in meritev ugotovili, da se prirastek v steljarjenih gozdovih zniža za 2 kub. metra na enem hektaru, poleg tega pa se poslabša tudi kakovost gozda. V tujini se je pojavil problem steljarjenja že mnogo prej kot pri nas. Kljub večjim težavam so te države steljarjenje v go- — Ne bi nam bilo treba čepeti na dežju, če si gospod ne bi omislil telefona! Tudi moška ekipa Projektorja bi tekmam lahko prisostvoval« j« osvojila letošnje prvenstvo veliko več gledalcev, kot p« v Slovenije in skupaj s pionirsko avli II. gimnazije, kjer je »ti ta ZA NEDELJO, 25. APRILA 1954 in obema mladinskimi ekipama turnir. V Skofji Loki ob 15. uri: Lo- (moški in ženske) obdržala ta Z osvojenim prvenstvom so si čan : Tržič, mladinci, službujoči naslov v Kranju. Letos samo Kranjčani pridobili pravi«© d« Urh Kalan; — ob 16.30 uri: Lo- ženskam ni uspelo osvojiti na- direktnega sodelovanja v I-čan : Korotan B, službujoči Urh slov prvaka, temveč so' druge, zvezni ligi za sezono 1954/S*, Kalan. Mladinci, mladinke, ženske in drugo plasirani Odred in trotje V Kranju igrišče Korotana ob pionirji so tekmoval pred 14 plasirane Jesenice pa bosta mo-10. uri: Mladost : Jesenice B, dnevi v Kočevju, moški pa pre- rala sodelovati na kvalifikacij- teklo soboto in nedeljo v Kra- skem turnirju, ki bo sredi manju. Tokrat so bile borbe V mo- f* v Skopju, ški konkurenci za prvo mesto iz- S tem tekmovanjem pa »a-redno napete in razburljive. Ta- miznoteniška sezona še ni za-ko Jeseničani kot ljubljanski ključena. V tem in v prihodnjem Odred so hoteli na vsak način mesecu bodo Kranjčani orgaai-premagati Kranjčane. Jeseničani zirali doma celo vrsto medni-so vodili 3:0, potem pa izgubili rodnih prireditev in pa ropu-s 5:5, Odred pa je vodil 3:1 in bliski turnir. 24. aprila gostuj«? celo 4:3, potem pa je moral klo- v Kranju ekipa Uniona iz Graniti 4:5. Poleg prisebnosti v naj- za, sredi maja nemška ekipa i« odločilnejših trenutkih so tokrat Stuttgarta, konec maja pa Post domači igralci pokazali veliko SV iz Munchena. Republiški tar-borbenost, zato jim je tudi uspe- rrir bo 1. in 2, maja. lo zmagati v dveh odločilnih dvobojih. Veliko moralno oporo pa so Kranjčani imeli tudi v zelo hvaležnih gledalcih, ki so močno bodrili domaČo ekipo. Skoda je le, da prvenstvo ni bilo v Sindikalnem domu, kjer pionirji, službujoči Bradaška; ob 8.30: Mladost : Bled, mladinci, službujoči Brađaška; ob 10.45: Mladost : Mladost B, službujoči Perne. V Naklem ob 9. uri: Naklo : Železniki, službujoči Vidic. V Lescah ob 15. uri: Prešeren : Tržič, pionirji, službujoči Legat; ob 16. uri: Prešeren službujoči Legat. Na Jesenicah ob 13.45: Jesenice : Korotan, pionirji, službujoči Vari; ob 14.30: Jesenice : Korotan, mladinci, službujoči Vari. Na Hrušici ob 15.15: Hrušica : Bled, službujoči Gasar. Tržič, Medšolsko tekmovanje v odbojki 1 jo so se v nadaljnje tekmovanj« Nogomet po Gorenjski LOCAN : MLADOST 2:1 V Kranju je bila odigraaa prvenstvena nog. tekma med prv« in drugoplasiranim na gor«aj«ki prvenstveni lestvici, med Mladostjo iz Kranja in Ločanoaa it Škofje Loke. Zmagali so goatje z rezultatom 2:1. Domačini s« V torek, 13. aprila so srednje šolci okrajev Kranj in Radov- uvrstili moški in ženski ekipi iz podcenjevali goste, ki so s p«- Ijica tekmovali v odbojki. Po kranjske in jeseniške gimnazije žrtvovalno in borbeno igro od- predtekmovanjih preteklo nede- ter moški ekipi iz škofjeloške in nesli domov obe dragoceni toČ- radovljiške gimnazije. V ženski Igralci Mladosti so zastreljali konkurenci so zmagale Jeseni- kazenski strel, čanke. Med moškimi ekipami, ki V predtekmi so pionirji Ml»- so pokazale lep napredek in za- dosti premagali pionirje Kor«- dovoljivo višino, je sigurno zrna- tana z rezultatojn 2:0. Mladinci gala Gimnazija Jesenice, ki je Mladosti pa so premagali sv«- vse svoje nasprotnike gladko od- Jega krajevnega rivala, mladia- morarno sedaj pri setvi meznih rastlinah po številu sicer u tehnično in tak- ce Korotana, z 1:0. abih izključno le dobro se- manj, vendar je ta količina tez- Lx_rt „Q4k^i4»- • / T Kakšne sončnice bomo sadili letos V naših krajih so se sončnice delek. Važno pa je tudi, kak- sarabsko, tedaj ugotovimo, da popolnoma udomačile in teh je šne vrste sončnic pridelujemo, je besarabskego semena v posa- bilo prejšnja leta kar mnogo. Zato posebno med koruzo, krompir- upora jem in okopavinami ter na ob- rne. Domače vrste sončnic so se ja kot pri domačih vrstah. Za- robkih njiv. Prepričali smo se, izrodile, ker imajo zelo debelo radi tega je jasno, da bomo se- da je tudi sončnica dober pri- tično najboljši in najbolj ruti- nirani šestorici igrajo večina LOCAN : JESENICE (mlad.) lil igralci jeseniškega odbojkarske- Na Jesenicah je gostoval« in napihnjeno luščino, jedrce jali letos izključno le besarab- ga kluba w sodelujejo v sloven. mladinsko moštvo Ločana | zdu opustile ter gozdno steljo gEJEM ZA BIKE pINCGAVSKE nadomestile s slamo. Slamo za steljo uvaža Švica iz Nizozemske in iz naše države, gozd pa ji ostane nedotaknjen. Lahko PASME Dne 28. aprila 1.1. bo v Naklem pri Kranju sejem za bike. smo prepričani, da so v tujini Prignano bo 70 živali polovica dohodke °" *en DO z rodovniškimi po- dobro preračunali vse zaradi dviga lesne zaloge in drugih posrednih koristi, ki jih nudi gozd ter jih primerjali z izdatki za nabavo slame. Nakupe in razdelitev slame oprav-vljajo kmetijske zadruge. Tudi datki iz okraja Tolmin, Radovljica, Kranj in Ljubljana-okoli-ca. Začetek sejma bo ob 9. uri. Kupci in živinorejci vabljeni. Živinorejski odbor za pinegavsko pasmo pa majhno. Teža teh sončnic je sko vrsto, ki nam daje več pri zaradi tega zelo majhna. Rast- delka. line zrastejo visoko in zato po- Razen tega pa smo zvedeli v trosijo mnogo več zemlje. oben tovarnah olja v Sloveniji. Sončnice besarabske vrste, ki da bodo letos plačevali seme beso temnosive barve, pa imajo sarabske vrste z oljem, in sicer gkofja Loka, Radovljica. Tek-tanko luščino in debelo jedrce, bodo pridelovalci dobili na 100 movanje je bilo na igrišču DTT. Teža tega semena je neprimer- kilogramov semena 2 kg več olja Sodnika iz republiške odbojkar-no večja kot teža semena doma- kot za domače vrste. ske zveze sta dobro opravila če vrste. Tudi zrastejo te sonc- Seme besarabske vrste lahko svojo nalogo; organizacija tek-nice dosti nižje in zato ne tro- nabavi vsak v svoji kmetijski movanja, v rokah kranjskih tešijo toliko zemlje, Ce primerja- zadrugi, katera naj ga naroči lovadnih učiteljev, je bila zado-mo pridelek domače vrste z be- pri oljarnah. voljiva. ski republiški ligi. Pri ostalih igralo s tamkajšnjo mladinsk« je bilo opaziti premalo sistematičnega treninga, zlasti pa — premalo tekmovanj. Vrstni red ostalih ekip: Kranj, enajstorico neodločeno 1:1. — ▼ predtekmi pa so pionirji iz Tf žiča odpravili B moštvo jeseniških pionirjev z rezultatom 2:*' V Lescah je gostovalo B ■*•' štvo Mladosti iz Kranja in v igri proti domačemu Prešerna i»gu" bilo z 1:3. TRŽIČ : NAKLO t:2. HRUSICA : KOROTAN S 4 (JLAS GMtmiSKE NENAVADNA ZBIRKA Pri preurejanju igrišča za 'golf, priljubljen šport med Angleži in Američani,. so v New Montrealu (ZDA) delavci odkrili v duplu starega drevesa nenavadno skladišče: 120 žogic, ki so jih tja nanosile veverice. Ko so jih izvlekli iz drevesne votline in jih zložili na travo, da jih fotografirajo, jih je bilo kar viden kup. Po tovarniških znamkah so ugotovili, da so veverice začele z zbiranjem že pred sedmimi leti, kmalu po otvoritvi igrišča. SLABO NALETEL Tridesetletni John Brurrows se je na poti na svoje novo Prebivališče Skipton v Angliji v vlaku dolgočasil in je naveličan obesil svojo roko na ramo edini sopotnici, ljubki mladi brinetki. »Upam, da vas bom v Skiptonu često videl«, ji je zašepetal na uho. — »Čisto gotovo«, je odgovorila mlada gospodična, medtem ko «e je brž izmuznila in presedla, »sem namreč nova policistka v Skiptonu!« — Dva dni pozneje je moral John Burrows na svojem novem domu — zaradi nadlegovanja sopotnice — plačati 4 funtšterlinge kazni. GOREČA SMOTKA V ŽEPU Pri nekem predavanju o zaščiti pred nevarnostim požara je nepričakovano skočil neki gasilec iz Birketa (Danska) Pokonci, si strgal hlače z života in jih vrgel skozi okno. Predavanje je bil namreč tako pazljivo poslušal, da je zamišljen vtaknil svojo gorečo cigaro v žep in to opazil šele tedaj, ko je plamen švignil iz žepa. LEPOTNI STREL Nihče mrtev! Samo novica iz modnega Pariza. Neki Pariški lepotilni salon je začel sedaj preizkušati nov kozmetični aparat. Gre za nekako brizgalno pištolo, s katero ustre-le puder in kremo lepote žejnim damam naravnost v obraz. MATERINSKA LJUBEZEN? Neki kmet iz Oldenbrocka pri Oldenburgu je našel skoraj doraščeno podgano v košarici, v kateri ji je mačka rade volje dopuščala sesati. Ko je žival zagledala kmeta, je zbežala, drugi dan pa je bila zopet v košarici. Bilo je očitno, da je podgana že dalj časa živela skupaj z mladimi mačkami in da ji je stara mačka enako nežno stregla, kakor svojim mladičem. Doka zmtya „ Za priboljšek mi pošljite zaboj okusnega blata' Trde gimnazijske klopi sva nekaj let drgnila skupaj s sošolcem, ki je slovel po vsej šoli zaradi svoje zavidanja vredne lastnosti, da je mogel použiti marsikatero nenavadno jed in pijačo brez slabih posledic za normalno delovanje svojega odpornega drobovja. Nekajkrat je ob strašnem krohota-nju povzročil nemalo jeze svo- jemu sosedu v klopi, ki mu je za stavo popil polno stekleničko pristnega črnila »Pelikan«. Videl sem ga že požirati surova kurja jajca z lupino vred in pripovedovali so, da si je naš znanec ob priliki privoščil celo kos prave ilovice. Ne, temu zadnjemu dejanju pa skoraj ni bilo moč verjeti — dokler nisem nekoč pozneje bral, kako Razširjena je po vseh celinah sveta geofagija, tako se namreč uživanje zemlje znanstveno imenuje, in kako številni so vzroki zanjo. Sprejmite lep pomladni pozdrav žirovskih pionirjev. Daleč sO»o od Ljubljane in vseh večjih kulturnih centrov, zato se tembolj zanimamo za slovenske knjige, posebno za našo mladinsko književnost. Tudi sami poizkušamo preprosto opisovati *el>e doživljaje za pionirski kotiček v našem listu. Prilagamo našega prvega pomladnega izleta v Ledine v Idrijskih hribih. Upamo, da ga boste objavili in nam s tem napravili veliko Veselje. Zima odhaja v svoje ledene ponosni, da je bil rojen v naši sadove, na njeno mesto pa stb- okolici. ^ težko pričakovana pomlad. udi mi smo jo hoteli pozdraviti, zato tsmo krenili po strmi ^SU proti Ledinam, da si oglejmo prihod pomladi v naše in doline. Pomlad na deželi je veliko Potem smo se poslovili od u-čiteljic in pionirjev ter se spustili po bregu navzdol. Med potjo smo ves čas prepevali. Ko smo tako stopali po zelenem mahovju, sem se nehote spomnila na sosedova Marijo, ki je pred nedavnim odšla v daljno, tujo deželo, v Ameriko. In kaj bi napravila jaz? Ne, za vse na svetu ne bi zapustila prelepega slovenskega sveta! Čeprav bi mi nudili bogastvo in dragocenosti, ne bi sprejela. Večje lepote in dragocenosti ni na svetu, kakor naš gorski svet v ob-> jemu prihajajoče pomladi. Peternel Marta gimnazija Ziri. Poglejmo, kaj pišejo različni avtorji o zanimivem pojavu, kakor je njihova opazovanja zoral R. Robertson v angleški poljudnoznanstveni reviji »Discoverv«! Naj začnemo s pismom črnca — vojaka, ki se mu je v severnih Združenih državah sto-žilo po sončnem Jugu. »Dragi prijatelji! Pozdravljam Vas in prosim, da mi pošljete za priboljšek zaboj kakega dobrega blata...« Podobno moledujejo belci in črnci, naseljeni ob delti Mississippija, svoje višje živeče znance za pest rdeče gline, češ, da je rečna črna prst zelo slaba za jed. V nekaterih predelih ob istem veletoku hodijo revni ljudje ure in ure daleč iskat v priljubljena nahajališča zemljo prijetnega kiselkastega okusa po citroni. Spet drugod na Jugu si privoščijo po j užini zvrhano žlico prsti, kar naj bi pospešilo prebavo. Da tudi otrokom giofagija ni neznana, potrjujeta dva zdravnika, ki sta opazovala okrog dvesto črnih šolarjev, od katerih jima je četrtina priznala svojo čudno navado. V teh krajih pojav nima zveze z gli-stavostjo, kakor je mislilo več zdravstvenih delavcev, pač pa je mnogim otrokom primanjkovalo v hrani železo. Glinaste tablet« na bazarja Nikjer na svetu ne porabijo toliko prsti v kozmetične in zdravilne namene kot v Indiji, o čemer poročajo mnogi angleški raziskovalci. Pred umivanjem v reki se Indijec nadrgne po vsem telesu z obrežnim blatom. Cisto glino, zdrobljeno v fin prah, uporabljajo po vsej državi v farmaciji. Kako je zemlja za naštete namene pri domačinih v veljavi, nam dokazuje. množica imen. Najbolj razširjeno ime je »multani mitti« za neko svetlorumeno glino. Jedo jo predvsem ženske pri povečani količini želodčne kisline. Poleg omenjene sta pod enakim imenom znani še dve vrsti gline, 'ki ju nabirajo za čiščenje Zgodba o pogumnem Palčku M samo cvetice, tudi gozdne ži ,Valce so zaživele. Posebno ma e mravlje so nas navdušile. ali Palček je bil doma v kaj časa z njima, jo bom že še o skromni drvarski hišici pravem času pobrisal.« Tedaj se sredi prostranega gozdne- je drvar vdal. k°lj romantična, kakor v mestu, ga sveta. Zaradi njegove dobro- »Pokazal vama bo pot iz go-*° smo občutili tudi mi, ko smo te in bistroumnosti sta ga dr- zda«, je spregovoril.- Palček je Veselo korakali proti Ledinam, var in njegova žena nenavadno sedel starejšemu za klobuk in ^remljalo nas je petje ptičkov, vzljubila. Odkar je živel pri poslovili so se. Med potjo je zahirali smo pomladanske cveti- njih, jima je bil samo v vese- dremal. Ko se je spet prebudil, Ce in se zabavali. Po osojnih lje. Čeprav ni bil večji od pal~ se je znašel v mišji luknji. Tuj-straneh so ležale še zadnje krpe ca na roki, je bil izredno hra- ca nista prav nič opazila, da je s,lega. Prve cvetice je že zbudil ber in polotil se je vsakega fantiček izginil in mirno nada-l°Pel dih pomladi. Vse hoče k dela- Cel° s konjem se je odpe- ljevala pot. V gozdu se je že ^vemu življenju, vse je zado- ^ _ ^ > mračilo, zato je Palček hitro V°ljno, da živi in se veseli svoje J^*W*^ ^M^Si Poiskal prazno polžjo hišico, da Si'eče pod svobodnim soncem. Pa f JB^^^^S bi V njcj prespal noč- Nonado" sam„ it^no n- I 1 Wi 'i/ff *>k -w ma je zaslišal, kako se v bližini pogovarjata dva lopova. Delala sta načrte, da bi okradla neke- . ~m **■ iv■■£<•-- v. ga kmeta, ki ima v skrinji polno Vso pot proti Ledinam smo ^—- J«^p^ zlatnikov Edina ovira za uspe_ ludovali prebujajočo se na- ljal v gozd po drva) da je raz- šen vlom so bile rešetke na *v0 in tudi sami zarajali v po- bremenil oceta drvaria. Ko je oknih. 'adnem veselju. Z majhnega nekoč tako sedel na vozu in Ko je Palček to slišal> je pri_ Sled Se ^6 ?dprl lep raZT vodil velikega konja po gozdnih stopil bliže in jima ponudil svo-Btft P° P°kraJim- Pred seD0J poteh, sta ga srečala dva tujca, jo pomoč. »Jaz bom zadovbljen W° zaSledali vasico Ledine, cilj Dolgo nista mogla videti po- z enim samim cekinom«, je de-%>fga izleta- NaJPreJ smo gumnega voznika. Ko sta bila jal. Lopova sta sprejela njegovi šolo. Tovanšici učiteljici že čigto blizU) sta se šele opa_ yo ponudbo in ,si zadovoljno me-^ nas prijazno sprejeli in sedli zila Palcka. »slediva mu«, je ia roke, ker plena skoraj ne uo vabi ?očltku" Kmalu nas Je iz~ dejal prvi, »bova videla, kam je treba deliti. Vsi trije so se od-h>t iz razreda toplo sonce in maii mož namenjen.« Tako so vsi pravili na pot po temnem gozdu. ropili smo se po okolici. trije prispeii pred drvarjevo ko- Ko so prispeli do samotne hiše, ,S prijateljico Metko sva jo čo. Tujca sta prijazno pristo- sta tatova posadila Palčka na 8 ahnili na hribček, ves porasel pila k staremu drvarju in ga na- okno med rešetke in ga poučila, 0 J^nrekami. Sedli sva v senco govarjala, naj jima vendar pro- da mora spečemu gospodarju vp košat hrast in občudovali da malega dečka. »Veste, vzela najprej neopaženo izmakniti Q^oke gore, ki so se dvigale na ga bova s seboj v svet, v daljne ključ od skrinje. Nato se je Pal- j^orju. Omamila naju je prele- dežele in ga kazala kot čudo ček splazil v hišo. Gospodarja lje 0 Vesna in kar nisva se mogli ljudem. Zaslužila bova lepe de- previdno zbudil, nato pa mu je i* las in za pranje. Neka druga prst sladkega okusa sestavlja ljudska zdravila proti notranjim krvavitvam. Zdravila iz zemlje prihajajo na indijski trg v različnih oblikah. Na živahnem bazarju v Kalkuti prodajajo temnopolti lončarji celo nekoliko popeče-ne »tablete« iz gline, ki pa po velikosti nekajkrat presegajo naše aspirinske, saj merijo v premeru kar pet centimetrov. Mineraloške preiskave so dognale, da vsebuje večina omenjenih prsti kamenino montmo-rilonit in kot primes silicijev dioksid (sestavina navadnega kremenca). Plinijevi recepti Ozdravilni zemlji piše že rimski zgodovinar Plini j Starejši (živel v letih 23—79 n. št.) v svojem znamenitem delu »Hi-storia naturalis«. Potem, ko našle je mnoge bolezni, pri katerih je zdravljenje z določeno vrsto gline koristno, daje pisatelj tudi navodila tovrstnih zdravil: »Tu se mi zdi primerno mesto za pripombo, da naj bi se vsaka vrsta zemlje za tablete skrbno izprala z vodo, posušila na soncu, še enkrat zmešala z vodo in pustila da se počasi usede na dno... V štirinajstem stoletju so uvažali iz Armenije neko prst, s katero so takratni zdravniki zaustavljali velike krvavitve in zdravili različna zastrupljenja. Posodica z »armensko zemljo« je stala tudi med kemikalijami na laboratorijskih policah skrivnostnih alkimistov. Iz pradavnine izvira najbrž o-bičaj, popisan v angleški reviji »Nature«, kjer poročata 1. 1938 dva raziskovalca o ekspediciji k južnoameriškemu jezeru Titica-ca, ob katerem živijo zelo primitivni Quetchua Indijanci, potomci starih Inkov. V njihovi vegetacijski hrani ima važno vlogo krompir, tega pa med jedjo sproti pomakajo v mešanico vode in gline z namenom, da bi preprečili premočno odvajanje. Prst iz lekarne Vse naštete izkušnje preprostih ljudstev v zgodovini in sedanjosti je uporabna tudi sodobna medicina ter jih obogatila z znanstvenimi dognanji. Ce dodamo mešanici vode in čiste gline nekaj raztopine soli, barvila ali kakega alkaloida — rastlinskega strupa — opazimo, da se pričnejo raztopljene snovi (sol, barvilo, alkaloid) zbirati v tanki plasti na površini vsakega glinastega delca. Fizikalna kemija imenuje opisani proces adsorbcija. Le-ta je odvisna od velikosti površine in električnega naboja adsorbensa (delcev gline). No, na tej preprosti lastnosti temelji uporaba gline v današnji terapiji. V lekarnah prodajajo preparat »bolus alba« (bela glina), ki suši zastarele rane in mislijo, da adsorbira celo bakterije in njihove strupe. Pri želodčnih vnetjih prekrije sluznico z zaščitnim slojem. Tudi ljudem s preobilo želodčne kisline pomaga bela glina, ko adsorbira in hkrati nevtralizira odvečno kislino. Zelo dobre uspehe dosegajo z glino in aktivnim ogljem pri zastrupljencih z morfijem ali pa nikotinom. Še trdneje od kristaloidnih alkaloidov vezeta oba adsorbensa strupe mikroorganizmov, kakršni nastajajo v človeškem telesu, obolelem za drisko, grižo ali kolero. Z najsodobnejšo geofagijo človeka, ki jo predpisuje zdravnik, bomo končali naš kratek pregled. Omenimo le še, da jedo zemljo tudi nekatere živali, med katerimi se moramo spomniti — s spoštovanjem i— vsaj najčešče-ga geofaga sveta, deževnika. J. K. Hranilna vrednost mleka Se v začetku našega stoletja so bili ljudje prepričani, da mora dojenček vsaj v 1. letu življenja pojesti IV2 litra mleka na dan, potem pa ne rabi nobenih dodatkov. Zato so otroke največkrat hranili z rižem ali zdrobom, ki so ga zakuhali v mleku. Otrok se je od take prehrane na videz lepo razvijal, ostal pa je neodporen proti infekcijskim boleznim. Zaradi tega so v zadnjih dvajsetih letih zdravniki prišli do zaključka, da je treba z dojenčkovo prehrano zmanjšati količino mleka in dodati hrano, ki vsebuje veliko vitaminov (sadni sok, sveža zelenjava). rgati od gozdiča, ko so od narce in še vi boste deležni le- na uho zašepetal, da sta zunaj jj * odjeknili klici za odhod., pih obresti.« sta velikodušno dva nevarna vlomilca. Gospodar S{)oš namen je bil, ogledati si obljubila. »Kaj vam le pride na je hitro zbudil še oba sina. Pri ^^insko ploščo Antona Zaklja, misel!« se je razjezil'drvar. »Po- zadnjih vratih so se vsi neslišno t^.^telja ljudskih pesmi. Spre- hlepneža sta, zato o taki nizkot- splazili ven in ujeli predrzna l,£.a nas je tudi ledinska tov. ni kupčiji z vama ne govorim lopova. 1^. eijica in nam o njem marsl- več. Jaz in moja žena preveč Naslednji dan se je Palček ljJ Povedala. Čeprav smo sta- ljubiva najinega Palčka, da bi zmagoslavno vrnil domov. Sta- $£Qe Pred mrzlo spominsko plo- ga pustila od doma.« remu drvarju in njegovi ženi Je lt0 .m°ža, ki je s svojim dedom Medtem je Palček splezal oče- prinesel polno mošnjo cekinov, ^lstil našemu slovstvu, smo se tu na ramo in mu zašepetal na ki so mu jih v znak havležnosti v srcu zahvaljevali in bili uho. »Pusti me, da bom šel ne- podarili na samotni kmetiji. Pomlad je čas izletov. Mnogo je žensk, ki se pozimi niso u-kvarjale z nobenim športom in so večino dni presedele v zaprtih prostorih. V pomladni sezoni pa si prav vsaka želi čimveč na svež zrak, na daljše ali krajše izlete. V ta namen vam bodo zelo prav prišle enostavne dolge hlače moškega kroja. Zraven lahko nosite lahno bluzo, za hladnejše vreme pa še volnen pulover ter vetrno jopico. Tako oblečene se boste na izletih odlično počutile. Pomladno vreme je kaj rado nestalno in vetrovno, a jutra so še hladna. Zato nikar ne mislite, da so dolge hlače samo nepotreben izdatek. Zelo so praktične za šport, pozimi pa za dom. Dolge, klasične hlače v modri ali temnorjavi barvi pristoje večini žena visoke postave, pa tudi manjšim. Ne smejo pa nositi takih hlač ženske, ki merijo v bokih več kot 100 cm. V zadnjem času se je uveljavil model tako imenovanih ribiških hlač, ki segajo komaj čez kolena in so praktične za toplejše pomladne dneve in poletje. Nosimo jih prav tako za izlete, dom in za šport. Dobro se podajo samo vitkim in visokim postavam, zato naj se majhne in debele ženske nikar ne odlo- čijo zanje. Pri hlačah je najbolj važno, da so enostavno in odlično krojene, ker samo pravilen kroj lahko učinkuje elegantno. Istočasno, ko so dojenčki dobivali preveč mleka, pa so starši le malokdaj pomislili, če ni morda mleko potrebno tudi o-troku, ki hodi v šolo. 6-letni otrok rabi 40 g beljakovin dnevno. Vsaj polovica teh beljakovin mora biti živalskega porekla. Kravje mleko vsebuje zadostno količino beljakovin, ki jo potrebuje organizem za pravilen razvoj. Poleg tega organizem beljakovine, ki so v mleku, zelo lahko prebavi. Mleko pa otroku ni potrebno samo zaradi beljakovin, ki jih vsebuje, marveč tudi zato, ker ima mnogo vitaminov in soli, ki so neobhodno potrebne za zdravo rast in razvoj telesa. Seveda so tudi otroci, ki mleka ne marajo. Njim naj matere pripravljajo različne mlečne jedi, n. pr.: pire krompir z mlekom, mlečno juho, pecivo, belo kavo in kakao. Tako tudi ti otroci ne bodo pogrešali dragocenih mlečnih hranilnih sestavin. Praktični nasveti Ljudem je navadno zelo neprijetno, če se jim roke pote, ne da bi bil za to vzrok. Taka koža ni zdrava in jo jo treba pozdraviti. Zjutraj po umivanju namažite roke s formalinovim alkoholom, potem jih pa nama-stite z dobro mastno kremo. Cez dan jih večkrat namažite z mešanico, ki ste jo pripravili iz petih delov citroninega soka in enega dela alkohola. Kvas preizkusimo, ako ga vržemo v kozarec vrele vode. Ce plava na površju, je še uporaben. Njegov učinek povečamo, če ga pred uporabo dememo v mlačno mleko, ki mu poprej primešamo moke in sladkorja. Kvasne glivice se tako hitreje razvijajo. Preproge lepo očistite z žaganjem, namočenim v vodi, ki ji dodaste nekaj salmijaka. Namočeno žaganje potresite po preprogi in ga z metlico drgnite v vseh smereh. Žaganje bo vpilo. Lahka volnena obleka iz rume- ves prah, nazadnje ga pa še do-nega blaga. bro stepite s preproge. S sodišča Kranjski planinci ustanovili jamarski odsek V. Š. in J. R., oba iz Naklega, sta se že dalj časa ukvarjala z igranjem kar4; za denar. Oba sta nosila karte tudi s seboj. Dne 15. 12. 1953 sta v večernih in nočnih urah v gostilni obč. LO v ^Naklem ponovno igrala na karte z nekaterimi domačini in prigrala oba skupaj okoli 27.000 din. Oba obdolženca sta pred sodiščem priznala, da včasih igrata na karte za denar, prav tako sta tudi povedala, da sta kritičnega večera res nekaj priigrala, vendar pa vsak le po par sto din. Ta zagovor obeh pa so ovrgle priče, predvsem tista dva, ki sta v igri izgubila precejšnje zneske. Sodišče je V. Š. obsodilo na 20.000 din kazni, J. R. pa na 10.000 din denarne kazni. Verjetno ju bo ta kazen spametovala, da si v bodoče ne bosta iskala zaslužka na tak način. V. C. iz Ljubljane je kot šofer poltovornega avtomobila dne 12. 1. 1954 približno ob 14. uri na glavni cesti v smeri Kranj— Stražišče, pred odcepom ceste v tovarno Iskro, z blatnikom podrl Jožico Kerštajn, ki je dobila pri tem pretres možganov. So- dišče je ugotovilo nepravilno vožnjo, ki je bila predvsem posledica pijanosti ter obsodilo šoferja na mesec dni zapora. 26-letni Ivan Torkar, delavec v jeseniški železarni, je v noči od 6. na 7. avgust 1953 vlomil v zaklenjene prostore okrepčevalnice Konic na Javorniku in ipo-skusil odnesti denar in cigarete. Pred tem je v lokalu igral biljard s šestimi prijatelji. Pri nameravani tatvini ga je v točilnici zalotil komandir postaje LM in ga takoj aretiral. Obtoženi je pred sodiščem priznal, da je denar rabil za igranje biljarda, ker je vedno izgubljal. Sodišče je po posvetovanju izreklo precej ostro kazen, 8 mesecev strogega zapora. Obsojeni bo vložil pritožbo na Vrhovno sodišče LRS. Na zatožni klopi Okrožnega sodišča v Ljubljani se je zagovarjala Marija Novak, čistilka v lhotelu »Evropa« v Kranju. Uslužbenci hotela »Evropa« so v odprtih steklenicah pogosto pogrešali liker, konjak in druge alkoholne pijače. Tatu dolgo niso mogli izslediti. Z zvijačo so potem ugotovili, da je to čistilka. Priznala je tatvino 4 1 likerja in konjaka. Prvotno so ocenili škodo na 22.000 din, dokazali pa so je le za 2.000 'din. Ob-toženka se je izgovarjala na slabo plačo in na bolezen. Sodišče jo je obsodilo na 3 mesece zapora pogojno za 2 leti. Malo je tako lepih dežel na svetu, kakor je naša domovina. Daleč so znane lepote naših gorenjskih planin, toda kdo pozna čarobni podzemski svet naše bližnje okolice? Pri nas sicer ni tako znamenitih jam, kakor so na Krasu, naše bližnje podzemeljske jame se res ne mo- rejo meriti po lepotah s Postojnsko in ne po divjinah s Skocijanskimi, toda vendar so lepe in kdor si jih je ogledal v trepetajoči svetlobi sveč in acetilenk, ne bo pozabil čudovitega sveta vitkih kapnikov in bleščečih kristalov. Na pot v ta skrivnostni svet Oglašujte v »Glasu Gorenjske Pismo iz Domžal V petek je ponovno predaval tokrat pokazati, da se za vzgoj v Domžalah univ. prof. dr. Stanko Gogala o vzgoji mladine v pubertetni dobi. Predavalnica je bila zasedena do zadnjega kotička. Poslušalci so hoteli tudi O „ubenih" in občnih »borih Kino sporedi Kino »Storžič«, Kranj: od 15. do 18. aprila amer. barvni film »Bobni in trobente«; predstave dnevno ob 16., 18. in 20. uri. — Matineji 18. aprila ob 8.30 »Barba Zvane«, ob 10. uri »Plavajoče gledališče«. 17. aprila ob 20. uri dvojni program. Kino »Svoboda«, Stražišče: 17. in 18. aprila amer. barvni film »Plavajoče gledališče«. Predstave v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. — Matineja 18. aprila ob 10. uri. Kino »Zadružnik«, Primskovo: 17. in 18. aprila angleški film »Fanny«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Kino »Triglav«, Cerklje: 17. in 18. aprila ameriški barvni film »Plamen in puščica«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Kino »Radio«, Jesenice: od 16. do 18. amer. film »Glej tička«. Od 19. do 22. mehiški film »So-ledadin šal«, od 23. do 25. amer. film »Harlem zmaguje«. V nede- Gibanje prebivalstva V KRANJU Rojstva: Cvetka Legac iz Kranja, Ljubljanska c. 1, rodila dne 29. 3. 1954 dečka; Ivana Mura j a iz Kranja, Planina 12 rodila dne 8. 4. 1954 dečka; Antonija Brejc iz Kranja, Stražišče 255 rodila dne 6. 4. 1954 deklico; Marija Kalan iz Kranja, Cesta na Golnik, bar. Korotan, rodila dne 5. 4. 1954 dečka; Antonija Ga-brič iz Kranja, Zlato polje, rodila dne 5. 5. 1954 dečka. Poročili so se: Franc Čermelj, delavec iz Kranja in Alojzija Kupljen, gospod, pomočnica iz Kranja. Umrli so: Dragica Marušič, roj. 1. 2. 1954, stan. Kranj, Primskovo št. 220, hči tov. delavca, umrla dne 13. 4. 1954; Marija Sapek roj. Turk, roj. 6. 4. 1897, stan. v Kranju, Klane 58, gospodinja, umrla dne 7. 4. 1954; Zupan Stanislav, roj. 3. 11. 1953, stan. v Kranju, Kalvarija 44, sin tov. delavca, umrl dne 5. 4. 1954. ljo, 18. aprila matineja ob 10. uri: francoski film »Otroški vrtec«. Predstave ob 18. in 20. uri. Kino »Plavž«, Jesenice: od 18. do 20. amer. film »To je moj sin«; od 21. do 23. amer. film »Zig preteklosti«. V nedeljo, 18. aprila matineja ob 10. uri francoski film »Slavčki v kletki«. Predstave ob delavnikih ob 18. uri, v sredah in sobotah ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Kino Kor. Bela - Javornik: od 16. do 18. aprila amer. film »To je moj sin«. Predstave v petek, soboto in nedeljo ob 18. in 20. uri, v nedeljo dopoldne matineja istega filma. V 9. številki našega lista z dne 27. februarja letos smo objavili članek z zgornjim naslovom. V članku smo grajali škodljivo navado, ki se je v tem letu nekako udomačila pri prirejanju občnih zborov, namreč, da se občni zbori vedno zaključijo z veselicami in točenjem alkoholnih pijač. Ta ugotovitev velja nedvomno za večino letošnjih občnih zborov, vendar smo v članku navedli le dva primera. Prvič, primer sindikalnega občnega zbora v tovarni »Standard« v Kranju in drugič, primer občnega zbora sindikata težke proge 2400 na Javorniku. Prvi primer smo navedli zato, ker je na zboru prišlo zaradi vinjenosti nekaterih članov do neljubih opazk na račun delavske uprave, o čemer smo tako že pisali. Drugi primer pa smo navedli zato, ker je na občnem zboru, oziroma na »veselem delu« tega zbora prišlo do pretepa med ljudmi, ki sicer niso bili člani kolektiva, ki pa so na silo prišli v dvorano. Seveda pa bi lahko navedli še več primerov, da je bil občni zbor povezan z veselico. Ker se je delovni kolektiv težke proge 2400 na Javorniku, se bodo podali planinci. Pred kratkim, na svojem rednem letnem občnem zboru, so ustanovili v okrilju svoje organizacije nov — jamarski odsek. Z usta novitvijo tega odseka so se kranjskim jamarjem, majhni neorganizirani druščini, uresničile stare želje. Njihovo delo ne bo več osamljeno. Upravni odbor društva jim je dal na razpolago potrebna sredstva, da si nabavijo najnujnejšo opremo, brez katere ni mogoče uspešno delo pod zemljo. Novi jamarski odsek je izdelal svoj delovni program. Kot glavno halogo so si jamarji po-Pevska sekcija DPD »Svobo- stavili raziskovanje podzemelj-de« iz Domžal je v soboto gosto- skih jam in brezen na Gorenj-vala v Ihanu. Koncertu je pri- skem. Pri njihovih podvigin bo-sostvovalo le malo poslušalcev, do sodelovali tudi naši mladi _ _ _ alpinisti, saj jamarjenje s svojimi težkočami predstavlja le del alpinizma — globinski alpinizem. Odsek bo sodeloval z na vprašanja zelo zanimajo. Na zadnji seji šolskega sveta osnovne šole v Domžalah so čla-zaradi^mjenega^lanka""čutil ni sklenili, da z izkupičkom dru- ^uStvOl^ z prizadetega, še enkrat poudarja- '-abnega večera, ki je bil pred mo, da valjamo na Javorniku kratkim, plačajo delo za izde- nismo omenili zaradi nekega po- lavo sedmih šotorov, ki bodo sebnega namena. Poudarjamo še last DruJtv1a Prijateljev mladine enkrat tudi to, da člani delovnega kolektiva zaradi neljubega incidenta na zabavi po občnem zboru, ne nosijo nobene odgovornosti. Vendar je naša dolžnost, da podčrtamo, da povezovanje občnega zbora tako pomembne organizacije kot je sindikalna z veselico, res ni umestno, kar so spoznali tudi delavci ma v Domžalah z veseloigro v in ki jih bo društvo uporabilo za taborjenje. Blago za šotore je podarila tovarna »Induplati« v Jaršah. Člani društva dramskih umet- v Ljubljani, ki mu bo nudilo vso pomoč pri idelu. Povezal se bo tudi z bodočim mestnim muzejem v Kranju, ki bo shranjeval na ekskurzijah zbrano gradivo. Za ljubitelje narave, ki se morebiti ne bodo mogli aktivno udeleževati raziskovalnih pohodov, pa bodo gotovo razveseljivi kolektivni izleti v naše zname- tega kolektiva sami. z Dobra i e V nedeljo, 11. aprila 1954 je dramska skupina z Blejske^ Dobrave gostovala na Dovjem s nikov iz Ljubljane so v nedeljo, nito podzemlje. Prvi tak izlet 11. aprila t. 1. ob 20. uri gosto- bo 9. maja v znamenite Škoc-vali v dvorani Godbenega do- janske jame pri Divači. Jamarski odsek bo skrbel tudi za naraščaj. K svojemu zanimivemu delu bodo jamarji pritegnili številne pionirje. Sestajal treh dejanjih »Ljubim vas Delo je prevedel Slavko Jan, re-žiral pa Lojze Drenovec. Vse graje je vredno dejstvo, pa se bo vsak četrtek ob 17. uri da dvorana ni bila zasedena. Po- v prostorih PD Kranj. O svojih klicni igralci bi vsekakor za- doživljajih v podzemlju bod.) služili, da bi domžalske publika pisali, predstavili pa se bodo ponovitvijo^ MoHerovih " »sćapi- ?v°™no '^j501"113 .do ^njega tudi s kakim zanimivim preda- novih zvijač« v režiji tov. Cirila kotička. Tudi domačim igralcem vanjem. Ob koncu leta bo ja- Vistra. Gledalce, ki jih je bilo ^ bi škodovalo, če bi si ogle- marski odsek prispeval svoj de- dah dovršeno igranje poklicnih lež k planinski razstavi v Kra- igralcev. nju. m. a. polna dvorana, so zelo navdušili. Dokaz za to je, da so nekateri izrazili željo, da se igra ponovi. To je vsekakor zavidanja vreden uspeh mladih igralcev z vasi kot je Blejska Dobrava. Radio Ljubljana Poročila poslušajte ob 5.35, 6. Največja zahvala za to gre 7-> 17., 19. in 22. uri. vsekakor režiserju Cirilu Vistru, ki se je odzval vabilu mladine. V nedeljo, 18. aprila: 8.15 Vesele pesmi za prijetno nedeljsko ke. 2L00 Literarni večer — Ge-orge Sand. 21.30 Pol ure slovenskih narodnih pesmi. V sredo, 21. aprila: 7.20 Za objave • oglasi Prešernovo gledališče Kranj Torek, 20. aprila ob 20. uri: John van .»Druten: »Grlice glas«. Red A in izven. Igra v treh dejanjih (šestih slikah). Četrtek, 22. aprila ob 16. uri: John van Druten: »Grlice glas. Red popoldanski. Igra v treh dejanjih (šestih slikah). Sobota, 24. aprila ob 16. uri: Lope de Vega: »Ljubavni vozel«. Komedija v treh dejanjih (osmih slikah), i— Gostovanje v Škof ji Loki v dvorani KUD »Tone Sifrer« — zaključena predstava za gimnazijo Škofja Loka. Ob 20. uri: Lope de Vega: »Ljubavni vozel«. — Komedija v treh dejanjih (osmih slikah). Izven — gostovanje v Škof j i Loki. Nedelja, 25. aprila ob 16. uri: John van Druten: »Grlice glas«. Igra v treh dejanjih (šestih slikah). Izven za pode- želje -A- DPD »Svoboda« Stražišče priredi v nedeljo, 18. aprila 1954 ob 15. uri in v ponedeljek, dne 19. aprila 1954 ob 19. uri ponovitev Finžgarjeve narodne igre »Divji lovec« v kino dvorani doma Svobode Stražišče. MALI OGLASI Naprodaj globok otroški voziček. Grilc, Klane 32. V ponedeljek, 12. aprila okoli desetih dopoldne je bilo ukradeno žensko kolo iz veže zobozdravnika Holchakerja, znamke Torpedo št. S-148833, zelenosive barve v zelo dobrem stanju. — Kdor izsledi tatu, naj prosim sporoči Mariji Trebar, Britof 78 ali postaji LM Kranj. — Visoka nagrada. Zložljive postelje za stanovanje in specialne za taborjenje, kakor tudi zložljive vozičke, dobite po solidnih proizvodnih cenah pri izdelovalcu Francu Kre-lju, Kranj, Stara cesta 13. Strešno opeko, vagonske pošiljke, dobavlja takoj »Angro-gradnja«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. Prodam dvostanovanjsko hišo z vrtom in majhnim gozdom 20 minut od Kranja. — Naslov v upravi lista. Točilno mizo v dobrem stanju prodam. Naslov v upravi ista. Prodam 1 ha 4 a gozda v bližini Zabretove opekarne zaradi poravnave davkov. — Naslov v upravi lista. Podpisana Frančiška Triler iz Drulovke štev. 5 obžalujem, da lige Dinamo jutro. 9.00 Pol ure za našo vas. gospodinje. 12.20 Nasveti za 11.00 »Po naši lepi deželi«, Po- dom. 12.30 Opoldanski koncert, mlad med oljkami. 13.30 Pogo- 16.00 Koncert po željah. 17.10 vor s poslušalci. 13.40 Glasbeni Pesmi iz Slovenske Benečije po- mozaik. 14.00 Otroška predstava je Vokalni oktet. 18.40 Pomladne — Ernest Adamič: Češnja vabi pesmi. 21.00 Večerni orkestralni v svate. 15.15 Želeli ste — po- spored. 22.15 Tgra plesni orK.e- slušajte! 16.00 Prenos reportaže ster Radia Zagreb, z nogometne tekme I. zvezne v četrtek, 22. aprila: 12.15 Ci- Odred (prenos s cibanom — dober dan! 13.45 Iz sem 23. in 24. marca žalila Fran-čiško Konjar iz Drulovke in ji očitala tudi nepošteno dejanje. Preklicujem vse obdolžitve in se zavezujem pustiti jo popolnoma v miru. Podpisani Anton Ziherl, Sp stadiona Odreda v Ljubljani), znanosti in tehnike. 13.55 Doma-17.45 Želeli ste — poslušajte! če pesmi za ples in razvedrilo. 19.30 S. Prokofjev: Zaljubljen v 16.00 Radijska univerza — Edo tri oranže, opera v 4. dejanjih. Rasbergar: Narodni dohodek v V ponedeljek, 19. aprila: 7.20 svetu. 18.00 Iz slovenskih oper. Za gospodinje. 12.30 Opoldanski 18.30 Družinski pogovori. 19.30 orkestralni spored. 13.45 Za mla- Zabavna glasba, vmes reklame. Bitnje 13 preklicujem inobžahi- de Pevce in Šodce- 1405 sl°ven- 20.15 »Četrtkov večer slovenskih jem, kar sem govoril o Francu ske narodne in umetne pesmi narodnih pesmi«. 21.00 Ciklus Alič 80% invalidu iz Zg. Bitenj P°J° zbon in solistl- 1445 Har- devetih Beethovnovih simfonij. 41 da je svojo invalidnost do- moniko igra Jože Kampič v ve- V petek, 23. aprila: 7.20 Za bil le na ta način, ker se je pre- seIem triu- 1530 Šolska ura za gospodinje. 12.20 Kmetijski na-hladil v Rusiji in da ni upravi- nižJ° stopnjo: Živali na preži, sveti. 12.30 Opoldanski koncert, čen do invalidnine. 1745 Zunanje-politični feljton. 15.30 Umetne in narodne pesmi Prodam njivo in travnik cca 1830 Zdravstveni nasveti. 20.00 poje Gorenjski vokalni kvintet. 6.000 m2 na kranjskem polju Radijska univerza. 20.15 Simfo- 15.50 Modni kotiček. 16.00 Želeli blizu Perivnika _ Ivan Jeršin nični koncert Radia Ljubljana ste — poslušajte! 18.40 Koncert Kranj, Savski breg 6. ~~ Wolfgang Amadeus Mozart, pianista M. Lipovška. 20.00 Te- Seno in strešno cementno'ope- 2215 v Pesnem ritmu. denski zunanjepolitični pregled. V torek, 20. aprila: 11.00 Sol- 21.00 Iz sodobne književnosti — ska ura za nižjo stopnjo: Živali Pearl Buck: Nabornica. 22.15 na preži. 11.30 Šolska ura za Nočni komorni koncert, višjo stopnjo: Velika pot, radij- V soboto, 24. aprila: 7.20 Za ko proda Dolenc, Stražišče 94. Okrajni zdravstveni dom v Kranju razpisuje mesto materialnega knjigovodje Pogoji: ekonomska šola in ne- ska igra. 12.20 Kmetijski nasveti, gospodinje. 12.15 Cicibanom — 17.10 Pisan spored slov. narod- dober dan! 13.45 Za pionirje. — nih pesmi. 18.00 Športni tednik. 16.00 Kulturni pregled. 17.10 Na- 18.30 Filmske melodije. 20.00 Te- rodne in umetne pesmi poje de- denski notranjepolitični pregled, kliški komorni zbor. 17.30 Okno 20.10 Odlomki iz Offenbachove v svet. 18.30 Slovenske narodne opere: Hoffmannove pripoved- pesmi. 20.00 Pisan sobotni večer. kaj prakse. Prošnje z bistvenimi navedbami o šolanju in dosedanji zaposlitvi pošljite takoj na naslov: Okrajni zdravstveni dom Kranj. Nastop službe takoj! GUY DE MAUPASSANT: 108 r Guy de Maupassant, slavni francoski novelist in romanopisec, je živel od 1850. do 1893. leta. V svojih delih je najraje slikal vsakdanje življenje malih vaških plemičev, malih uradnikov in kmetov v Normandiji. V novelah pogosto srečujemo tudi motive iz francosko-pruske vojne. Njegove podobe so mračne in izražajo vso neusmiljeno resnicoljubnost naturalističnega pisatelja. Guy de Maupassant je napisal okoli dvesto novel in romanov, ki so prave umetnine. Najbolj znani so romani »Njeno življenje«, »Lepi striček« in »Naše srce«. Naše bralce pa seznanjamo danes z novelo »Berač«, ki doslej še ni bila prevedena na slovenski jezik. Kljub bedi in bolehnosti je poznal boljše dni. Ko je imel petnajst let, mu je polomil voz na veliki varvillski cesti obe nogi. Od takrat je beračil, plazeč se ob cestah in po kmečkih dvoriščih; nihal je na berglah, ki sta mu potisnili ramena prav do ušes. Izgledalo je, ko da se mu je glava izgubila med gorama. Bil je najdenček. Billettski župnik ga je pobral v nekem jarku. Zrasel je od miloščine. Nihče se ni brigal za njegovo izobrazbo. Vaški pek ga je opil z žganjem in takrat je ohromel. Bil je predmet splošnega zasmehovanja; potepin, ki ne zna drugega, kot nastavljati roko. Svoj čas mu je baron d'Avary odstopil za prenočišče neko luknjo, polno slame, ob ko-košnjaku na bližnji kmetiji. Tu je v času velike lakote vedno dobil tudi kos kruha "in kozarček mošta. Cesto mu je stara dama, ki je stanovala v zgornjih prostorih, vrgla skozi okno kako paro. Toda sedaj je bila že mrtva. V vasi ni dobil dosti: preveč so ga že poznali. Naveličali so se gledati, kako se vlači že 40 let od bajte do bajte, naveličali so se gledati v cunje oblečeno skazo na lesenih nogah. Vendar ni hotel oditi, saj tudi ni poznal drugega kot ta košček zemlje, te tri majhne vasice, kjer mu je teklo tako bedno življenje. Beračenju je postavil meje in nikdar jih ni prekoračil. Ni vedel, če se svet razteza še daleč za drevesi, ki so mu omejevala pogled. S tem vprašanjem se tudi ni mučil. In ko so kmetje, naveličani večnega srečavanja z njim, kričali nanj: »Zakaj vendar ne greš v druge vasi in bergljaš le tu okrog?«, jim ni odgovoril. Umaknil se je. Prevzel ga je neznan strah, strah siromaka, ki se nedoločno boji tisoč stvari: novih obrazov, kletvic, sumljivih pogledov ljudi, ki jih ne pozna, in žandarjev, ki so v dvoje prihajali po cesti in pred katerimi se je vedno nagonsko skril za prvi grm ali za prvi kup kamenja. Ze ko jih je od daleč opazil, se ga je polotil divji nemir. Poiskal je skrivališče, potem pa se je zvalil z bergel; padel je kot cunja po tleh, se zvil v klopčič, postal čisto majhen, neviden kot zajec v grmu in njegove rjave cunje so se spojile z barvo zemlje. Z orožniki sicer ni imel še nikdar opravka. Toda strah pred njimi je imel v krvi. Morda ga je podedoval od staršev, ki jih ni poznal. Nikjer ni imel zatočišča, niti strehe, niti kolibe, nikjer zavetja. Spal je povsod. Poleti in na jesen se je z veliko spretnostjo zavlekel pod skednje ali v hleve. Takoj ko so ga opazili, pa je izginil. Poznal je vse luknje, skozi katere se je lahko priplazil v senike. Z rokama; v katerih je imel veliko moč, ker jih je že od malega uporabljal za premikanje bergel, je splezal na vrh senika, se zaril v seno in ostal tam tudi štiri ali pet dni, ne da bi se premaknil, samo če je imel le malo hrane. Živel je sredi ljudi kot žival v gozdu, ne da bi koga poznal, ne da bi koga ljubil, vzbujajoč pri kmetih le nedoločen prezir in prikrito sovraštvo. Rekli so mu »Zvonec«, kajti na lesenih palicah je res nihal prav tako kot zvonec na podstavku. Ze dva dni ni jedel. Nihče mu ni nič več dal. Hoteli so se ga znebiti. Ze od daleč so kričali nanj, ko je prihajal proti njihovi domačiji: — Bolje je, da odideš, pokveka! Kaj ni šele tri dni tega, kar sem ti dal kos kruha! Obrnil se je in se odplazil k sosednji hiši, kjer so ga sprejeli na sličen način. Od vrat do vrat so ženske ponavljale: — Vse leto pa res ne bomo hranile lenuhov. Lenuh pa je kljub vsemu moral jesti vsak dan. Ves Saint-Hilaire, Varville in Billettes je obhodil, ni pa dobil niti ene same pare niti skorje kruha. Edini up mu je bil še Tournol-les; do tja pa je bilo dve milji hoda; on pa se je čutil tako slabega, da se je komaj vlekel-Želodec in žep sta bila prazna. Vendar se je podal na pot. Bil je december; leden veter je bril po poljih in žvižgal med golimi vejami dreves. Oblaki so se podili po mračnem nebu, hiteč neznano kam. Pohabljenec je lezel počasi. Z velikim naporom je prestavljal svoje berglje in se opotekal. Eno svojih neuporabnih nog je imel obuto v škorenj, drugo v raztrgan čevelj. Od časa do časa je sedel za nekaj minut ob cestni jarek, da se spočije. Lakota mu je trgala dušo. Edina misel mu je bila: »jesti«, toda ni vedel ne kje, ne kako. Tri ure se je že mučil na cesti, ko je od daleč zagledal vaške sadovnjake. Pohitel je. Prvega kmeta, ki ga je srečal, je prosil miloščine. Toda namesto dinarja je dobil odgovor: — Glej ga no, staro šlapo! Kaj se te reS ne bomo nikdar znebili! Oddaljil se je. Potem pa se je plazil od vrat do vrat, a ni nikjer dobil ničesar. Vendar je potrpežljivo in vztrajno nadaljeval svojo P°t-Zaman! Nadaljevanje prihodnjič.) £ GORENJSKE