GDK: 686.3:(063) Urejanje gozdnega prostora·· Arranging of Forest Space Janez POGAČNIK' :l 11 Izvleček Pogačnik, J.: Urejanje gozdnega prostora. Go- zdarski vestnik, št. 1/1995. V slovenščini s povzet- kom v angleščini, cit. lit. 6. V članku avtor poudarja, da je novi Zakon o gozdovih gozdnogospodarskim načrtom zaupal vlogo prostorskih načrtov v gozdnem prostoru, zato bi morali biti prostorski deli gozdnogospodar- skih načrtov ustrezno vključeni v priprave, po- stopke in sprejeme prostorskih planov, prostor- ske rede in prostorske izvedbene načrte. S tega vidika avtor obravnava tudi osnutek Zakona o urejanju prostora in Qraditvi. Ključne besede: gozdni prostor, prostorsko načrtovanje, gozdnogospodarski načrti. Zakon o gozdovih, Program razvoja gozdov, funkcije go- zdov. 1 UVOD 1 Introduction Zakon o gozdovih vsebuje pomembne določbe za urejanje gozdnega prostora, tako da ima že formalno-pravno povezavo s prostorsko zakonodajo. V tem primeru ne bi smeli za ureditveno območje gozdov podvajati postopke priprave in sprejema- nja pri prostorskem planiranju. Zato je po- trebno zagotoviti učinkovito usklajevanje sektorskih interesov na osnovi jasnih, ra- zumljivih in sprejemljivih meril, ki bodo omo- gočala razmejiti javni interes od zasebne- ga. V prispevku bi navedel le splošne in posebne določbe Zakona o gozdovih, ki zadevajo prostorsko planiranje in urejanje prostora. Izpostavil bi nekatera določila in dileme, ki jih prinaša delovni osnutek Pred- loga zakona o urejanju prostora in graditvi ·mag. J.P., dipl. inž. gozd., Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Miklošičeva 38/111, Ljublja- na, SLO ·· Prispevek je bil posredovan na posvetovan- ju krajinskih arhitektov dne 22. in 23. sept. 1994 v Lendavi 30 GozdV 53, 1995 Synopsis Pogačnik, J.: Arranging of Forest Space. Go- zdarski vestnik, No. 1/1995. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 6. It has be en siressed iri the article that the new Forestry Act gave the role of spatial plans in the forest space to forest managing plans; therefore those part in forest managing plan s dedicated to the dealing with space should correspondingly be incorporated into the preparations, procedures and adopting of spatial plans, spatial arrangement plans and spat1al performing plans. The Bill on Spatial Arranging and Building is also dealt with from this point of view. Key words: forest space, spatial planning forest managing plans, Foresty Act, The Program on Forest Development, forest functions. ter razčlenil nove naloge gozdnogospodar- skega načrtovanja, ki so vezane na pro- storski del načrtov. Nakazana vsebina pro- blematike, dileme in predlogi naj bi prispe- vali k preglednejši pripravi prostorske za- konodaje ter učinkovitejšemu urejanju pros- tora. 2 SPLOŠNE IN POSEBNE DOLOČBE ZAKONA O GOZDOVIH 2 GENERAL AND SPECIAL REGULATIONS OF FORESTRY ACT Po Zakonu o gozdovih uveljavljamo raz- polaganje z gozdovi kot naravnim bo- gastvom s ciljem, da se zagotovi sana- ravno ter večnamensko gozdno gospodar- jenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot. Tako moramo zagotoviti z gozdnim gospodarjenjem trajno in opti- malno delovanje gozda kot ekosistema ter hkrati uresničevanje vseh funkcij gozdov (proizvodnih, ekoloških in socialnih). Za- kon ureja tudi pogoje gospodarjenja z gozd- nim prostorom ter s posamičnim gozdnim drevjem ali skupinami gozdnega drevja zu- naj ureditvenih območij naselij. J ' ( Urejanje gozdnega prostora Gozdni prostor zajema gozd oz-iroma go- zdno zemljišče in tudi negozdno zemljišče, ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom, ki skupaj z njim zagotavlja ure- sničevanje funkcij gozda. Pri tem je uredit- vene območje gozdov s prostorskimi plan- skimi akti lokalnih skupnosti oziroma re- publike določeno geografsko zaokroženo območje gozdnega prostora, zmanjšano oziroma povečano za površino, ki je pre- dvidena za krčitev oziroma razširitev. Tako ureditveno območje gozdov zajema tudi negozdno infrastrukturo in druga negozd- na zemljišča, objekte in naprave, ki ne izpol- njujejo pogojev za ureditveno območje po drugih predpisih. Podlage za gospodarjenje z gozdovi so: Program razvoja gozdov Slovenije in načrti za gospodarjenje z gozdovi. S Programom razvoja gozdov in z načrti za gospodarjenje se zagotavljajo cilji, ki se pokrivajo s cilji varstva okolja, in to: - ohranitev in vzpostavitev naravne se- stave gozdnih združb in krepitev vsestran- ske odpornosti gozdov; - gospodarjenje z gozdovi, ki ohranja vse funkcije gozdov in ki temelji na uspešnem naravnem obnavljanju gozdov; -ustrezno izkoriščanje gozdnih rastišč v skladu z naravnim razvojem gozdnih združb; - medsebojna usklajenost gojenja go- zdov, pridobivanja lesa ter drugih dobrin v gozdu. Načrti za gospodarjenje se izdelajo skupaj ne glede na lastništvo. Lastniške pravice v gozdovih pa se izvajajo tako, da so zago- tovljene njihove ekološke, socialne in proiz- vodne funkcije. Gozdnogospodarski načrti imajo splošni in prostorski del, ki morata biti med seboj usklajena. Pri tem je obvezno izhodišče za izdelavo načrtov stopnja varovanja okolja pred obremenitvami in varstveni režim za- varovanih naravnih bogastev. Upoštevati je treba tudi usmeritve za gospodarjenje z naravno in kulturno dediščino v gozdnem prostoru, vodnogospodarske pogoje in us- meritve za zagotavljanje drugih funkcij goz- dov. Določen je tudi postopek priprave in sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov, tako da se prostorski deli gozdnogospo- darskih načrtov sprejemajo po določbah predpisov o urejanju prostora. Poseg v gozd oziroma v gozdni prostor sta poleg posegov, določenih s predpisi o urejanju prostora, tudi krčitev gozdov in izkoriščanje gozdov, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, poraslega z gozdnim drevjem ali oboro za rejo divjadi. 3 DOLOČILA IN DILEME O GOZDOVIH V ZAKONU O UREJANJU PROSTORA IN GRADITVI 3 REGULATIONS AND DILEMMAS ON FORESTS IN THE ACT ON SPATIAL ARRANGING AND BUILDING Novi zakon o urejanju prostora in graditvi naj bi uredil tudi skupne potrebe, zahteve ter standarde drugih dejavnosti, ki vplivajo, ali bi lahko vplivale, na prostor in še nimajo formalnih povezav s prostorsko zakonoda- jo. Vzpostavil naj bi enostavnejše in učin­ kovitejše prostorsko planiranje, pri kate- rem se ne bi podvajali postopki priprave in sprejemanja. Uveljavil in varoval bo javni interes in izvedel razmejitev med zaseb- nim in javnim interesom po napisanih pravi- lih pravnega reda. Še posebno pomembna so določila o načinu usklajevanja sektor- skih interesov in jasnost vseh postopkov v prostoru. Vse navedeno naj bi vodilo pripravljalce zakona, da se že sprejete nove zakonske določitve na področju gozdov in načrtovanja prostorskega dela gozdnogospodarskih načrtov razumljivo in sprejemljivo vgradijo ali razdelajo, kar je za področje urejanja gozdnega ~rostora sprejeto z Zakonom o gozdovih. Ce opravimo primerjavo določb predloga zakona o urejanju prostora in gra- ditvi (junij 1994) z določbami v Zakonu o gozdovih, lahko ugotovimo podvojena prob- lemska področja, ki še zahtevajo določeno razdelavo ali krovno zakonodajo tega področja (Zakon o varstvu narave). Sodob- na pravna in biološko-tehniška misel in mednarodni akti nas opozarjajo na neka- tera načela vzročnosti, prevencije, koope- racije in skupnih bremen celotne družbe za zagotavljanje življenjske podlage živemu svetu. V ospredju so cilji varstva narave in krajine, omejena in smotrna večnamenska raba naravnih dobrin. GozdV 53, 1995 31 • Urejanje gozdnega prostora Pri ciljih predloga Zakona o urejanju pro- stora in graditvi je med drugim v zvezi z gozdovi navedeno: -uporabiti gozdove, če je to nujno potreb- no, za zagotovitev javnih interesov držav- nega pomena in kadar ni drugih možnosti (kje in pod kakšnimi pogoji?); -v največji možni meri zaščititi vse goz- dove, ki so p9membni za razvoj gozdarst- va in divjadi. Ce so te dejavnosti državnega pomena, je treba takšna območja komplek- sno zaščititi. (Kdaj in kako določiti merila in standarde za ovrednotenje in razmejitev območij?); -v največji možni meri zaščititi območje prvobitne narave ali druga naravna območ­ ja, ki so pomembna zaradi svoje naravne ali kulturne vrednote ali za rekreacijo; (ob- jektiviziranje ovrednotenja socialnih funkcij gozdov ?!); - sanirati območja z narušenim ravno- težjem (kako normativno razčleniti različne obremenitve in škodljive vplive v prostoru?); - varovati okolje, naravne in kulturne dobrine, naravno in kulturno dediščino ter druge znamenitosti. Ker moramo zagotavljati načrtnost in racionalnost urejanja prostora, je treba na- vedene ciljne usmeritve za gozdni prostor razrešiti v postopku priprave in sprejema- nja prostorskega dela gozdnogospodarskih načrtov oziroma programa razvoja gozdov. Zato bi morali spredaj navedene določbe zakona o gozdovih bolj razvidno vključiti v načela zakona o urejanju prostora in gra- ditvi, smiselno in v povezavi tudi z nadrob- nimi prostorskimi plani ali deli državnega in občinskega prostorskega (izvedbenega) načrta. Ocenjujemo, da spredaj navedene cilje lahko objektivno razrešimo, če med drugim zagotovimo tudi razrešitev postav- ljenih vprašanj v oklepaju. Je pa še vrsta drugih dilem, ki so vezane na določila o posegih v prostor, npr.: o enotni evidenci, organiziranosti, financiranju in pristojnosti služb za urejanje prostora in podobno. 32 Gozd V 53, 1995 4 NOVE NALOGE GOZDNO- GOSPODARSKEGA NAČRTOVANJA­ PROSTORSKI DEL 4 NEWTASKS OF FOREST MANAGING PLAN- NING- THE PART ON SPACE 4.1 Izhodišča 4.1 Concepts Gospodarjenje z gozdovi je tudi gospo- darjenje s prostorom, saj je gozd nena- domestljiv dejavnik, ki vpliva na ekološko stabilnost v prostoru in kvaliteto življenj- skega okolja. Zato mora biti prostorski raz- voj usmerjen. Tako je tudi gozdnogospo- darsko načrtovanje vse bolj odvisno od pro- storskega planiranja in urejanja prostora. Ocenjujem, da ima vključitev prostorskega dela načrtovanja v gozdnogospodarske načrte osnovni namen, da zagotovimo uve- ljavitev javnega interesa nad gozdovi pri varovanju in razvoju gozdov v sistemu pla- niranja in urejanja prostora. Ker določamo s programom razvoja gozdov Slovenije na- cionalno politiko sonaravnega gozdnega go- spodarjenja z gozdovi, usmeritve za ohra- nitev in razvoj gozdov ter pogoje za njihovo izkoriščanje oziroma večnamensko rabo, je pomembno, da že v programu določimo strokovne podlage, ki bodo omogočile uskladiti in razmejiti različne interese v pros- toru na osnovi prostorskih delov načrtov v gozdnogospodarskem območju in v gozd- nogospodarski enoti, kot to določa Zakon o gozdovih v 10. in 11. členu. Pri tem je treba uveljaviti hierarhijo načrtovanja in doseči usklajeno in racionalno delo pri pri- pravi, postopku, obravnavi in sprejemu na- črtov. Tako naj bi bila vsebina prostorske- ga dela gozdnogospodarskega načrta ob- močja oziroma gozdnogospodarske enote obvezni minimum ali nadomestilo za plan- ske prostorske akte oziroma izvedbene pro- storske načrte. 4.2 Program razvoja gozdov Slovenije 4.2 The Program on the Development of Slovenian Forests V Program razvoja gozdov Slovenije je treba vključiti: 1. Usmeritve za vključevanje gozdnogo- spodarskega načrtovanja pri urejanju pro- Urejanje gozdnega prostora stara za naslednje vsebinske sklope: - ovrednotenje funkcij gozdov .z objek- tivno sprejemljivimi merili in v določenih krajinskih tipih določiti prepovedi, omejitve in usmeritve za prilagojeno gozdno gospo~ darjenje; - pripravo strokovnih podlag oziroma meril za določanje gozdnega prostora, na osnovi katerih bi vključili v gozdni prostor: ves gorski svet nad gozdno mejo, ne rodo~ vitni svet in kmetijske enklave med gaz~ dom (vključno s celki) ter pas ob robu goz- da in manjše površine gozdne vegetacije; - strokovne podlage za ugotovitev ran- ljivosti gozdnega prostora; - prednostna območja za gozdarstvo; - izhodišča za razreševanje nasprotij v gozdnem prostoru v dvofaznem sistemu sprejemanja prostorskih planov; -makroekonomski pogoji za vzdrževanje in razvoj gozdov zaradi javnega interesa. 2. Usmeritve za razvoj usklajene (so- časne) rabe gozdnega prostora za: rekre- acijo in turizem, vodno gospodarstvo, na- ravno in kulturno dediščino, lovstvo, kmetij- stvo, rudarstvo in za področje koridorjev infrastrukture ter določiti obliko ali način prve faze uskladitve. 3. Programsko razvojne kazalce na: - publikacijskih kartah (npr. gozdni pro- stor, varovalni gozdovi in gozdovi s poseb- nim namenom, poškodovanosti gozdov, ob- močja za premene ali sanacijo in območja načrtovanih posegov v gozd); - tabelah: (npr. razvoj gozdnih fondov, razvoj gozdarskih dejavnosti, rezultate ok- virne valorizacije funkcije gozdov, strokov- ne predloge izločenih območij, preglede načrtovanih in opravljenih posegov v gozd, vlaganje v vzdrževanje gozdov in poško- dovane ter razvrednotene gozdove). To je: pokazati je treba stanje, probleme in raz:. vojno dinamiko nakazanih usmeritev v pros- toru. 4.3 Načrti gozdnogospodarskega območja 4.3 The Plans of a Forest Managing Region Z zakonom o gozdovih je določeno, da se akti o razglasitvi gozdov za varovalne gozdove oziroma gozdove s posebnim na- menom morajo uskladiti najkasneje do 26.6.1996. Do uskladitve aktov so zava- rovana naravna bogastva gozdov z izjem- no poudarjeno katerokoli ekološko funkcijo ali raziskovalno, higiensko-zdravstveno funk- cijo varovanja naravne in kulturne dediščine v gozdnogospodarskih načrtih območij z ve- ljavnostjo od 1.1.1991 do 31.12. 2000 (glej prilogo 1 ). V navedenih načrtih (14 gozd- nogospodarskih območij v Sloveniji) so že vključene naslednje strokovne podlage za urejanje prostora na območni ravni: - opravljena okvirna inventarizacija in valorizacija vseh funkcij gozdov; -označen in ocenjen gozdni prostor; - določena območja gozdov; - pripravljen strokovni predlog območij varovalnih gozdov l. in 11.; - pripravljen strokovni predlog gozdov s posebnim namenom; -območja za sanacijo poškodovanih goz- dov; - območja razvrednoten ih gozdov, ki so primerna za premene; - odpiranje gozdov s cestami; -predlog prednostnega območja za goz- darstvo; - ugotovljeni posegi in nasprotja v pro- storu; - predlogi za usklajevanje nasprotij; - pripravljen predlog za območja, kjer je potrebna podrobnejša valorizacija funkcij gozdov; - napravljena ocena pričakovanih stroš- kov za varovanje, vzdrževanje in krepitev vseh, zlasti pa izjemno poudarjenih funkcij gozda in gozdnega prostora. Po naši oceni so ta gradiva (in sinteza vseh 14 območnih načrtov) ustrezna osno- va in vir podatkov, da pripravimo učinkovit program razvoja gozdov Slovenije in se vključimo v pripravo prostorskega plana oziroma prostorskega reda za Slovenijo. 4.4 Načrti za gozdnogospodarsko enoto 4.4 The Plan s for a Forest Managing Unit Z Zakonom o gozdovih je določeno, da morajo načrti za gozdnogospodarsko enoto od 1.1.1995 vključiti prostorski del, in to: - prevzem območij, ki so razglašena za varovalni gozd oziroma gozd s posebnim namenom, kjer je izjemna poudarjenost funkcij v širšem interesu; GozdV 53. 1995 33 Urejanje gozdnega prostora Preglednica 1: Rezultati okvirne valorizacije funkcij gozdov Table 1: The Results of a Skeleton Adjusting of Forest Functions Zap. vrsta funkcije površina gozdov prekrivanje funkcij štev. Function type Forest area Over/ap . of funct. Ser. v ha v%vseh v ha no. in ha gozdov RS in ha in%ofa/l fore:st:s of Slovenia 1 2 3 4 5 1 varovanje gozdnih zemljišč in sestojev 224894 20,4 127790 2 hidrološka 172227 15,7 80434 3 klimatska 17410 1,6 13115 4 biotopska 53299 4,9 29434 5 zaščita 24803 2,3 16288 6 turistična, rekreacijska 90692 8,2 73938 7 varovanje naravne in kulturne dediščine 155924 14,2 94564 8 higijensko -zdravstvena 57314 5,2 31889 9 poučna 2701 0,2 1965 10 raziskovalna 11066 1 9561 11 estetska 47718 4,3 39406 Grafikon 1: Izjemno poudarjene funkcije in njihovo prekrivanje Graph 1: Extremely Stressed Functions and TheirOver/apping 2 3 4 5 6 7 8 9 izjemno poudarjene funkcije/ extremely stressed functions O prekrivanje funkcij O površina gozdov overlapping of functions forest area v% vseh gozdov RS in%ofalf fore:st:s of Slovenia 6 11,7 7,4 1,2 2,7 1,5 6,8 8,7 2,9 0,2 0,9 3,6 10 11 prekrivanje v •• Overlapping in% (5:3)x1QO 7 57 47 75 55 66 82 61 56 73 86 83 -prevzem ureditven ih območij gozdov iz prostorskih aktov; - določitev prostorsko razpršenih goz- dov, ki spadajo v druga ureditvena ob- močja, za katere veljajo določbe gozdno- gospodarskega načrta gozdnogospodarske enote, razen njegovega prostorskega dela; - določitev gozdov za sanacijo; - določitev obsega in usmeritve za ob- močje gozdov s posebnim namenom, kjer 34 Gozd V 53, 1995 1 1 1 ;j 1 l l r 1 Urejanje gozdnega prostora je izjemna poudarjenost funkcij _gozdov v interesu lokalne skupnosti; - usmeritve za ureditvena območja gozw do v; - določitev intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi; -določitev območij, pomembnih za ohraw nitev prosto živečih živali; - določitev rabe gozdov in negozdnih zemljišč, ekološko oziroma funkcion·alno pow vezanih z gozdom, tj. za ves gozdni prow star; - izdelavo pregleda in zasnove gozdarw ske infrastrukture in drJ-lgih načrtovanih posegov v gozdni prostor; -določitev ,več furikcionalnih območij; - določitev prostorsko ureditvenih pogo- jev po prostorsko-ureditvenih enotah v skla- du s predpisi o urejanju prostora. Tako opredeljena zakonska določila za gozdnogospodarsko enoto pa morajo po naši oceni upoštevati: - spredaj opisana izhodišča, usmeritve in okvirne razvojne kazalce Programa raz- voja gozdov Slovenije in - vsa nova spoznanja, dopolnitve ob- močnih načrtov in nova zakonska določila s področja urejanja prostora, ki naj bi bila usklajena z novo gozdarsko in drugo sek- torsko zakonodajo, ki tudi vključuje gozdni prostor. 5 ZAKLJUČEK Z Zakonom o gozdovih je gozdarska stroka pravno formalno dobila zahtevne naloge pri planiranju in urejanju prostora, saj zajema območje gozdov 52% površine Slovenije, gozdni prostor po določilih zako- na pa prek 70%. Za racionalno in učinkovito prostorsko planiranje moramo z zakonom o urejanju prostora odgovorno uveljaviti jas- nost vseh postopkov v prostoru. To pome- ni tudi, da je treba z zakonom določiti mesw to in vlogo prostorskih delov gozdnogospo- darskih načrtov. Ocenjujem, da bodo vsi prostorski deli gozdnogospodarskih načrtov z nakazana vsebino v hierarhiji gozdnogow spodarskega načrtovanja ustrezno vključeni v priprave, postopke in sprejeme prostor- skih planov in prostorskih redov kot tudi v prostorske izvedbene načrte. V ta namen naj bi se upoštevale v čim večji meri nakaw zane rešitve v prispevku. Ocenjujem pa, da bo vse dileme in probleme mogoče rešiti postopno z organiziranim timskim delom, v katerega bodo vključeni gozdarji s prido- bljenimi novimi znanji in izkušnjami ter strow kovnjaki drugih strok, ki jih zahteva to inter- disciplinarno področje. 5 Conclusion ln the Forestry Act forestry profession has been defined to carry out demanding tasks in the field of planning and the arranging of space because forests cover 52% of Slovenian area and 70% thereof are occupied by forest space as stated by legal regulations. To achieve rational and effecw tive spatial planning transparency of all the proce- dures in the space has to be introduced by the Act on Spatial Arranging. This also means that the role of those parts in forest managing plans which deal with space have to be statutorily defined. It has be en estimated that all of these parts, indicat- ing the hierarchy in forest managing planning, are also going to be incorporated into the preparaw tions, procedures and adopting of spatial plans and spatial orders as well as into spati al perform- ing plans. The solutions presented by the article should therefore be taken into consideration to the highest extent possible. Yet all the dilemmas and problems are going to require gradual solu- tions and organi z ed team work, performed by fo- restry experts as well as experts of other branchw es required by this interdisciplinary field. 6VIRI 1. Pogačnik, J.: Gozdnogospodarsko načr­ tovanje in prostorski del, Zb. posvetovanja "Stro- kovna izhodišča za pripravo pravilnikov o gozdno- gospodarskem, gozdnogojitvenem in Jovskogo- jitvenem načrtovanju, s. 61-71, ZGIS, Ljubljana 1994 2. Pogačnik, J.: Funkcije gozdov in gozdovi v prostoru v območnih gozdnogospodarskih načrtih, GV 1992, št. 5·6, s. 294-303 3. Šinkovec, J.: Nekateri problemi lovstva in gozdarstva, tipkopis, 1994 4. Zakon o gozdovih, Ur.l. RS, štev. 30, 1993 5. Predlog zakona o urejanju prostora in gra- ditvi, junij 1994 GozdV 53, 1995 35