NEPOZABNI TRENUTKI
Janez Kodjančič. sedaj upokojeni polkovnik, po rodu s Studenca (p.d. pri Košaku). je bil leta 1954 major, komandant enote v vojašnici konjeniške šole v Zemunu. Nekako deset dni pred 62. rojstnim dnem tovarišaTita mu je bilo naročeno, naj se javi na zveznem ministrslvu za narodno obrambo. Takole pripoveduje:
— Zakaj me kličejo? Ali sem kakšno pogruntal? Saj veste: 29 let mi je tedaj šele bilo, pa molor-ji. lov, pa plavanje večkrat tudi čez Doiuvo, ki je tam široka ok. 800 m... Pa me obvestijo, da sem kandidat za predajo štafetne patice v imenu JLA tovarišu Titu!
Kot šestnajstletni fant sem bil že partizan, bil nato komandant bataljona. večkrat sem bil ranjen — a pred tako zahtevno psfcolo-ško nalogo dotlej še nisem bil: vročil bom vrhovnemu koman-dantu čestitke v imenu vse arma-de!
Sestavil sem nagovor. ga piMI. krajšal...
Maršal Tito prevzema šta-fetno paNco za svoj 62. rojstni dan iz rok Janeza Kocijančiča
Nosilci štafete smo se seznaniti med seboj in tistega dne smo v rahlem teku pritekli pred Marša-la. Nastopil sem prvi. Tovariš Tito me je z očmi spremljal, ko sem se mu bližal, ko sem ga poz-dravil in ko sem začel: Tovariš Maršal! V štafelni paHd. ki vam jo predajam. so prisrčne čestitke in vdani vojaški pozdravi vseh pripadnikov armade...!
Nato sem napravil korak ai mu predal štafetno palico. Šele tedaj sem se zavedel njegove vedrine v očeh in njegovega prisrčnega, sproščenega eloveškega na-smeha na Kcu. A že je spregovo-ril: »Najlepše se zahvaljujem ar-miji in vam za prisrčne česthke in štafetno paBco!« in čvrsto mi je stfcnil roko. Nekaj svojskega. samo njegovega je velo iz tega krepkega stiska roke vsem dra-gega človeka. ki je vodil že pred-vojni debvski boj, pa vso revolu-djo in povojno našo graditev. Saj sem se že prej srečeval s tovari-šem Titom, a ti trenutki so mi ostal nepozabni v nttojem srcu.
A. M.