Triglavski
IZVLEČEK
V članku je predstavljeno več kot polstoletno raziskovanje Triglavskega ledenika, ki se je v tem času skorajda v celoti stalil. Opisane so metode merjenj, razloženi rezultati dolgoletnih raziskovanj in dejavniki, ki so vplivali na taljenje ledenika.
Ključne besede:
Triglavski ledenik, podnebne spremembe, Julijske Alpe, Slovenija.
ABSTRACT
The Triglav Glacier is disappearing The paper presents the research of the Triglav glacier which has almost melted away. The methods of measurements are comprehensively described and the results of long-term surveys are explained together with the factors which have influenced the melting of the glacier.
Key words:
Triglav glacier, climatic changes, Julian Alps, Slovenia.
.riglavski ledenik leži v Julijskih Alpah na nadmorski višini 2450 m. Zadnjih sto let njegove polti-sočletne "zgodovine" zaznamuje težnja umikanja.
Stanje v zadnjih štiristo letih lahko obnovimo s preučevanjem starejših morenskih nasipov (slika 5). Sifrer (13) po legi moren, poraščenosti z modroze-lenimi algami Chroococcus Hthophilus Erceg in razmerah drugod v Alpah sklepa, da so najstarejše morene iz 17. ali 18. stoletja, naslednje iz sredine 19. stoletja, tretji morenski nasip pa najbi nastal okrog leta 1920, ko je zaradi močno sneženih zim prišlo do prekinitve umikanja ledenikov.
Od sredine 19. stoletja so nam na voljo številni slikovni viri. Leta 1849 se je na Triglav povzpel slikar M. Pernhart. Na zelo natančno izrisani Triglavski panorami (na ogled v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani - slika 1) vidimo Triglavski ledenik, ki sega do roba Triglavske severne stene. Boljšo primerjavo z novejšimi fotografijami daje slika L. Benescha iz let 1875-1880, ki Triglav prikazuje s severne strani. Že bežen pogled nakazuje mnogo večji obseg ledenika od današnjega (3, 9).
Avtorja:
MATEJ GABROVEC, dr. geog., BORUT PERŠOLJA, univ. dipl. geog., Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Slovenija
E-pošta: Matej@zrc-sazu.si, Borut.Persolja@zrc-sazu.si
Avtorji fotografij:
R. CONVIZCKA, MATEJ GABROVEC, DUŠAN KOŠIR, MARKO ZAPLATIL
Raziskovanje ledenika po 2. svetovni vojni
Zadnjih petdeset let (od leta 1946) je Triglavski ledenik deležen stalnega opazovanja in raziskovanja, kar ga uvršča med pojave, ki so deležni najstarejših neprekinjenih znanstvenih raziskav v Sloveniji. Podatke o površini Triglavskega ledenika (ti so tudi najstarejši v nizu več kot petdesetletnega neprekinjenega opazovanja in merjenja) smo dobivali na različne načine. Sprva so vsakoletne meritve obsegale merjenje razdalje od ledu do merilnih točk, ki so jih raziskovalci ročno označevali na obodu ledenika. Poleg tega smo v nekaterih letih označili tedanji rob ledenika (navadno z vodoravno črto, ki smo ji pripisali letnico), v posameznih letih pa tudi z drugačnimi znaki (6). Občasno so bile opravljene klasične geodetske meritve s teodolitom, prve že leta 1952, kasneje pa še leta 1995 in 1999.
Življenje ledenika po 2. svetovni vojni lahko v grobem razdelimo v tri obdobja. V prvih petnajstih letih je značilno hitro umikanje in tanjšanje ledenika; iz tega časa so tudi že prvi zapisi o njegovem skorajšnjem izginotju (8). Po letu 1960 se je umikanje upočasnilo, površina ledenika je stagnirala, opazovalci so zabeležili le njegovo počasno tanjšanje. V drugi polovici sedemdesetih let se je umikanje ledenika še bolj upočasnilo oziroma skoraj povsem ustavilo. Spodnji del ledenika je bil ob koncu talilne dobe večinoma pokrit s snegom, razkrit pa je bil le manjši
O obsegu ledenika v preteklih dveh stoletjih lahko marsikaj zvemo s preučevanjem starih fotografij ter na podlagi posameznih omemb, zlasti v gorniški literaturi. Tako je na primer v zanimivem potopisu o odpravi tržaških planincev na Triglav leta 1897 objavljena lepa fotografija Triglavskega ledenika (1). Tovrstno gradivo je za njegove raziskovalce izjemno zanimivo, zato bomo veseli, če nas boste bralci obvestili o (doslej neobjavljenih) slikah in fotografijah ledenika iz 19. ali iz prve polovice preteklega stoletja.
osrednji del ledenika. V tem času je povprečna debelina snežne odeje ob koncu redilne dobe ledenika (v mesecu aprilu) znašala več kot 4,5 m, medtem ko je bilo v razdobju 1955-1962 povprečje le 297 cm (14). Do preobrata je prišlo v letu 1983. Takratne raziskave so pokazale močno skrčenje in stanjšanje ledenika, ki ju je povzročilo izjemno toplo poletje. V naslednjih letih je bilo krčenje ledenika še posebej močno. Leta 1986 je izpod ledenika na spodnjem vzhodnem koncu pogledal širok živoskalni prag, ki je ločil spodnji jezik ledenika od njegovega osrednjega dela. Od takrat ne govorimo več le o umikanju ledenika, ampak tudi o njegovem razpadanju (4, 5). V letu 2003 so bili robni deli ledenika prekriti z gruščem, v osrednjem delu pa je v vpadnici žleba v steni Triglava voda izdolbla plitev rov. Levi zgornji stenski del ledenika, ki je leta 1999 prvič izgubil stik z osrednjim pobočnim delom, je skoraj v celoti izginil (11).
Zato smo snemanje iz zraka ponovili še v letih 2001 in 2003, na podlagi helikopterskih posnetkov pa so bili za vsa snemanja izdelani digitalni topografski načrti Triglavskega ledenika v merilu 1 : 1000 in digitalni model višin (2).
Leta 1999 smo na Triglavskem ledeniku prvič uporabili tudi georadar, oddajno signalno napravo za raziskovanje prekritih gradiv. Na dveh prerezih smo dobili podatke o izoblikovanosti pobočja oziroma kotanje, v kateri leži ledenik. V letu 2000 smo geo-radarske meritve ponovili na 14 prerezih in s tem dopolnili podatke o podledeniškem površju. Največja izmerjena debelina ledu je bila 9,5 m, povprečna debelina pa je bila ocenjena na 3 m (16).
Slika 2: Triglavski ledenik leta 1897. Fotografija je bila objavljena v tržaški reviji II Tourista (foto: R. Convizcka).
Kako spremljamo ledenik v zadnjih letih?
Leta 1999 smo Triglavski ledenik prvič posneli iz zraka s fotogrametrično kamero v običajni stereo tehniki. Snemanje je bilo uspešno, podatki so omogočili kakovostno obdelavo in prikaz tridimenzionalnega modela ledenika.
Tridimenzionalni podatki o površini ledenika so nam skupajs podatki o njegovi debelini omogočili izračun prostornine v posameznih letih. Ce se je površina ledenika v pol stoletja skrčila na približno dvajsetino prvotne, se je prostornina na manj kot stotino. Sredi 20. stoletja je bila prostornina ledenika namreč med 1,5 in 2 milijona m3, največja debelina ledu pa je bila okoli 40 m. Po prvih ocenah danes prostornina ne presega 20.000 m3.
Slika 3: Vhod v brezno na sliki je do konca 20. stoletja prekrival ledenik Oznake levo od brezna označujejo spodnji rob ledenika v navedenih letih (foto: Matej Gabrovec).
Preglednica I: Pregled spreminjanja površine Triglavskega ledenika.
leto	površina (ha)	nadmorska višina zgornjega roba (m)	nadmorska višina spodnjega roba (m)
1900	32	2600	2280
1952	12,5	2565	2390
1995	3,0	2545	2415
1999	1,1	2510	2440
2003	0,7	2495	2445
Leta 1976 smo začeli ledenik redno, približno enkrat mesečno, fotografirati z dveh stalnih mest v okolici Triglavskega doma na Kredarici (2515 m). Več kot 4000 posnetkov nam omogoča spremljanje stanja ledenika med letom in primerjavo med posameznimi leti. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja je bila izdelana metodologija fotogrametrične obdelave teh fotografij in izdelave ploskovnega modela površine ledenika v različnih časovnih obdobjih (15).
Glava 2424
V
1952 _| 1999
1995	| 2003
0 20 40 60 80 100
m
Kartografija:Jerneja Frldl. Geografski Inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2004.
Slika 4: Spremljanje obsega Triglavskega ledenika v letih 1952, I995, 1999 in 2003.
Podnebne spremembe in prihodnost ledenika
Vidni dokaz gibanja ledenika so ledeniške razpoke, ki nastajajo zaradi razlik v hitrosti premikanja posameznih delov ledenika. Lepo so vidne na starih fotografijah z začetka 20. stoletja, pa tudi na posnetkih prvega slovenskega celovečernega filma z naslovom V kraljestvu Zlatoroga (iz leta 1931). Očitno se ledenik v zadnjih letih nič več ne premika, sajsmo zadnjo ledeniško razpoko opazili oktobra leta 2001. Hitrost premikanja ledu je namreč rezultat nagnjenosti in izoblikovanosti površja oziroma podlage, debeline oziroma mase ter temperature oziroma plastičnosti ledu. Največji del premikanja ledenika lahko pripišemo gravitacijskemu gibanju zaradi nagnjene podlage in mase ledenika, ki sili navzdol.
Mali Triglav 2738
Triglavski ledenik v sedanjem stanju si svojega imena ne zasluži več. Vse tipične lastnosti ledenika se spreminjajo ali celo izginjajo. Tako se je s krčenjem debeline in površine ledenika spremenila tudi sestava ledu. Za nastanek ledeniškega leda s prostorninsko gostoto 870-910 kg/m3 so odločilni dejavniki dovolj velika količina snežnih padavin, trajanje in način preobrazbe ter vrhnja obtežitev nižje ležečih slojev. Modrikasto-zelenega ledeniškega ledu praktično ni več, zamenjal ga je gostejši in temnejši vodni led, ki mu do konca preobrazbe manjka predvsem dolgotrajnejša obtežitev.
Kadar je led pod pritiskom, se tali tudi pri temperaturi pod O °C. Zato se ledenik na stiku s podlago lahko tali tudi pozimi, kar nam dokazujejo ledeniški potoki izpod ledenikov. Ko se pritisk zmanjša, pride do ponovnega zmrzovanja. Takšno ponavljajoče se zmrzovanje in taljenje ledu imenujemo regelacija, ki pomembno vpliva na gibanje ledenikov.
Manjši del k hitrosti prispeva regelacijsko gibanje ledenika, ki je rezultat ponavljajočega taljenja in zmrzovanja zaradi tlaka ledenika na podlago (12), ki je ponekod zglajena, ponekod pa zagruščena (16). Gravitacijsko gibanje (posledično pa tudi regelacijsko gibanje) je prenehalo zaradi fizične ujetosti ledenika v plitvo kotanjo, ki smo jo v podledeniškem površju razbrali z georadarskimi meritvami.
Vsakoletno spreminjanje ledenika je posledica zapletenega součinkovanja različnih podnebnih dejavnikov v topli in hladni polovici leta oziroma v njegovi talilni in redilni dobi. Prvo celovito analizo podnebnih dejavnikov v povezavi s kolebanjem ledenika je naredil Gams (7). Izračunaval je korela-cijske koeficiente med izbranimi podnebnimi prvinami in letnim gibanjem spodnjega roba ledenika. Največja povezava je bila s poletno temperaturo zraka (izračunan korelacijski koeficient je bil 0,4362). Gamsa je presenetila slaba korelacija med poletnim številom ur sončnega obsevanja in spremembami v obsegu ledenika. To lahko pojasnimo s teoretičnim izračunom sončnega obsevanja. Moč sončnega obsevanja na Kredarici namreč poleti pogosto zmanjšuje popoldanska oblačnost. Kadar je popoldne Triglavski ledenik v senci, takratna oblačnost ne zmanjša moči sončnega obsevanja na ledeniku. Zaradi povečanega difuznega obsevanja je učinek prej nasproten. Po izračunih je tako na primer v zadnji tretjini julija ob treh popoldne ob jasnem vremenu moč sončnega obsevanja na Kredarici 663 W/m2, na ledeniku (ki je takrat v senci) pa le 45 W/m2. V primeru, da je nebo povsem prekrito z oblaki, pa je na Kredarici moč sončnega obsevanja 171 W/m2, na Triglavskem ledeniku pa 159 W/m2 (5).
Upoštevati pa je treba tudi posebnosti Triglavskega ledenika, na katere so v svojih poročilih opozarjali že dosedanji opazovalci.
Slika 5: Triglavski ledenik leta 1971. Lepo je viden morenski nasip na robu severne stene Triglava ffoto: Dušan Košir).
Slika 6: Triglavski ledenik leta 1990 ffoto: Matej Gabrovec).
Slika J: Triglavski ledenik leta 2003 (foto: Matej Gabrovec).
navadno v drugi polovici julija (4), meteorološki opazovalci na Kredarici pa so v prvem desetletju delovanja te postaje (ustanovljena je bila leta 1954) poročali, da se je led navadno pokazal v avgustu (13). V letu 2001, ko je bila na Kredarici izmerjena rekordna debelina snežne odeje (17), je ledenik preko celega poletja ostal prekrit s snegom in krčenje ledenika se je začasno ustavilo; podobno se je zgodilo v sedemdesetih letih preteklega stoletja (14). Tudi v letu 2004 je bila snežna odeja na ledeniku na začetku talilne dobe podobna oni iz leta 2001.
dolžina (m) 30 40 50
površina
meja med snegom in ledom . — meja med ledom in kamninsko podlago
Slika 8: Izsek iz georadarskih prerezov (georadarske meritve in njihovo interpretacijo je izdelal Tomaž Verbič).
Izpostavili so na primer pomen erozijskega delovanja vode na ledeniku. Tako so v nekaterih letih že na začetku talilne dobe nastali številni žlebovi, globoki tudi do dva metra. Voda v veliki meri prenaša grušč in tako se njena erozijska moč še poveča (13). Seveda je količina staljenega ledu v talilni dobi odvisna tudi od količine snega ob koncu redilne dobe. Taljenje ledenika se pač lahko začne šele potem, ko se na njem stali ves sneg predhodnih zim. V devetdesetih letih 20. stoletja se je led pokazal izpod snega
Spreminjanje ledenikov v daljšem časovnem obdobju je tudi rezultat planetarnih podnebnih sprememb. Ohladitev na prehodu iz srednjega v novi vek (mala ledena doba) je povzročila nastanek Triglavskega ledenika. Hitro krčenje ledenika v zadnjem desetletju je nedvomno povezano z dvigom temperatur v tem obdobju. To jasno dokazujejo podatki z meteorološke postaje na Kredarici (2514 m) v njegovi neposredni bližini (10). V drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja je zato prišlo do razpadanja ledenika na več manjših delov. Razkroju ledenika je sledilo tudi zasipavanje posameznih delov z gruščem. To pa pomeni, da se Triglavski ledenik najverjetneje ne bo
stalil v celoti, ampak ga bo gruščnati nanos zaščitil in 8premeniltfo8"n'aliu|et"ed- §
Literatura
I. Chiudina, E. 1897: Šalita del Tricorno (2846 metri). II Tourista 4. Trieste (Trst).
I.	Elaborat izdelave topografskih načrtov Triglavskega ledenika v letih I999 in 200I. Geografski inštitut Antona Melika ZRC ŠAZU. Ljubljana.
3.	Gabrovec, M. I996: Triglavski ledenik - kako dolgo še? Proteus 59. Ljubljana.
4.	Gabrovec, M. I998: The Triglav Glacier between I986 and I998 (Triglavski ledenik med letoma I986 in I998). Geografski zbornik 38. Ljubljana.
5.	Gabrovec, M. 1001: Triglavski ledenik. Visokogorska jezera v vzhodnem delu Julijskih Alp. Ljubljana.
6.	Gabrovec, M. 1003: Triglavski ledenik. Slovenija, Ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva. Ljubljana.
7.	Gams, I. 1994: Changes of the Triglav Glacier in the 1955-1994 Period in the Light of Climatic Indicators. Geografski zbornik 34. Ljubljana.
8.	Kunaver, P. I950: Triglavski ledenik v agoniji? Planinski vestnik 50. Ljubljana.
9.	Meze, D. I955: Ledenik na Triglavu in na Skuti. Geografski zbornik 3. Ljubljana.
10.	Nadbath, M. I999: Triglavski ledenik in spremembe podnebja. Ujma I3. Ljubljana.
II.	Peršolja, B. 1003a: Poročilo o rednem letnem merjenju Triglavskega ledenika 15. 8.-17. 8. 1003. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC ŠAZU. Ljubljana.
11.	Peršolja, B. 1003b: Prvenstvo prevzema ledenik pod Skuto. Znanost, I3. I0. 1003. Ljubljana.
13.	Sifrer, M. I963: Nova geomorfološka dognanja na Triglavu. Triglavski ledenik v letih I954-I961. Geografski zbornik 8. Ljubljana.
14.	Sifrer, M. I987: Triglavski ledenik v letih I974-I985. Geografski zbornik 16. Ljubljana.
15.	Triglav, T., Kosmatin Fras, M., Gvozdanovič, T. 1000: Monitoring of Glaciers Surface with Photogrammetry, Case Study on Triglav Glacier (Spremljanje površja ledenikov s fotogrametrijo, študija na primeru Triglavskega ledenika). Geografski zbornik 40. Ljubljana.
16.	Verbič, T., Gabrovec, M. 1001: Georadarske meritve na Triglavskem ledeniku. Geografski vestnik 74-I. Ljubljana.
17.	Vrhovec, T., Velkavrh, A. 100I: Največja debelina snežne odeje na Kredarici. Geografski vestnik 73-1. Ljubljana.