243ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
v Kranju prof. Jo‘e De‘man. Njegovi obravnavi sledijo objavljena razpravljanja s simpozija (sodelovali
so France Tom{i~, Adolf Korbar, Sre~ko Lisjak, Bo‘o Repe, Alenka Orel, Danijel Malen{ek, Janez
Globo~nik, Vitomir Gros, Darko Fri{, Jo‘e Pu~nik, Metka Zevnik, Imre Szilágyi, Janez Jan{a, Igor Bav~ar,
Janez Dular, Ljuba Dornik [ubelj, Ivan Oman, Franc ^erneli~ in Ingo Pa{), Sklepna beseda predsednika
Organizacijskega odbora simpozija dr. Staneta Grande, Poziv za za{~ito osamosvojitvenih dokumentov in
muzealij, prebran ob otvoritvi simpozija in Izbrana bibliografija o osamosvojitvi Slovenije (111 naslo-
vov), ki sta jo pripravila vi{ja bibliotekarka in bibliotekar v knji‘nici In{tituta za novej{o zgodovino v
Ljubljani, Nata{a Kandus in Igor Zemlji~. Zbornik zaklju~uje faksimile programa simpozija.
Glede na predstavljeno vsebino lahko re~emo, da zbornik Slovenska osamosvojitev 1991 : pri~evanja
in analize pomeni reprezentativno in problemsko {iroko obele‘itev 10. letnice slovenske osamosvojit-
ve. Zbornik je iz{el kot publikacija Dr‘avnega zbora Republike Slovenije, pri ~emer je veliko razume-
vanja pokazal urednik Knji‘ne zbirke Dr‘avnega zbora in vodja njegove slu‘be za stike z javnostmi
mag. Janez Pezelj. Zbornik je plod odgovorne poglobitve v slovensko dr‘avno uresni~itev 25. junija
1991 in dopolnjuje spoznavno osnovo njene utemeljenosti. Takih dopolnil bo prihodnje {e ve~, saj bo
slovenska osamosvojitev ostala vrhunski raziskovalni izziv. Zbornik Slovenska osamosvojitev 1991 :
pri~evanja in analize pa ‘e danes utrjuje in vzpodbuja novo slovensko samozavedanje zadnjega deset-
letja, in s to mislijo je bil na tiskovni konferenci 10. julija 2002 v Bre‘icah predan slovenski javnosti.
J u r i j  P e r o v { e k
Slovenski {ah. Ur. A l e {  D r i n o v e c … et.al. Ljubljana : Kme~ki glas za [ahovsko zvezo Slo-
venije, 2002. 263 strani.
Tik pred za~etkom {ahovske olimpijade na Bledu je iz{la obse‘na publikacija z naslovom Sloven-
ski {ah, ki jo je izdala [ahovska zveza Slovenije in jo natisnila skupaj s Kme~kim glasom. V uredni{kem
odboru knjige so bili Ale{ Drinovec, Anton Preinfalk, Janko Bohak, Zdravko Savi~ in Boris Kutin.
V uvodnih besedah nam Milan Kne‘evi~, ki je predsednik slovenskih {ahistov in poleg Borisa
Kutina, predsednika evropske {ahovske zveze, tudi najbolj zaslu‘en, da je Slovenija dobila prvo olim-
pijado, prikazuje razvoj {aha na Slovenskem od druge polovice 19. stoletja do danes. Opozarja na
najpomembnej{e turnirje doslej pri nas in med drugim pove, da je danes v klubih in kro‘kih organizira-
nih ‘e okrog 10.000 {ahistov. Potem je poglavje, ki sam {ah predstavi: kaj sploh {ah je, kdaj in kje je
nastal, kak{ni so njegovi smotri. Temu sledi poglavje Zgodovinski dogodki za slovenski {ah, pregled
{ampionatov (~lanskih, ‘enskih, mladinskih, pionirskih in ekipnih), zelo koristen pregled razvoja {ahov-
skih in turnirskih pravil, ki sta ga pripravila Drinovec in Preinfalk. Drinovec in Savi~ sta pripravila tudi
pregled mednarodnih {ahovskih turnirjev v Sloveniji od 1929, ko je bil turnir v Roga{ki Slatini, do
turnirja Metalke 2002. Ista avtorja sta pisca biografij in uspehov najbolj{ih slovenskih {ahistov in {ahi-
stk in pri tem je vsak igralec predstavljen tudi s po eno komentirano partijo. Na koncu tega poglavja je
{e seznam vseh slovenskih {ahovskih mojstrov do danes z datumom rojstva, naslovom in letnico osvojitve
naslova. Kdo je napisal poglavje o zaslu‘nih {ahovskih delavcih iz kolofona ni razvidno, ‘al pa je tu
izpadel iz komaj razumljivih razlogov Ernest Kapus, ki je bil eden najbolj zagnanih organizatorjev
velikih turnirjev v Portoro‘u 1958 in na Bledu 1959 in 1961 leta, bil je ~lan centralnega {ahovskega
odbora ‘e leta 1949, tehni~ni sekretar 1951 in {e 1962 organizacijski sekretar (umrl 1966). Naslednje
poglavje na{teva slovenske mednarodne {ahovske sodnike in daje pregled organov in ~lanov komisij
[ahovske zveze Slovenije, ki je do leta 1964 zelo nepopoln. Pisec tega poglavja je Bohak, ki je napisal
tudi prispevek o dopisnem {ahu na Slovenskem ter je narejen po isti metodologiji kot prikaz klasi~nega
{aha. Precej prostora je namenjeno problemskemu {ahu, v katerem so Slovenci dosegli nekaj zelo
odmevnih rezultatov. Objavljena je tudi vrsta problemov, z re{itvami seveda. Opozorim naj, da je bil v
slovenkem tisku objavljen prvi {ahovski problem ‘e 1869 v Slovenskem glasniku, objavljen pa je tudi
problem Josipa Plahute iz leta 1858, ki je takrat sodil v svetovno elito sestavljavcev problemov. Pisca
tega poglavja sta Marko Klasinc in Anton Preinfalk, najstarej{i ‘ive~i slovenski {ahovski mojster, ki se
je ukvarjal tudi z dopisnim in problemskim {ahom.
244 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Potem sledijo tabelari~ni prikazi mo{kih in ‘enskih prvenstev od za~etkov do danes, mednarodnih
turnirjev od 1929, {ahovskih festivalov, memorialov Milana Vidmarja in Vasje Pirca (pri tem ni navede-
no, da je bil 9. Pir~ev memorial dr‘avno prvenstvo Slovenije 1998 v Mariboru, kar je razvidno {ele iz
biografije mag, Mladena Tancerja, ki je bil sodnik tega prvenstva), pa dr‘avne mo{tvene lige od 1991,
uvrstitve na evropskih ekipnih prvenstvih in srednjeevropskih pokalih, na {ahovskih olimpijadah, odkar
{ahisti zastopajo barve Slovenije. Kon~no so {e seznami slovenskih prvenstev od 1936, kjer pa ni tabel,
pa~ pa le leto, kraj turnirja, {tevilo tekmovalcev, zmagovalec in pa sistem igranja. Omenim naj, da so
bila ‘enska ~lanska prvenstva od leta 1948, mladinska od 1947, za mladinke pa od 1975. Seznami so {e
za manj znana in mno‘i~na tekmovanja kot so pionirska in osnovno{olska prvenstva, za mlaj{e staro-
stne skupine fantov in deklet, za seniorje, za delavske prvake in prvakinje, za ekipne in pokalne prvake,
za ekipna prvenstva osnovnih {ol, pa {e za pokal mar{ala Tita, kjer pa je seznam narejen le za jugoslo-
vanska finala od 1958 do 1990, in je poleg najbolj{e slovenske uvrstitve naveden tudi zmagovalec.
Edini prvak tega nekdaj zelo cenjenega tekmovanja je bil Maribor med slovenskimi mo{tvi leta 1959 v
Vrnja~ki banji. Te zanimive in dragocene sezname zaklju~ujejo mladinska svetovna prvenstva za mo{ke
in ‘enske, kjer so navedeni zmagovalci in slovenske uvrstitve od 1951 do 2001 leta. V Haagu je 1961
postal mladinski svetovni prvak Bruno Parma. Med mladinkami pa je bila doslej najbolj{a Kiti Grosar
leta 1994, ko je bila ~etrta. Seznami se nadaljujejo s svetovnimi in evropskimi prvenstvi v pospe{enem
{ahu od 1993 do 1998, evropskimi mladinskimi prvenstvi od 1978, seznamom vseh 34 olimpijad od
1927 za mo{ke in od 1957 za ‘enske. Olimpijada na Bledu je bila 35.
Knjigo zaklju~uje pregled slovenske {ahovske literature, kjer so seveda tudi knjige slovenskih {ahi-
stov, ki niso iz{le v sloven{~ini (Vidmar, Pirc, Beljavski) in tu naj omenim knjigo Henrika Levi~nika
Der Schachmeister, ki je iz{la na Dunaju in v Leipzigu ‘e 1861 leta. Koristen je tudi pregled slovenskih
{ahovskih rubrik in {ahovskih ~asopisov, ki ka‘e na zanimanje za {ah na Slovenskem, saj je prvi {ahov-
ski mese~nik izhajal ‘e leta 1922, ~eprav le leto dni, prva {ahovska rubrika pa se je pojavila v Sloven-
skem glasniku leta 1868, prva trajna rubrika pa je v letih 1885-88 izhajala v Ljubljanskem zvonu.
Knjigo Slovenski {ah zaklju~ujeta indeks partij po igralcih in po otvoritvah ter seznam virov. Tabele in
spiske so pripravili Ale{ Drinovec, Ljubi{a Krsti~, Sebastijan Jazbin{ek in @iga @ivan, avtorja zadnjih
dveh rubrik pa sta Janko Bohak in Marko Tratar. Omenim naj, da so podatki tudi na CD-ju in internetu,
kamor sta jih vnesla Ale{ Drinovec in Janko Bohak.
Re~emo lahko, da tako kompleksnega pregleda {ahovskega dogajanja pri nas doslej {e nismo imeli
in se ga lahko le iskreno veselimo. Seveda z njim raziskovanje slovenske {ahovske zgodovine {e ni
kon~ano in bi se zlasti za ~as pred prvo svetovno vojno najbr‘ {e marsikaj na{lo z zamudnim prelista-
vanjem tujih ~asopisov. Marsikoga bodo zmotile angle{ke transkribcije osebnih in geografskih imen
predvsem iz de‘el nekdanje Sovjetske zveze, pa to so ‘e bolj obrobna sitnarjenja. Prepri~an sem, da bo
knjigo rad in z veseljem vzel v roke vsak ljubitelj {aha, pa tudi kdor se zanima za na{o preteklost.
F r a n c  R o z m a n
Acta historico-oeconomica ^asopis za ekonomsku povijest. Zagreb: [kolska knjiga, vol. 28–29,
2001/02, 148 str.
Ta revija, ki je bila prvotno po naslovu jugoslovanska, nato hrva{ka, zdaj pa ni nacionalno oz.
dr‘avno opredeljena, {e izhaja, ~eprav z velikimi te‘avami. Ohranja {e naprej svoje specifi~no obele‘je.
Ta {tevilka je zanimiva tudi z vidika gospodarstva Slovenskem primorju.
V tem tankem zvezku je objavljenih devet razprav in dva prikaza. Prva razprava je Kri‘ani}ev sa‘eti
prilog o upoznavanju kmetsko-feudalnih ekonomskih odnosa u 17. stolje}u (str. 7–16). Objavljeno je
latinsko besedilo s hrva{kim prevodom manj{ega Kri‘ani}evega zapisa, ki ga je naredil med svojim
bivanjem v Rusiji v letih 1661–1676, v glavnem v tamkaj{njem zaporu. Opisan je status kme~kega
prebivalstva pri Nemcih, Poljakih, Rusih, pri Grkih, Judih in Rimljanih, vendar bolj po splo{nih vtisih,
ne pa po konkretnem raziskovanju, kar seveda v 17. stoletju {e ni bilo obi~ajno. Seveda pa oznake za