Starši 36 Vzgoja, september 2019, letnik XXI/3, številka 83 Spolno nasilje res ni pojav 21. stoletja, vendar je bila tema dolga leta tabu in predvsem očem skrit pojav. Marsikatera spolna zloraba je bila do sedaj že odkrita, vendar je ozaveščenost o tem predvsem med mladimi, ki so največkrat žrtve spolnih zlorab, premajhna. Spolne zlorabe mladih Kaj je spolna zloraba? Spolna zloraba je definirana kot katero koli načrtno dejanje, ko močnejša oseba izkori- sti šibkejšo za svoje spolno vzburjenje in/ ali za potešitev svoje spolne sle. Pri tem gre lahko za enkraten dogodek ali dlje časa po- navljajočo se zlorabo, pri čemer storilec ni član ožje družine ali pa gre za incest. Incest je spolna zloraba, kjer je storilec član ožje družine (mati, oče, brat, sestra, dedek, ba- bica …). Take zgodbe največkrat ostanejo neodkrite oziroma v krogu družine. Najpo- gostejša povezava med žrtvijo in storilcem je mladostnik – odrasel (Frei, 1996: 12). Poznamo različne vrste dejanj, ki jih razu- memo kot spolno zlorabo (Bain, 1996: 13): • o drasli mladega p ol j ubl ja in l j ubk u je na način, ki povzroča nelagodje, sram in za- drego; • o drasli mladega k o pa na način, ki p ri tej osebi povzroča nelagodje; • mla d o s tn ik je p ri s il je n h gl eda n j u s po ln ih aktov ali genitalij drugih ljudi; • o drasli kaže mladostnik u p o rnogra fsk e filme ali slike; • o drasli mladostnika sili k p ozira n j u ali slikanju pornografskih slik ali filmov; • o drasli s e do tika mladostnik o vih in ti- mnih delov telesa; • o drasli mladostnika p risili, da s e do tika njegovih spolnih organov; • o drasli mladostnika p risili k o ralnem u seksu; • o drasla os eba mladostnik u vsta vi p rst, penis ali predmet v nožnico ali zadnjično odprtino. Takšna dejanja pri žrtvi pustijo marsikatere posledice, ki jo spremljajo kasneje v življe- nju. Pojavijo se lahko na telesni ravni (vne- tje, težko požiranje, spolne bolezni …), na področju sposobnosti (motnje pri koncen- traciji, izogibanje športu ali različnim po- ložajem pri športni vzgoji, pozabljivost …) ali na duševni in socialni ravni (izogibanje določenemu spolu, strah pred dotikanjem, zbujanje ponoči, nočne more …). »Pri spol- ni zlorabi ne gre toliko za zadovoljevanje spolne sle, temveč za zadovoljevanje potre- be po moči« (Bain, 1996: 28). Kdo so storilci in kdo žrtve? Če pogledamo statistične podatke, se med storilci pojavijo različni tipi ljudi. Med nji- mi je največ izobraženih ljudi (zdravniki, inženirji, bankirji, šolski direktorji …), ne- malokrat pa se tukaj znajdejo tudi prepro- sti delavci in na žalost tudi družinski člani. Torej, če strnemo, so to ljudje, ki potrjujejo svojo moč s tem, da se 'spravijo' nad šibkej- šo osebo, ki postane žrtev. Med žrtvami so ljudje različne starosti in iz vseh socialnih razredov. Med njimi je največ otrok in mla- dostnikov, starih med 5 in 20 let, med žr- tvami pa se znajdejo tudi dojenčki in ljudje v partnerskem odnosu. »Tam, kjer naj bi bil otrok najbolj varen in naj bi občutil najve- čje zaupanje – namreč v okviru družine – je spolna zloraba najpogostejša, zlasti spolna zloraba deklic« (Frei, 1996: 17). Spolne zlorabe mladostnikov Spolna zloraba mladostnikov je bila še ne- dolgo nazaj tabu. Za take zlorabe je vedel le malokdo, zato je zelo težko reči, koliko je vseh žrtev. Nemški kriminalistični urad je že leta 1985 opozoril na to, da 45 % žrtev spolnih zlorab ni imelo niti 10 let. Na drugi strani je v Veliki Britaniji kasneje tekla po- novna raziskava in odkrila, da je med 2019 vprašanimi 10 % takih, ki so imeli vsaj eno seksualno izkušnjo, ki je sodila v krog spol- ne zlorabe (Bain, 1996: 14–15). Vsi ti podatki so nekoliko zastareli. Da bi dobila vsaj občutek o številu spolnih zlorab med mladimi v mojem okolišu, sem nare- dila krajšo raziskavo na to temo. Nanjo se je odzvalo 84 mladih. Anketa je bila anonimna. Vprašanje se je glasilo: »Ali ste bili kdaj žrtev spolnega nasi- lja?« Od 84 sodelujočih oseb jih je 29 % od- govorilo z 'da'. Ti, ki so odgovorili pritrdilno, so kot spolno nasilje razumeli otipavanje, pisanje sporočil z nezaželeno spolno vsebi- no, posilstvo, nezaželen stik z drugo osebo in opolzko govorjenje. Upoštevati moramo tudi to, da je morda kateri izmed sodelujo- čih odgovoril na to vprašanje z 'ne', kljub temu da je bil žrtev spolne zlorabe. Lahko rečem, da je odstotek pritrdilnih odgovorov minimalna vrednost realnega odstotka. Pomoč Vsaka mlada oseba, ki je v takšnem položa- ju, kaže znake trpljenja in vsaj prikrito kliče na pomoč, tudi če o svojem obupnem polo- žaju ne govori naravnost. T e klice na pomoč z lahkoto prepoznamo, saj se oseba vede in izgleda popolnoma drugače kot ponavadi, predvsem če gre za težje spolne zlorabe. Takoj ko je mogoče, sami ali kdor koli, ki mu zaupamo, prijavimo zlorabo organom, ki skrbijo za varstvo zlorabljenih oseb, na primer socialnemu delavcu na šoli, centru za socialno delo, lahko pa tudi neposredno policiji. Zavedati se moramo, da žrtev ni od- govorna za to, kar se bo dogajalo s storilcem potem, ko bo zloraba odkrita. Storilec sam nikoli ne išče pomoči prostovoljno, prav tako sam ne bo prenehal s tem početjem, ker se mu zdi oziroma je prepričan, da ne dela nič narobe. Pred seboj zakrije resnico tako, da si dopoveduje, da to počne zaradi velike ljubezni do žrtve (Bain, 1996: 28). Literatura • Bain, Ouainé; Sanders Maureen (1996): Ko pride na dan: vodič za mlade, ki so bili spolno zlorabljeni. Ljubljana: Svetovalni cen- ter za otroke, mladostnike in starše: Co Libri. • Frei, Karin (1996): Spolna zloraba: z odkrito besedo do varnosti. Ljubljana: Kres. Gloria Orgolič je gimnazijska maturantka in animatorka.