C. C. postale, — Esce ogni giovedì mattina.
Posamezna Številka 30 stot., stare 50 stot.
/ j , **
i
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Oglasi trgovski po 1 liro; osmrtnice, poroke, po« slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
¥ immci, ČETRTEM 6, MOVEMBM B3CL	LETO $1.
Novi list
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra= va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Pouredni» štvo in podružnica uprave Trstu via Valdirivo 19/111 ; te» lefon št. 39«08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
ŠTEV, 45,
7. novembra, petek: Janez Gabri* jel, mučenec; Engelbert, škof. — 8., sobota': Klavdij in tovariši, mučen» ci; Bogomir, škof. — 9., nedelja: 22. pobink. Varstvo M. D., Teodor (Bo* židar), mučenec. — 10., ponedeljek: Andrej Avelin, spoznavavec, Trifon mučenec. — 11., torek: Martin (Davo* rin), škof. — 12., sreda: Martin (Davo* rin), papež; Livin, škof. — 13., četr* tek: Stanislav Kostka, spoznavavec.
V	četrtek dne 6. novembra je ščip;
mrzlo, veter.	________
Movtce,
Praznik zmage.
V	torek 4. novembra se je po vsej državi slovesno proslavljal 12. praznik zmage. V Rimu; je vladni načelnik za* prisegel na Kapitolu mlade miličnike. Istočasno je priseglo zvestobo po vseh krajih države okoli 300.000 mladih mi* ličnikov. V Tarantu se je udeležil slo* vesnosti sam, kralj. V Trstu je bilo za* priseženih 2600 mladih miličnikov. Na trgu Ujedinjenja je govoril uradni govornik poslanec Fioretti. V Gorici se je tudi uredil sprevod fašistovskih sil s 670 novimi mladimi miličniki. Po maši zadušnici za padle pri kapucinih je vladni odposlanec državni podtaj* nik Martelli imel slovesen govor v mestnem gledišču. Popoldne se je državni podtajnik podal v prefektovem spremstvu na kronberško pokopa* lišče, kjer počiva nečak fašistovskega tajnika Giuriatija.
Svečanosti v Sofiji.
30. oktobra zvečer sta bolgarska vladarja stopila na bolgarska tla. V vseh vaseh, koder je drvel mimo dvorni vlak, so razobesili bolgarske in italijanske zastave ter grbe kraljevske dvojice: savojski križ in leva rodbine Koburg. Najbolj nestrpno se je pa pri* p ra vij ala Sofija, da sprejme novo kra* ijico Joano, kot se carica uradno na* živa. Na postaji je dvojico sprejel in blagoslovil metropolit Štefan. Nato se je uredil sijajen kraljevski sprevod, katerega je ob Levjem mostu pozdra* vil mestni svet. V prekrasni katedrali so se zbrali vsi državni odličnjaki in sveti sinod (pravoslavni škofje). Tu sta se car in carica1 okronala z drago* cenimi kronami. Med vzklikanjem in cvetjem sta se vladar in vladarica po* dala v kraljevsko palačo. V prestolnici je pa še celo noč vladalo veselje in svečano razpoloženje. Svečanosti bodo trajale še par dni. Car Boris je v pro* slavo veselih dogodkov pomilostil 1154 kaznjencev; med temi jih je 88, ki so bili obsojeni v dosmrtno ječo.
Podvig ljudskega šolstva.
V	zadnjih letih se je obisk ljudskih šol zelo dvignil. V šolskem letu 1924.* 1925. je obiskovalo ljudsko šolo 3 mi*
lij one in 200 učencev, lansko leto pa že nad 4 milijone. Medtem ko je bilo leta 1924.—25. še 800 tisoč otrok, ki so se odtegnili šolskemu pouku, je lansko leto padlo to število na 400 tisoč. Radi povišanega obiska je bilo treba oskrbeti tudi nove šolske pro* store. Lansko leto se je povišalo šte* vilo šol za tisoč, v letošnjem letu bo ustanovljenih pa 2000 novih šol.
»Popotnica za deveto leto.«
Fašistovska knjigarna »Libreria del Littorio« je izdala zadnji govor načel* nika vlade v posebni brošuri pod na* slovom »Popotnica za deveto leto.« Knjižico bo stranka čim bolj mogoče razširila.
74 vojakov izkopanih.
19. preteklega meseca so na poko* pališču v Sarajevu izkopali trupla 74 padlih italijanskih vojakov. Vojni kaplan Robert Bruzzone ima največ zaslug, da bodo trupla junakov poči* vala v domači zemlji. Jugoslovanske čete in častniki so ob tej človečanski svečanosti oddali salve v pozdrav mrtvim vojnim tovarišem.
Vrtinčast vihar.
Na otočju Filipini v Tihem oceanu je te dni razsajal strahovit ciklon (vrtinčast vihar). Odkril je skoro vse strehe po mestih in vaseh. Na tisoče prebivalcev je brez strehe.
Hud potres.
30. oktobra se je zemlja stresla v pokrajini Marche. Najbolj je prizade» to mesto Senigallia ob obali. Tu je potres zahteval 13 mrtvih in okoli 200 ranjenih. Veliko hiš je popolnoma razrušenih V nobeni hiši pa ni mogo* če več prebivati. Ljudstvo tabori na prostem v bližini. V mestu Anconi so tudi štirje mrtvi in več ranjenih. Močno je trpela sodnija, prefekturna palača in mestna hiša. Poslopje in ti» skarna lista »Corriere Adriatico« sta nerabni. Potres je razsajal tudi v va» seh okoli omenjenih mest. Dosti hiš se je razsulo. Mrtvih ni dosti, ker so kmetje ob uri potresa že delali na polju. Vlada je ponesrečencem brž priskočila na pomoč. Prav tako tudi vojaštvo in druga oblastva, da pre» skrbe z vsem potrebnim 4000 ljudi, ki •so ostali brez strehe. Majhni potresni sunki so se še ponavljali. Poneste* čencem so poslali za prvo pomoč vladni načelnik 50.000 lir, sv. oče 30.000 in stranka 35.000 lir.
Uspeh.
Letošnje mednarodne razstave v Benetkah sta se udeležila tudi umet» nika Tone Kralj z dvema litografija» ma »Božič« in »Dobrotnik« ter Fran Gorše s kipom »Mati«. Poseben uspeh je dosegel Tone Kralj. Njegove lito* grafije so kupili knez Giovanelli, po* tomec beneških dožev in velik ljubitelj 1
umetnosti, ameriški kritik in zbiratelj umetnin Buston Emmet ter poslanec Franco Ciarlantini. Umetniku iskreno čestitamo!
Popis kmetskih posestev v Istri so dokončali. Ugotovili so, da živi 63 tisoč ljudi izključno od polje» delstva, medtem ko jih je 47 tisoč ta» kih, ki se ne morejo prehraniti samo od zemlje in iščejo radi tega še po* stranski zaslužek v industriji, kupčiji in drugod. Vsega je v Istri 204 tisoč ljudi ali dve tretjini prebivalcev, ka» terih obstanek je odvisen od polje* delstva.
Razoroženi nasprotniki.
V torek zjutraj so na ukaz avstrij* skega notranjega ministra kneza Starhemberga orožniki in policisti naredili v vseh sedežih socia!no*de* mokratske stranke in njene republi» kanske hrambe hišne preiskave. Za» plenili in odnesli so vse orožje, kar so ga našli. Preiskave so se izvršile isto* časno in nepričakovano v vseh me* stih Avstrije. Da bi se delo laže izvr» šilo, so mobilizirali vojsko. V Inomo* stu so našli 10 strojnic in 800 pušk, v Linzu so odkrili v podzemlju nekega . kinematografa 3 strojnice, 30.000 na» bojev in več ročnih granat. Po orožju so stikali tudi v socialističnih zadru* gah. Občinska hiša v Dunajskem No» vem mestu je bila pravo municijsko skladišče. V vsej državi so zaplenili 4075 pušk, 20 strojnic, 56 samokre* sov, 400.000 nabojev in 150 ročnih granat. Da to ni vse orožje, s katerim razpolaga socialistična republikanska hramba, je jasno. Kljub temu so pre* iskave hud udarec za socialiste. Nji* hovi listi protestirajo in zahtevajo, naj vlada razoroži tudi Hajmverovce, katerim načeluje notranji minister Starhemberg. Istega mnenja je tudi glasilo liberalnega meščanstva »Neue Freie Presse«, ki pravi, da je treba razorožiti vse politične organizacije brez izjeme.
Proti gobavosti.
Doslej zdravniki niso imeli dosti sredstev proti pobijanju gobavosti. Iz Dunaja pa prihajajo zdaj poročila, da se je posrečilo zdravniku Fierma* nu Destale najti bacil gobavosti. Upa, da bo našel tudi sredstvo proti nje* mu. To bi bilo prav tako važno od* kritje, kakor n. pr. Pasteurjeva iz» najdba proti pasji steklini.
Omajano zaupanje.
Odkar se je agleški zrakoplov »R 101« ponesrečil, se Angleži nočejo več voziti po zraku z zrakoplovi. Le» tala se jim zde bolj varna. Par tvor* nic za gradnjo zrakoplovov je že za* prtih. Čudno, pri Nemcih je pa ravno obratno. Zrakoplovstvo se vedno bolj širi.
Zadnji svojega rodu.
Zadnji dan oktobra so v Trstu slo; vesno pokopali bivšega črnogorskega generala Konstantinoviča, ki je umrl v: Parizu 21. oktobra. General se je poročil v Trstu z bogato trgovsko hčerko Mileno Opuič. General Kom stantinovič je po materi pripadal rod; bini Obrenovičev, ki so nekoč bili na srbskem prestolu. Na grobu je v fran; coščini napis : »General Aleksander Konstantinovih de Guerman — zadnji svojega imena.« Rajnik je bil posled« nji Obrenovič.
Pesniška kriza.
Na Francoskem je izbruhnila pes; niška kriza. Po domače se to pravi, da je med Francozi vedno manj pes; nikov in vedno manj smisla za kupo; vanje in branje pesmic. Pesnikov, kot so bili slavni Hugo, Lamartine, Bau; delaire ni več. Akademija letos sploh ni nobenemu podelila pesniške na; grade, ker se ni nihče zanjo pote; zal. Pa tudi založniki se branijo pesni« ških zbirk in jih nočejo izdajati. Slov« stveni kritiki pravijo, da sploh ni mogoče, da bi med sedanjim rodom cvetela umetnost pesništva, ko se pa vse navdušenje le za sport in po; dobno. Ta kriza duhovne kulture se pa ne opaža le na Francoskem, mar« več tudi drugod. Duhovnost se po; tapi j a v današnji zgolj tvarni kulturi.
Močan tisk
imajo socialni demokrati v Avstriji. Nobena stranka jih v tisku ne doseže. Socialni demokrati imajo 7 dnevnikov s preko 300.000 naklade. 68 časopisov z dvema milijonoma naklade, 52 str o« kovnih listov z 800.000 izvodi naklade. Vsega skupaj razpolaga torej njih stranka s 127 listi.
Brez pokopališč.
Moskovski sovjeti so sklenili, da bodo v teku dveh let odstranili vsa pokopališča. Koder so zdaj grobovi, bodo zasadili javne parke. Mrliče bo« do pa sežigali.
Vulkan sredi mesta.
V angleškem mestu Liverpoolu je sredi ene najbolj živahnih ulic začel bruhati majhen vulkan. Zemlja se je odprla in iz jame švigajo ognjeni je; ziki in se vali zadušljiv dim.
Smrt od zgoraj.
Pred par dnevi je v Milanu pihal močan veter. Trgalo je kar polkna od oken. In tako se je zgodilo, da je od« trgalo eno polkno in jo treščilo na spodaj idočega hotelskega uslužbenca Viktorja Costo. Prebilo mu je loba« njo. Prav čudno je, da se v Trstu vsaj podoben smrtni slučaj ni še pri« petil.
Potop.
Zadnje deževje je marsikje povzro« čilo hude poplave. V Smirni, pristani« šču na maloazijski obali Egejskega morja, je pa deževje povzročilo prav« cati potop. Kanali so drli po mestu in v stanovanja. Povodenj je zahtevala 134 žrtev.
Nemirna Grčija.
Grški ministrski predsednik Venize« los je ravno v Ankari, turški prestol« niči, podpisoval prijateljsko pogodbo med Turčijo in Grško, ko ga je dohi« tela vest o zaroti. Njegovi nasprotniki
z generalom Pangalosom na čelu so namreč razpredli mrežo zarote, češ, da prijateljska pogodba Grčiji le ško« di. O zaroti je pa policija pravočasno še zvedela. Par minut predilo so za« rotniki, 150 po številu, hoteli z dolo« čenega kraja udreti v Atene in se po« lastiti najvažnejših točk, jih je poli« cija zgrabila. Zaprt je tudi general Pangalos.
Poceni čevlji.
Znani češki veletovarnar čevljev Tomaž Bata je svoje podjetje nena« vadno razvil. Skoro vse druge evrop« ske tvornice čevljev je na trgu pobil. Od 1. 1922. je zvišal plače delavcev za dvakrat, njih število je podeseto; ril. Čevlje pa izdeluje skoraj zastonj. Naj dražji in naj finejši moški čevlji stanejo pri Bati 89 čeških kron (okoli 50 lir).
Strašna železniška nesreča.
Na progi Ženeva—Bordeaux (Bor« do) na Francoskem se je zadnjo sredo zjutraj pripetila strašna železniška nesreča. Brzovlak, ki je iz (Švice vozil v notranjost Francije s hitrostjo 90 kilometrov, je na nekem ostrem ovin« ku skočil s tira. Stroja in 5 vozov se je prekopičilo po železniškem nasipu in so' se zarili drug v drugega. Iz gro« znih razvalin so potegnili 17 mrtvecev in 40 ranjenih.
»Beračeva« smrt.
V	nedeljo pod večer je na neki ob« ljudeni ulici v Bolonji popadla slabost 80«letnega Antona Versellija. Vsi so ga smatrali za revnega človeka; oble; čen je bil prav po beraško. Ko so ga v bolnišnici preiskali, so našli v žepih 17.000 lir gotovine in preko enega mi« lij ona vrednostnih papirjev.
Merilo kulture.
Različna so merila za kulturno viši« no kakega naroda. Brez dvoma je pa najbolj sigurno merilo le izobrazba. Ta je pa odvisna od tega, koliko in kaj ljudje berejo. Potemtakem nam torej knjige povedo, kako je kateri narod izobražen. Pri nekaterih narodih n. pr. pri Špancih bero le takozvani boljši stanovi. Pri Dancih pa najdeš skoro v sleherni kmečki hiši lepo urejeno polico s knjigami. Tudi med našim ljudstvom je ljubezen do branja in knjige močno vkoreninjena. Narod, ki se ponaša, da ima največ knjig, so pa Nemci.
Trajne posledice.
V	Neapolju je te dni umrl 52«letni Pasquale Olivieri za pasjo steklino. Stekel pes ga je namreč že 1. 1906. po« padel in nalahno ugriznil v mezinec na roki. Mož se za ranico niti zmenil ni. Zdaj po 24 letih pa se je steklina obnovila in je spravila moža v grob.
Vsiljiv čestilec.
Njujorški sodniki so obsodili na prisilno delo nekega Nikolaja Cacco, ker se je prevneto poganjal za naklo« njenost mlade Netke Huzznung. Ob vsaki uri po dnevu in ponoči jo je kli« cal k telefonu. Če je šla po ulici, ji je sledil zaljubljeni Miklavž kot senca. Končno se je deklica naveličala za« ljubljenega muca in ga je ovadila.
Drzen rop.
V	soboto okrog pol 11 predpoldne sta vdrla v neko berlinsko banko dva
maskirana roparja. Eden je z revol« verjem v roki strahoval navzoče ob« činstvo, drugi je istotako z revolver« ; jem v roki planil na blagajnika in mu | odnesel okrog 14 tisoč nemških mark ( (prilično 70 tisoč lir). S samokresi v j rokah sta se nato drzneža z vso hi« s trostjo odstranila in s pripravljenima kolesoma odbrzela. Policiji se še nf posrečilo, da bi ju izsledila.
Minister krade.
Malokdaj kaj tacega! Kanadskega ministra za delo so zaprli, ker je ob tožen, da je v neki trgovini ukrade obleko vredno tri funte.
NOV ZAHRBTEN NAPAD.
V soboto 1. novembra zvečer so ne znani hudodelci izvršili v Dolini pr Trstu napad na občinskega čuvaja ir» fašistovskega miličnika Ivana Curet tija, ki se je pa k sreči rešil smrti. Tc je isti Ivan Kuret, na katerega so or junaši skoro na istem mestu streljal že 7. decembra 1929., torej pred li meseci. Ko se je preteklo soboto ; 61«letno materjo Ano, z ženo, roj Sardoč in 4 in pol letnim sinom vra čal domov v bližnji Log, so 50 kora kov pred prvimi hišami prežali za drevesom nanj napadalci. Noč je bila tako temna, da nisi videl niti par me trov pred seboj, čez pokrajino se ji vlekla lahka megla. Curetti, ki je po znal dobro pot, je hodil s hitrimi ko raki. Ker ga otrok ni mogel dohajati je prosil očeta, naj ga vzame v naroč je. To je rešilo Curettiju življenje. Zakaj ko se je bližal napadalcem, sc mislili, da je otrokova senca očetov hrbet in naperili v to smer. V noči ji zadonelo bolestno vpitje ranjenegi očeta, pretresujoči jok zadetega otro ka. Curetti j e va mati se je od strabi : zgrudila na tla.
Toda ne krik nedolžnega otroka ii ne obupno vpitje žensk ni ustavili napadalcev. Iz teme je bliskal strel z: strelom, zdelo se je, da jih ne bo nik dar konec. Padlo jih je približno dvaj set.
S pomočjo obeh žesk se je Curett priplazil do prve hiše, kjer ga je obšl; slabost. Njegov krvavi površnik ji bil od krogel ves preluknjan in raz capan. K sreči ni pa nobena rana ne varna. Hudodelci so streljali v nje govo roko in otrokove noge, mislec da merijo Curettiju v hrbet. Ranjene so prepeljali takoj v tržaško bolniš nico kraljice Helene, kjer so zdravni ki ugotovili, da je oče dobil 3 krogi v levo roko in 2 v rebrovje, otrok p 3 rane v desno nogo. Da se ni hujšeg pripetilo, je pravi čudež.
Ranjenca so obiskali v bolnišnic med drugimi tržaški prefekt Hekto Porro, tržaški deželni tajnik fašistov ske stranke Karel Perusino in podkve štor. Policija in orožniki so zače nemudoma zasledovati hudodelce i: jih iščejo po vsej okolici. Nekaj sum: Ijivih oseb so oblastva zaprla. O po teku preiskave se varuje uradna taj nost.
Naše stališče k novemu napadu ji jasno, ker smo že opetovano odločn» povedali, kaj mislimo o politični zločinih in nasilstvih.
Rako ji
SPOR MED ANGLIJO IN ŽIDOVSTVOM.
Izjava angleške vlade, da hoče spre* meniti svojo politiko v Palestini, o kateri je pisal zadnjič »Novi list,« je vzbudila med Judi vsega sveta veliko razburjenje. Iz številnih držav Evrope in Amerike prihajajo v London pro* testi, in tudi v Angliji sami nastopajo vplivne osebnosti proti palestinski politiki Delavske vlade.
Ta odpor, ki je nastal v vrstah Ju* dov, je Mac Donaidovim ministrom neprijeten, ker so Židje precej velik in silno vpliven narod. Judov je na svetu okoli 15 milijonov ljudi in v mnogih državah imajo v gospodarstvu in politiki vodilno besedo. Kljub temu da so razkropljeni po vsem svetu, da žive 1900 let pomešani med tujimi na* rodi in da so bili stoletja hudo pre* ganjani, so se vendar ohranili in obva* rovali do naših dni vero in običaje očetov. V dolgotrajnih borbah so iz* kazali izredno žilavost, podjetnost in nadarjenost. Posebno sposobnost so razvili na gospodarskem polju: v trgo* vini in v bankarstvu stoje Judje na prvem mestu. Ni skoro večjega bančnega ali industrijskega podjetja na svetu, kjer bi Judje ne imeli zraven besede.
Judje in naša doba.
Judje so ravnatelji v nemški držav* ni banki Deutsche Bank, v državnih bankah Italije, Jugoslavije, Francije in drugih dežela. Nemški učenjak Werner Sombart trdi v svojem velikem delu o modernem kapitalizmu, da je organizacija današnjega kapitalistič* nega gospodarstva v veliki meri delo Judov. Nekateri pisatelji imenujejo Jude naravnost očete kapitalističnega gospodarskega sistema. O vplivu, ki ga imajo Judje na moderno gospodar* stvo, je bilo napisanih na tisoče knjig. Ravno tako uspešno se udejstvujejo Judje v časnikarstvu. V Avstriji so bile pred vojno in so še danes naj* večje novine v rokah Judov: glasilo Judov je velik liberalno*meščanski dnevnik »Neue Freie Presse,« ravno* tako pa urejujejo Judje dnevnik so* cialno*demokratskega delavstva »Ar* beiterzeitung«. Kdor prebere knjigo pisatelja Josipa Eberla »Velesila tisk,« mora ostrmeti, koliko vpliva imajo Judje v novinarstvu Nemčije, Fran* cije, Anglije in Amerike. V naši po* krajini priča o časnikarski podjetnosti ; Judov tržaški »Piccolo,« ki je najbolj čitan list Julijske Krajine. Judje se ne bavijo radi z obdelovanjem zemlje in rokodelstvom, temveč se posvečujejo najraje duševnemu delu. Iz večine so zdravniki, odvetniki, trgovci, časni* karji, profesorji, bankirji, mnogo jih je tudi poslancev in celo ministrov.
Zanimivo je, da Judje nimajo samo velike besede v kapitalističnem svetu, temveč imajo vpliv obenem tudi v protikapitalističnih organizacijah. Oče modernega socializma Karol Marx je bil Jud, voditelji avstrijske socialne demokracije Adler, Bauer in Seitz so
Judje, v vodstvu francoske socialne demokracije sedi Jud Leon Blum, Judje so glasniki sodobnega komu* nizma, kakor Trockij, Radek in to* variši.
Sionizem.
Ko je pred desetletji nastal odpor proti prevelikemu vplivu Judov in se je razvil tako zvani antisemitizem, je kršč. socialni voditelj Karl Lueger re* kel v šali, da ne bo iz protijudovskega gibanja nič, ako ga ne vzamejo v roke Judje sami. S tem je hotel označiti sposobnost Judov.
Edino kar tlači Žide je to, da so raz* tepeni po vsem svetu. Po razdejanju Jeruzalema so zgubili domovino in se ne čutijo nikjer prav doma. To hre* penenje po lastni judovski domovini je vzbudilo med njimi posebno gi* banje, tako zvani sionizem, ki zahte* va, naj se v Palestini, v zibelki izrael* skega ljudstva, nasele zopet Judje in ustanove tam lastno narodno državo. Sionizem se imenuje pokret po gori Sion, na katerem je stal nekoč slavni Salamonov tempelj. Ustanovitelj mo* dernega sionizma je Teodor Herzl, ki je dokazoval, da so Judje poseben na* rod s posebno vero in posebnim he* brejskim jezikom, ter zahteval, naj se Judje vzgoje v narodnem ponosu. Oživiti je treba stari hebrejski jezik in hebrejsko slovstvo, ustanavljati hebrejske šole. Vrhovni smoter sio* nizma je lastna država v Palestini. Prvi kongres sionistov je sklical Herzl leta 1897. in od tedaj se ta zborovanja ponavljajo vsako drugo leto.
Balfourjeva izjava.
Povedati je pa treba, da niso vsi Judje sionisti. Do poslednjih časov je bila celo velikanska večina Judov pro* ti sionizmu. Po njihovem so sicer Judje posebna verska skupina, ki se jasno razlikuje od vseh ostalih ver, nikakor pa ne poseben narod. Judje govore na Angleškem angleški, v Nemčiji nemški, v Italiji italijanski in spadajo k narodu, med katerimi žive. Hebrejščina je za veliko večino Judov mrtev jezik, ki se ne da več oži* viti. Rabi se samo še v molilnicah ali sinagogah. Dolžnost Judov je, da se smatrajo za dobre in zveste Nemce, Francoze, Angleže, Italijane in tako dalje in opuste vsako misel na lastno narodnost. Gorje Judom, če bi se smatrali za poseben narod: vladajoče večine bi jih izločile iz vseh vplivnih mest in to bi pomenilo konec judov* ske moči. Edino kar druži Jude, je vera. Tako so nastale med sionisti in ostalimi Judi ostre, strastne borbe. Sionisti so krstili nesioniste za na* rodne izdajalce, a jim ni nič poma* gaio. Večine niso mogli prepričati. Dokler so v Palestini vladali Turki, je bilo naseljevanje Judov v izraelski deželi povrhu skoro nemogoče. Šele ko so leta 1917. vkorakale v Jeruzalem angleške čete in pregnale turške go* spodarje, so oživeli upi sionistov.
Da bi v boju proti Nemčiji in A v* striji potegnili na svojo stran medna*
rodni židovski kapital in zelo vplivno židovsko časopisje, so Angleži 2. no* vembra 1917. obljubili Judom lastno narodno domov j e v Palestini. Tedanji zunanji minister lord Balfour je po* dal slovesno izjavo, da je to eden iz* med vojnih ciljev Velike Britanije.
Narodno domovje se organizira.
Izjava je napolnila sioniste z nepo* pisnim navdušenjem. Postali so goreči zavezniki Anglije in založili svoje sile, svoj denar in svoj politični vpliv za antanto. Ko so končno zavezniki zrna* gali, so Angleži ostali v deželi in se tu vdomačili. Imenovali so za Palestino angleškega nadkomisarja Žida Herber* ta Samuela, dovolili Judom prišel j e* vanje in jih pritegnili k sodelovanju. Judom so prepustili politične pravice, ki jih niso dali domačim Arabcem. Dne 24. julija 1922. je odbor Zveze na* rodov angleško upravo nad Palestino odobril in dal Veliki Britaniji nalog ali mandat, naj vlada še nadalje v nje* nem imenu čez deželo. Judje niso do* bili sicer neodvisne države, a so bili kljub temu zadovoljni, zakaj pod za* ščito Anglije se je v Palestini gradilo polagoma njih narodno domovje. Pa* lestina je štela ob koncu vojne 600 ti* soč Arabcev, 70 tisoč kristjanov in komaj 50 tisoč Judov. Židovske našel* bine so bile torej še brezpomembne. Pod angleško upravo se je pa vselilo v deželo še 120.000 Judov. Če odštejemo tiste židovske družine, ki jim v Pale* stini ni ugajalo in so spet odpotovale, živi danes v deželi vsega že okoli 150 tisoč Judov; nastale so kmetske našel* bine, na katerih uporabljajo poljedel* ske stroje, dvignile so se elektrarne, zgradile bolnišnice in šole in v Jeruza* lemu je celo židovska univerza. Blizu pristanišča Jafa se je dvignilo iz tal moderno judovsko mesto Tell Aviv.
Vrhovni svet Judov.
Največje zmagoslavje je praznovala židovska misel 11. avgusta 1929., ko se je ustanovil v švicarskem mestu Zii* richu Vrhovni svet vsega židovstva, ki nosi skromno ime Judovske agencije. (L’Agence Juise ali Jerwich Agency). Do tega dne je nadomestovala Vr* hovni svet Judov organizacija sioni* sto v. Anglija je delala dotlej le s sio* nisti. V avgustu 1929. so se pa združili v Vrhovnem svetu sionisti z nasprot* niki, tako da predstavlja odslej agen* cija Jude vsega sveta. Po določilih že omenjenega sklepa Zveze narodov od julija 1922. je Judovska agencija nekaj več kakor zasebno združenje. To je mednarodno priznana ustanova jav* nega prava, katere naloga obstoji v tem, da daje angleški vladi nasvete in z njo sodeluje v »socialnih, gospo* darskih in vseh vprašanjih, ki se tičejo organizacije narodnega judovskega domovja in koristi judovskega prebi* valstva v Palestini.«
Preden so se vsi Židje združili v Vr* ho vnem svetu, so se vršila med njimi več let težavna pogajanja, sionisti in njih nasprotniki so se strastno borili za premoč. Končno so obveljali na* zori nesionističnih Judov iz Združe* nih držav Severne Amerike, ki spa* dajo med najbogatejše: v Vrhovni
svet je prišlo polovico sionistov in po* lovico nasprotnikov. Med nesionisti mora biti najmanj 40 od sto Judov iz Amerike. Sionisti so dosegli le to, da je predsednik njih organizacije dr. VVeizmann bil določen obenem za predsednika Vrhovnega sveta.
Kako je sestavljen.
Volitve ncsionističnih odposlancev so se izvršile po posameznih državah. Tako so določili angleški nesionistični Judi na zborovanju v Londonu za Vr* h ovni svet 7 zastopnikov, Židje na Poljskem 14 članov, v Ameriki so iz? volili 44 nesionistov, v Franciji 4, v Nemčiji 7, v Romuniji 6, na Češkoslovaškem 3, v Italiji 1, v Palestini 6, v Jugoslaviji 1, v Bolgariji 1, v Južni Afriki 1, v Egiptu 1, na Grškem 1, v Švici 1 in tako dalje. Iz teh številk se vidi, kje SO' Judje naseljeni in kako so številčno porazdeljeni. Na slovesno otvoritev Vrhovnega sveta v Ziirich je prišlo poleg zakonitih odposlancev tudi mnogo gostov, tako da je bilo na zborovanju več ko 2500 oseb. Zbor sta pozdravila zastopnika Zveze na* rodov in švicarske vlade. Med Židov* skimi govorniki so nastopili ljudje ka* kor Oskar Wassermann, ravnatelj nemške državne banke, Leon Blum, voditelj francoskih socialnih demo* kratov, predsednik največje industrij* ske zveze Anglije lord Melchet in svetovno znani učenjak profesor Al* bert Einstein. Na prvi seji sta iz* ročila lord Melchet in ameriški Jud Feliks Warburg predsedniku dva čeka v vrednosti 1 milijona dolarjev ali 19 milijonov lir, da se z njimi na* kupijo zemljišča v Palestini.
»Nova doba židovstva«.
Iz teh imen in dejstev se vidi, kak* šna denarna in politična moč tiči za Vrhovnim svetom. Eden izmed govor* nikov je rekel v Ziirichu, da je z usta* novitvijo Judovske agencije napočila nova doba v zgodovini Judov. Od 1897. do avgusta 1929. so vodili Židov* sko narodno gibanje le sionisti, odslej so pa Judje vsega sveta združeni v agenciji in bodo delali z združenimi močmi. Vrhovni svet je sklenil, da se
mora naseljevanje pospešiti, v pri* hodnjih 5 letih mora vsako leto 20.000 Judov v Palestino. Skrbeti je treba, da se Judje posvetijo poljedelstvu, za* kaj le kmet je zdrava narodova pod* laga. Nakupovanje zemlje naj se vrši na veliko, in sicer po dobro pr emisi j e* nem načrtu. Okoli naselbin se morajo zidati udobne stanovanjske hiše, da bodo židovski delavci laže tekmovali z Arabci. V industrijskih podjetjih naj se zaposlujejo le Židje.
Vrhovnem svetu so določili v Zli* richu letni proračun 750.000 angleških funtov, kar pomeni 82 in pol milijo* nov italijanskih lir. Toliko denarja potrebuje vsako leto Vrhovni svet, da lahko vrši svojo nalogo. Od te svote plačujejo 60 od sto nesionistični Judje iz Združenih držav Severne Amerike, kjer živi malo manj nego 4 milijone in pol Judov. Samo v Njujorku pre* biva 1 milijon 765 tisoč Židov, tako da imenujejo Njujork po pravici naj* mogočnejše judovsko mesto na svetu.
Prvi spor.
Medtem ko so židovski odposlanci iz vsega sveta zborovali in sklepali v Ziirichu ter se zahvaljevali Angliji za pomoč in naklonjenost, je izbruhnil v Palestini krvav upor arabske večine. Vedno večje priseljevanje Judov je Arabce že dolgo časa izzivalo. S pri* krito jezo so gledali, kako jim prise*
1 j enei trgajo zemljo iz rok in jih če* dalje bolj izrivajo iz gospodarskega in javnega življenja. Najbolj jih je žalilo, da Angleži tujce kar odkrito podpirajo, da jim dajejo predpravice in jim hočejo pomagati, da bi postali v deželi večina. Avgusta lanskega leta je jeza Arabcev prekipela. Ka* kor je »Novi list« svoj čas že pisal, so Arabci vdrli v židovske naselbine in vprizorili med prebivalstvom grozo* vito klanje.
Ves judovski tisk sveta se je tresel ogorčenja in začel napadati angleška oblastva, da niso znala ščititi lastnine in osebne varnosti židovskega ljud* stva. Ker vrši Anglija gospodstvo nad Palestino po nalogu Zveze narodov, so prišli palestinski dogodki pred že* nevsko skupščino, to se pravi pred
posebno komisijo zveze. Judom, ki imajo kakor rečeno v svetu velik vpliv, se je posrečilo, da je septembra tega leta Zveza narodov izrekla An* gležem radi palestinskih nemirov pri* krit ukor, kar je Delavsko vlado ne* prijetno zadelo.
Parlament v Palestini.
V	odgovor je londonska vlada pri* občila mesec za tem izjavo, da hoče spremeniti svojo politiko v Palestini. Sklenila je ustanoviti nekak parla* ment, nazvan »Zakonodajni svet,« v katerem naj sedi poleg angleškega nadkomisarja 22 palestinskih poslan* cev. Ker tvorijo Arabci v Palestini velikansko večino prebivalcev, je jasno, da bodo pri volitvah na celi črti zmagali in porazili judovske kan* didate. Če bi se vsi poslanci volili po splošni in enaki volilni pravici, bi Arabci postali gospodarji parlamenta in se uprli lahko z zakonitimi sredstvi judovskemu prodiranju v deželo. Da bi se to ne zgodilo, so Angleži dolo* čili, da bo izmed 22 poslancev deset imenovala vlada, razen tega so si pri* držali vso vojaško in policijsko oblast nad pokrajino. Judje so smatrali kljub temu izjavo angleške vlade za napad na njih interese, za kršitev danih oljub in podpisanih pogodb in rekli, da se Angleži hočejo maščevati. V tem jih je potrdilo tudi to, da je an* gleška vlada ustavila za sedaj nase* ljevanje Judov, češ da gospodarske razmere v Palestini tega trenotno ne dopuščajo. Angleži so poleg tega še poudarili, da je njih dolžnost skrbeti tudi za koristi Arabcev in ne samo za judovske priseljence.
Narodna domačija v nevarnosti.
V	znak protesta je predsednik Vr* hovnega sveta dr. Weizmann odstopil in javil, da se bo mednarodna organi* zacija sionistov, ki ima svoj sedež v Londonu, preselila v Ameriko. Dr. Weizmann je rekel, da so Judje vlo* žili v Palestino že 40 milijonov angle* ških funtov ali 3 milijarde 680 mili* j ono v italijanskih lir, in s tem znatno koristili gospodarskemu razvoju de*
V. Ì. Kriitnovmka;
KRALJICA MATASU.
Roman iss življenj« starih Egipčanov.
Kmalu nato so sledile v Tebah nove slavnosti. Priha* j ali so Egiptu podjarmljeni narodi, ki so prinašali darove in davek. Izprevodi so bili pestri in neskončni. Neiz* merna bogastva v blagu, zlatu in draguljih so se ku* pičila v kraljevskih zakladnicah. Na teh slavnostih se je Horemseb poklonil kraljici in ji prinesel dragocene darove.
V svoji naj dragocenejši opravi in z bajnolepimi dragulji posuta je kraljica sedela na svojem sijajnem prestolu na odru velike slavnostne dvorane v kraljev* ski palači. Ko se je Horemseb približal kraljici, je na* pravil nanjo neugoden vtis. Skoraj zasovražila je tega lepega mladega moža, ki je bil takorekoč ustvarjen, da ugaja. Ob njegovem pogledu je Tutmes, ki je stal kraljici ob strani, prebledel in popadla ga je taka sla* bost, da je zaprl oči.
Horemseb ni slutil, kakšen neprijeten in neprija* tel j ski občutek je vzbudil v svojih kraljevskih pred*
stojnikih. Padel je na zemljo in jo poljubil. Ko je vstal, se je srečal s hladnim in kakor jeklo ostrim po* gledom Hatasu. V kraljičinem glasu je zvenela nepri* zanesljiva strogost, ko je pristavila, potem ko se mu je bila zahvalila za prinesene darove:
»Sicer pa si prišel nekoliko prepozno izvršit dolžnost napram poglavarjema rodbine. Knezovo me* sto je poleg prestola. Zakaj se izogiblješ svetu in tratiš po nemarnem in v brezdelju svoje življenje? Zakaj se izogiblješ dolžnostim soproga in očeta in nimaš še žene niti naslednika, ki bi nadaljeval tvoj rod?«
Rahla rdečica se je pojavila na bledem Horem* sebovem obličju. Vendar pa je zatajil jezo, ki se ga je polaščala pri tem javnem ukoru, se globoko priklonil s prekrižanima rokama na prsih in dejal:
»Božanska Rajeva hčerka! Poslušaj milostno svo* jega naj mirnejšega in najvdanejšega podanika. Storil sem zaobljubo nesmrtnikom, da bom živel samotarsko življenje. Ti veš, da ni mogoče prekršiti bogovom dane zaobljube. Že dlje časa se je v moji duši vršil boj med mojo vročo željo, pasti k tvojim nogam, in med s tra* hom, da postanem krivoprisežnik. Vendar pa so mi božanstva z vidnimi znaki dovolila ostaviti svoje za* točiš če in se naslajati ob tvoji veličini. Toda čez nekaj
žele. Od tega da so imeli veliko do* brega tudi Arabci. Če vlada danes med Arabci brezposelnost, je tega kriva edino svetovna gospodarska kriza. V znak protesta je odstopil tudi voditelj ameriških Judov Feliks Warburg. Ameriški Židje so poslali k predsedniku Združenih držav Hoo* verju odposlanstvo in zahtevali, naj ameriška vlada v Londonu uradno protestira. Veliko ogorčenje se je po* lastilo tudi Judov na Poljskem. V Varšavi so se vršili protestni shodi in židovska mladina je razbila okna an= gleškega poslaništva. Proti angleški vladi so se vzdignili tudi francoski senator in bivši minister Žid Justin Godart ter cela vrsta angleških poli* tikov. Judje v Palestini sami so skle* nili, da parlamenta ne priznajo in da
se ne bodo udeležili volitev. Če se Ju* dom zabrani priseljevanje, — so iz j a* vili — se narodna domačija v Pale* stini ne more izgraditi in pisane ob* ljube Zveze narodov in Anglije po* stanejo prazna beseda.
Toda tudi Arabci niso zadovoljni s politiko angleške vlade, zakaj oni so zahtevali, naj se Judom sploh prepove naseljevanje v deželi.
Položaj Velike Britanije je zelo te* žaven. Mogočnim mednarodnim ži* dovskim organizacijam bi se sicer ne rada zamerila, obenem sc pa mora ozirati tudi na svoje mohamedanske, Arabcem prijazne podanike, ki žive v milijonskih množicah po razsežnih prekmorskih deželah Azije in Afrike.
Zadovoljiti popolnoma ene in dru* ge je seveda nemogoče.
tlakovane z asfaltom. Gladke so, brez prahu v suši, brez blata v dežju. — Bila je 8. proč, ko smo prišli v Ar s. Lepa, še precej velika vas je. Tu je pasel duše do leta 1859. mož, ki mu Bog ni dal posvetnih talentov, pač pa mnogo nebeških. Le za silo je zdelal šole, v nobeni svetni vednosti se ni odlikoval, a je nazadnje kot priprost župnik pokazal, da ima vsevednost svetnikov. Iz najoddaljenejših krajev Francije so hodili k njemu k spovedi, po nasvet, po tolažbo, pozneje tudi iz drugih evropskih in celo ameriških držav. Skozi 20 let so se vršile te pro* cesi j e ljudi vseh stanov in vsake sta* rosti v priprosto vasico Ars k sv. župniku in računajo, da jih je vsako leto prišlo vsaj dvestotisoč. Sv. mož je imel pogled v duše, vedel je skrivne reči, znal je ganiti najtrdovratnejše grešnike, a vliti tolažbo tudi najbolj obupanim. Vse je imel za druge, zase nič. Njegovo župnišče še stoji in v njem njegova oprava, vse najbolj pri* prosto. V stari zakristiji stare cerkve je še nerodna spovednica, v kateri je pa sv. župnik presedel po 10 in več ur na dan. On sam leži nestrohnjen, oblečen v črn talar in bel roket v ka* peli nove cerkve kot priča, kako Bog ponižne povzdiguje. Za sobrate naše, dušne pastirje, za nadpastirja naše škofije, so se goreče prošnje romarjev — pastirjev dvigale k sv. župniku. In za nam v oskrbo izročene ovce tudi.
Nazaj grcdč smo se z vspenjačo po* speli h krasni baziliki Matere božje Fourrviere, ki kraljuje na visokem griču nad Lyonom. Že ob 5. popoldne pa nas je sprejel vlak, da nas ne iz* pusti več do Lurda.
V Lyonu se je pripravljalo na ne* vihto, ko smo ob 5. odhajali; tolažili smo se, da bo naslednji dan v 500 km oddaljenem Lurdu lepo vreme -— dir* j ali smo celo noč do Avignona proti jugu, od tam proti zapadu ob sever* nem obronku Pirenejskega gorovja.
Vlaki v Franciji dirjajo, da se na svojem sedežu kar ziblješ. Ne smeš misliti na to, kaj bi bilo, če bi se zdaj* le zadeli v kako oviro. Pa so le bolj redke take nesreče. Zato ljudje brez*
tifisi Ilirskega romanja.
(Z romanja po francoskih svetiščih.)
Pri presv. Srcu.
Mesec bo že jutri, kar sem maševal 18. 9. tam prav ob strani oltarja, pred katerim je tolikokrat klečala sv. Mar* gareta Alakok — in kjer se ji je Go* spod razodel. Hitro teče čas, zdi se mi, da je bilo včeraj. Na severni s tra* ni mesteca Parò je samostan sester Obiskovanja Marijinega. Cerkev, pri* zidana temu samostanu je tisti sveti kraj, kjer se je presv. Srce prvič razodelo ubogi redovnici. V tem krasnem svetišču vise neštete za* stave narodov, ki so se priporočali in izročali v varstvo presv. Srcu. Med temi zastavami smo romarji opazili znana in neznana bandera, a najbolj sc opazi zastava francoske armade, ki se je za časa svetovne vojne v veliki sili posvetila cela presv. Srcu. — Ro* marji, ki smo postali že zelo številni, ker je prišel iz Italije nov vlak do Pare le Moniala, smo imeli od 10. do 11. predpoldne tu v kapeli prikazo* vanj a skupno uro češčenja.
V Parò le Monialu pa je tudi samo* stan čč. oo. jezuitov. V tem samo* stanu je živel spovednik sv. Marjete
Alakok, jezuitski pater Klavdij Ko* lombijer, ki ga je Jezus sam označil svetnici kot njeno pomoč v širjenju češčenja presv. Srca. Ta sv. mož je bil lansko leto v juniju prištet blaže* nim in jezuitski red zida s pomočjo meščanov in romarjev tamkaj novo cerkev njemu v čast.
Sv. župnik.
Tri ure brze vožnje z vlakom iz Pare* j a pripelje romarja v veliko in* dustrijsko mesto Lyon; zlasti cvete v njem industrija in trgovina svilnatih izdelkov. Kolodvor tega mesta zavze* ma več prostora, kakor celo goriško mesto. Pa ni bilo mesto cilj našega romanja, le prenočili smo v njem za* to, da smo se naslednji dan, 19. sep* tembra, z mnogoštevilnimi avtobusi peljali v kakih 40 km oddaljeno vas Ars, da počastimo svetnika in zavet* nika vseh dušnih pastirjev, sv. pode* želskega župnika Janeza Vianey*a. — Naj tu povem, da se je v Franciji mnogo prijetneje voziti z avtomo* bili, kakor drugod po svetu, to pa zato, ker so vse državne in provinci* jalne ter tudi mnogo občinskih cest
tednov se moram vrniti v svojo pusto palačo v Mem* fisu.«
Kraljica je z očividnim začudenjem poslušala to pojasnilo. Res je, da so prihajale do njenih ušes razne čudne in sumljive govorice o memfijskem čarovniku, vendar pa ni bilo do sedaj še nikake pritožbe. Daši je bilo čudno, da se je mladi in lepi mož vezal z zaobljubo na samotarsko življenje, vendar mu ni mogla ničesar očitati.
»Nikakor ne zahtevam od tebe, da postani krivo* prisežnik pred bogovi,« je dejala. »Ravnaj, kakor ti veleva vest. V času, ki ga misliš preživeti v Tebah, si mi drag gost na dvoru. Zdaj pa sedi na mesto poleg kraljeviča, mojega brata.«
Od tistega dne se je Horemseb udeleževal dru* žabnih slavnosti. Odzval se je raznim povabilom ter se udeleževal zabav mladine. Posebno so norele za njim ženske, toda nobeni ni dajal posebnih prednosti. Nje* govo srce je ostalo hladno in delal se je, kakor da ne vidi nevarnih strasti, ki jih je vzbujal v vročih srcih egiptovskih deklet.
Tako so pretekli trije tedni. Nej ta se ni pokazala na nobeni slavnosti. Silna slabost in težka mrzlica sta
jo priklenili na posteljo. Samo Roanta je zahajala k njej in ji poročala o vseh novostih v Tebah.
Končno se je mlada žena toliko popravila, da je obljubila Roanti svojo udeležbo na slavnosti, ki jo je pripravljal FInumgoten. Nej ta je bila potrta. Trenotek Sargonove vrnitve se je vedno bolj približeval. Ta ne* premostljiva ovira med njo in Romo jo je silno mučila. Na slavnost pa je prišla krasno opravljena. Otožni iz* raz njenega obličja je še povečal njeno privlačno le* poto.
Ko jo je Roanta zagledala, ji je izrekla svoje ob* čudovanje in začela takoj govoriti o Horemsebu. Kon* čno je dejala poredno: »Horemseb je nenavaden človek. Čuvaj se ga. Njegov ognjeni pogled meče nepremag* Ijive plamene v srce vlake mlade in svobodne ženske. Da ne zapadeš čarom!«
Preziren usmev se je pojavil na Nej tini h ustnah. Nekaj neprijaznega je zvenelo v njenem zbadljivem glasu, ko je odgovorila:
»Lep je kakor Horus, bog ljubezni! Ali pa veš, da boga obožujejo, nikakor pa ga ne ljubijo? Gotovo se bom poklonila Horemsebu, toda ni me strah, da bi se vanj zaljubila!«
»Nejta! Brezumnica! Ne izzivaj tega čudovitega
skrbno kramljajo, čitajo, tudi spè v vozovih. Tako sem videl iz Pariza proti Trouville v rapidnem vlaku, ki se na progi 250 km ni nič ustavil, po vozovih prizore domače družinske sobe. Mali dečko se je igral po tlaku vagonovega hodnika z majhnim av* tom in mi ga je prinesel v :po* pravo, ko se mu je nekaj polomilo. Njegova mati pa je brezskrbno čitala knjigo.
Naša noč v vlaku je prešla mirno in brez vsake večje nesreče, če odštet ješ par manjših nezgod: pohojenih nog in razbitih steklenic. — K sreči je bila v njih le mineralna voda. Proti jutru je postajalo čedalje bolj hladno, megle so ležale po pokrajini — a od Tarba proti Lurdu je vsaj dež j en j al. Malo pred 8. zjutraj, dne 20. septem* bra, smo zagledali na neki golici ve* lik križ. Vedeli smo, da smo v Lurdu.
Lurd.
Zdaj pa bi najraje odložil pero, kajti Lurd videti in doživeti je eno, o njem pisati pa je drugo. Ne da se po* pisati niti kraj, niti dogodki tega kraja. Treba je biti osebno pred du* plino masabijelsko, treba je stopati med tisoči v pobožnih procesijah, treba je v zboru tisočev klicati h Kri* s tušu in Njegovi Materi — potem boš vedel, kaj je Lurd.
Prva pot romarjeva iz hotela, kjer je dobil za par dni stanovanje, je v svetišče, do lurške jame. Tam ob reki Gav, ki je nekoliko večja, a mnogo bolj deroča kot naša Vipava, se vzdiguje živa pečina: masabijelsko skalovje, trdo kot železo — a vendar od vode izvotleno in preluknjano. V eni izmed takih votlin je 11. februarja 1. 1858. videla srečna deklica Bernard* ka Subirus*ova prelepo Gospo, ki jo je učila rožni venec moliti, jo vabila skozi 15 dni k votlini, ji naročila, naj studenčkovo vodo odgrebe, naj ljudi povabi k votlini v procesijah in naj duhovnikom naroči, da se ji tu sezida svetišče. Na vprašanje deklice, kdo da je, je nebeška Gospa izgovo* rila: Jaz sem brezmadežno spočeta. (L. 1854. je papež Pij IX. razglasil kot
versko resnico brezmadežno spočetje 'j D. M.).
Na kraju prikazni je danes lep kip Brezmadežne. Med skalovjem in med reko Gav, kjer je klečala Bernardka, pa je tlakovan prostor, vedno poln pobožnih romarjev; pod duplino je oltar, prižnica in stojalo za darovane goreče sveče, nad duplino pa se vzdi* guje ponosna bazilika Brezmadežne. Pod njo je v skalo vsekana druga cer* kev, imenovana »Kripta«, posvečena
1.	1866. V nji gori 25 svetilnic dan in noč. V vznožju kripte pa je krasna tretja cerkev »Roženvenska,« ki jo je zidal stavbenik Hardy od 1. 1883. do 1889. z glavnim in ISterimi stranskimi oltarji odgovarjajočimi 15 skrivno* stim sv. rožnega venca. — Pred rožen* yensko cerkvijo je pa okolu 400 me* trov dolg in 60 m širok raven prostor, z lepimi širokimi cestami, ki se pred baziliko vzpnejo z dveh strani nad umetno zgrajenimi oboki, da kot ve* nec obkrožajo trg rožen venske cer* kve. Na tem trgu se vrše prizori, ki ne gredo več iz spomina — blago* slavij an j e bolnikov z Najsvetejšim okrog 5. popoldne in procesija romar* jev z gorečimi svečami ob 8V2 zvečer.
Lurski čudeži.
Ni mogoče popisati, treba je doži* veti, kdor hoče imeti pojem o živi veri, trdnem zaupanju zdravih in bol* nih romarjev, ki se dan za dnem zgrinjajo okrog lurške Gospe. Koliko \ težko bolnih je že iz lurških kopeli f prišlo ozdravljenih! Sv. Cerkev svoje ! sodbe nikdar prenagljeno ne izreče o ; takih čudežnih ozdravljenjih. Pusti j vso prostost zdravniški komisiji, ki 1 tam v bližini roženvenske cerkve stal* \ no posluje in h kateri ima dostop vsak j diplomiran zdravnik. V največ slu* j čajih morajo zdravniki sami zapisati j in podpisati, da ne znajo razložiti te* ] ga ali onega hipnega ozdravljenja j drugače kakor s tem, da so božje roke j posegle vmes. — Letošnji romarji j smo videli in govorili pri votlini z re* ; dovnico, ki je bila 1. 1929. na tem, da I v kratkem umrje za jetiko — v Lurdu \ je hipno ozdravela, ostala zdrava celo
leto, opravljala navadna svoja dela, in letos se je prišla Mariji zahvalit z našim zadnjim romarskim vlakom, ki je poleg »Celega vlaka« — bolnikov pripeljal iz Italije naravnost v Lurd še nekaj stotin romarjev, tako da nas je bilo nazadnje samo iz Italije črez 2000 tamkaj. —< Videli smo v soboto, 20. septembra popoldne, po končanem blagoslavljanju bolnikov na roženven* skem trgu, kako je okrog 20*letno dekle, že 3 leta hromo zaradi kostne jetike in z nogo v gipsu, doma tam od Genove, nenadoma vstalo iz bolniške postelje in začelo hoditi z blaženim in hvaležnim smehljajem na ustih. Vi* deli smo jo potem še vse dni našega lurškega bivanja do 23. 9. zvečer, kako je v spremstvu domačih krepko hodila z rožnim vencem v roki se za* hvaljevat Mariji k duplini. Tudi ni mogoče popisati mogočne večerne procesije, ko 5 do 6 tisoč romarjev z gorečo svečo v roki začne procesijo pri duplini in jo nadaljuje po vspeti cesti gori do bazilike, zopet doli tja do kipa sv. Mihaela nadangela in na* zaj pred roženvensko cerkev pojoč vsak v svojem jeziku pesem o Mariji in Bernardki z vedno se ponavljajo* čim refrenom: Ave, Ave, Ave Marija, ki je vsem narodnostim skupen. In sklep te večerne procesije, kako je veličasten! Pred cerkvijo stoječa ti* sočglava množica poje enoglasno — koralno veroizpoved pod vodstvom duhovnika, ki z vzvišenega stojišča pred cerkvenimi vrati vodi tisočera grla. Videti je treba, popisati se ne da veličastnost tega prizora. — Vse je v Lurdu nekaj posebnega. Posebnost so gospodje in gospodične tudi viso* kega stanu, ki se prostovoljno ponu* di j o v strežbo in prevažanje bolnikov in opravljajo to delo z rožnim vencem v rokah, posebnost so advokati in zdravniki in učitelji — romarji, ki prosijo duhovnika romarja, če bi jim storil uslugo, da bi mu smeli streči pri sv. maši in če bi jim on povrnil uslu* go s tem, da bi jih obhaial med mašo, posebnost je okrog 70 oltarjev v vseh treh cerkvah, posebnost pa tudi to, da se na vseh oltarjih od ranega jutra do
in tajinstvenega človeka! Notranji glas mi pravi, da ti to prinese...«
Roanta je strašno prebledela in utihnila. Pridušen vzklik se ji je izvil iz ust. Njen pogled je padel po naključju na moža, ki je slonel ob granitnem levu na vznožju terase.
Strah in tesnoba sta prevzela srce mlade žene.
Kako je Horemseb prišel semkaj? Kako dolgo stoji tu? Bržkone je vstopil skozi tajne duri, medtem ko so ga ostali slavnostno čakali pri glavnem uhodu.
Nej ta se je okrenila in začudeno pogledala moža, stoječega pod teraso. Nikoli ga ni še videla, vendar pa je vedela, da je to knez. Bil je videti ravnodušen, toda izpod napol priprtih vek je uprl svoj ognjeviti in ostri pogled v Nej to. Na njegovih ustnah mu je poigraval nepopisen usmev.
»Ah, knez! Kako si naju prestrašil! Ni lepo, da tako presenečaš mlade žene,« je rekla končno Roanta, ki se je opomogla od zadrege.
»Nasprotno, to mi je bilo sila prijetno. Krasen po* gled: dve zali ženski, ki ne slutita, da se kdo ob njiju naslaja!« je rekel knez in naglo stopal po stopnicah na teraso.
Stisnil je Roanti prijateljski roko in pristopil k
Nej ti ter se ji spoštljivo priklonil. Izraz začudenja in posmeha se je lestekal v njegovem temnem pogledu, ki ga je uprl v predrznico, ki se je osmelila zasmehovati njegovo moč.
Nejta se je vzravnala in ga prezirno pogledala. Sklenjene in rdeče ustne so izražale nepristopno oho* lost, a v krasnih plamtečih očeh se je zrcalila ledena ravnodušnost. Iz vse njene postave je dehtela upornost in neprikrito nasprotstvo.
»Pozdravljena, najlepša Tebanka! Srečen sem, da vidim končno plemenito Nejto. hčerko Mena, slavnega prijatelja mojega očeta,« je rekel Horemseb. »Dovoli, da ti povem, da sem slišal tvoje besede. Vendar pa imam pravico, hvaliti tvojo lepoto in tvoje čare, s ka* terimi so te obdarili bogovi. Kajpak da ne moreš ljubiti vseh svojih oboževateljev!«
Tako nizko se je sklonil k njej, da se je njegov topli dih dotaknil Nejtinega obličja. Njegov očarujoči pogled jo je presunjal.
Njeno obličje je zagorelo, nato se je naglo od* maknila. Prijetna, toda dušeča vonjava ji je puhnila v nos, da ji je zastal dih. Njene ustne so podrhtevale, ko je odgovorila s temnim glasom:
»Bogu ni treba stopati s svojega podstavka, da
poznega predpoldneva mašuje. Tudi do 600 duhovnikov se včasih nabere, ki hočejo vsi maševati v Lurdu. Po* sebnost so zvečer električno razsvet* Ijena pročelja, zvoniki cerkva in kr a* sen kip Matere božje pred roženven* skim trgom, posebnost je celo ura, ki ne bije ur, ampak lepo melodijo lur* ške pesmi: Ave, ave, ave Marija! V tistih dneh, ko je bilo črez 2000 ro* mar jev iz Italije v Lurdu, so bila tam še naslednja romanja: Belgijci, Straž* buržani, Španci, in romanje neke francoske škofije. Vsak je molil pel, klical v svojem jeziku —■ pa je Fran* coz nemškega bolnika in Španec bel* gijskega prevažal, ker je vse združila Marija. Tu ni bilo ne Belgijca, ne Francoza, ne Nemca, ne Španca, ne Italijana —- bili smo romarji Marijini. Tako bo nekako tudi v nebesih, sem si mislil.
Domov.
Štiri blažene dni smo romarji pre* živeli ob vznožju Brezmadežne. Pre* hitro so minuli med svetimi opravili, molitvami, procesijami, obiskovanjem ! krasnega Križevega pota na gričku
nad baziliko. Prišel je 23. september — zadnji dan. Kupi še par spominkov za domače — ves Lurd ni nič drugega kakor hotel in prodajalna — natoči si ob duplini lurške vode, ki je zdaj spe* ljana po ceveh v javne odtoke in dalje v piscine, poslovi se z goreče zmoljenim rožnim vencem zadnji* krat od Marije in — odtrgaj^ se od tam, ker zlepa kar ne prideš proč, vedno znova bi jo gledal, vedno zno* va pozdravljal.
Noč nas je vzela. Vlak je drvel do Marseija, kjer smo obiskali na goli skali sezidano baziliko Marije, varu* hinje mesta, in zopet smo drveli dalje mimo Nice, Monte Carla nazaj v Italijo. — Ob vstopu na italijansko ozemlje pa je bil naš romarski vlak razpuščen. Razkropili smo se, — a spomin na Lurd in celo romanje osta* ne drag v naših dušah in upamo, da tudi zapisan v knjigo našega življenja pri Bogu. — Tebi pa, prijatelj gos;). Tine, ki si ves čas dobro skrbel kot voditelj skupine Goričanov za nas, bodi izrečena častna hvala in po* hvala!
likega nam je vzela kruta vojna, srednji je pa kmalu nato menda kar od žalosti počil. Tako smo do 5. m. m. vse vesele in žalostne dogodke pro* slavij ali in objokavali ob zvokih ne* prijetnega udarjanja v zvoniku. Večji in srednji zvon sta bila vlita leta 1738, mali pa leta 1863. v Samasovi to* varni v Ljubljani. Srednji nam je slu* žil torej 192 let! Sedaj smo ga poslali v padovansko livarno, od koder bo v družbi večjega in manjšega tovariša slovesno in v srčno veselje župlja* nov v kratkem prišel zopet na svoje mesto. Trenutno smo brez vsakega zvonenja. Prvega smo tako pokopali 66*letnega Valentina Hvalo, zidar* skega mojstra.
Gore nad Idrijo. — (S m r t.) —
Oglasili so se zvonovi in zapeli mrt* vaško pesem Francetu Leskovcu, p. d. staremu Hladniku, naj starejšemu mo* žu v bivši dolski občini. Vedno je pra* vil, da mu je nekoč neki gospod rekel, da bo učakal visoko starost. In res, že aprila meseca je praznoval svoj 90. rojstni dan, a vedno zdrav in krepak, dasi je živel bolj ob pomanjkanju kot pa v izobilju; le hodil je bolj težko radi ohromelih nog, kar je bilo posle* dica težke opekline iz leta 1882., ko je vsa vas gorela in se je nanj sesula ce* la plast goreče slamnate strehe. Toda kljub temu je bil vsak dan pri sv. ma* ši. Svoj čas je bil tudi cerkveni kiju* čar, vseskozi pa poštenjak in mož glo* boko verskega prepričanja. Naj po* čiva v miru in pri Bogu uživa zaslu* ženo plačilo!
Sp. Idrija. — Opozarjamo na živin* ski in kramarski semenj, ki bo na dan sv. Martina, dne 11. t. m.
S Pivke.
Matenja vas. — Slučaj je nanesel, da sem šel skozi lepo Matenjo vas, a kmalu se mi je vtis pokvaril, ker sem brž opazil dvojico deklet, ki sta se po nespodobnosti prav odlikovali. — Stopil sem v gostilno »pri Janezu«, ; kjer je kramljalo par možakarjev in : tožilo o slabih poteh. Posebno gozdna pota so popravila potrebna. Sneg me
Kaj nam pišejo
Iz idrijskega kotla
in okolice,
V spomin rajnkih. — Vsa cerkvena opravila so se vršila v ne* del j o. Pokopališče je bilo krasno ozaljšano. Podjetnost ljudi v tem oziru iz leta v leto vidno napreduje; želeli bi, da bi vsaj del tega napredka tudi med letom izvajali. — Vse ob* sodbe pa je vredna navada nekaterih ljudi, ki celo ob takih prilikah kolesa* rijo po pokopališču.
Praznovanje. — Na praznik 28. m. m. je na glavnem trgu govoril zbranemu občinstvu vrhovni nadzor* nik idrijskega rudnika g. Plini j Mut* to. Delo pri rudniku je počivalo.
Novi grobovi. — Minulo sre*
z dežele?
do je na poti v mesto zadela kap 54* letno vdovo Ivano Svetličičevo iz Brusovša. Ko so jo pripeljali domov je izdihnila. — Na praznik vseh sve* tih smo pokopali 46*letnega Cesare Tomasija, jamskega paznika. Pokojni je bil doma iz notranjosti države (okraj Brescia); med rudarji je bil radi stroge nepristranosti in pri* jaznega značaja splošno spoštovan; to je pokazal tudi pogreb. — V tr* žaški bolnišnici je umrla 60*letna Apolonija Novakova, žena vp. rudn. paznika. Vsem večni pokoj !
Osebna vest. — Na izprazne* no mesto idrijskega mestnega tajnika je prišel g. Bordin Emilij.
Vojsko nad Idrijo. — (Zvonovi. — Smrt. — Cesta.) — Pred vojno smo imeli tri zvonove; malega in ve*
prevzame suženjsko službo pri navadni smrtni ženski. Sicer pa bi bilo to brezuspešno, Horemseb, ker sem poročena. Moj mož, kraljevič Sargon, se vrne čez nekaj tednov. Njegova roka je trdna, njegovo bodala ostro.«
Nej ta je govorila z naraščajočim gnevom. Zave* dela se je, da more imeti ta mož usodno moč nad žen* skimi srci. V nekakšno samoobrambo je omenila Sar* gona, svojega moža. Tudi je primerjala Romov čisti in ljubeznivi pogled s črnimi knezovimi očmi, ki so imele v sebi nekaj krutega in hladnega.
Med slavnostjo je Nej ta odšla za nekaj časa v vrt, da se naužije čistega zraku. Neki nemir jo je mučil. Knezov obraz jo je preganjal, dasi ga je jezno odga* n j ala. Sedla je na klopico, ker se je je polotila slabost. Zadremala je nekoliko. Ko se je prebudila, je začutila prijetno in silno vonjavo, kakor da je sredi rožnatih grmov. Obličje ji je plamtelo v ognju, a srce ji je silno bilo.
Nesla je roko k prsim, pa je zatipala nekaj vlaž* nega in mehkega. Bila je rdeča roža z napol odprtim popkom.
»Ah! Medtem ko sem spala, je nekdo pristopil k meni in mi dal to rožo. Kako neprijetno je vse to!« je
rekla jezno in vrgla cvetko v travo. Nato se je naglo vrnila v dvorano in prisedla k skupini žensk.
Nej ta se je vrnila domov resno bolna. Vse telo ji je gorelo, v glavi se ji je vrtelo, a ostra tesnoba jo je tiščala v prsih. Medtem ko so jo služabnice slačile, je padla v nezavest.
Naslednji dnevi so bili strašni zanjo. Srce ji je bilo prazno: v njem ni bilo več prostora za Romo, Sargon je bil pozabljen. Pač pa ji je lebdel pred očmi nepre* stano Horemsebov zapeljivi obraz in jo preganjal celo v snu.
Nekoč jo je obiskala Hatasu. Prišla je pogledat, kako ji gre z zdravjem. Povedala ji je, da je Sargon zbolel in ostal v neki trdnjavi. Toda bil je že izven ne* varnosti. Najpozneje v šestih tednih se vrne v Tebe.
Ko se je Nej ta nekoč zračila na svoji priljubljeni terasi ob Nilu, je stopila k njej mala črnka:
»Gospa, neki bogato opravljen sluga, ki ni hotel povedati imena svojega gospoda, je prinesel tole,« je dejala deklica ter ji izročila prelepe rdeče rože, ki so bile okusno vložene v zlat košek,
(Dalje prih.)
je tudi presenetil, ker je pregrnil že vso pokrajino.
Hrenovke. — (Vseh mrtvih dan.) — Popoldne po večernicah smo imeli go* vor, ki je presunil naša srca. Potem smo se združili v procesiji in šli na pokopališče naših dragih. Grobovi so bili lepo okrašeni. V molitvi smo se spomnili tudi naših dragih padlih očetov, sinov, bratov, ki počivajo Bog ve kje,
»kjer nihče jim cvetja ne sadi, nihče jim lučke ne prižiga, nihče na grobu ne kleči.«
Zagorje na Pivki. — (Že drugi o p o m i n.) — Kot povsod tako so tudi pri nas pošteni in razbrzdani fan* tj e. Slednji se prav odlikujejo. Tako se ga napijejo včasih, da jim je še mačka botra. Ko jih spodijo iz gostiln, gredo kar nepovabljeni po hišah in tu vpričo domačih šušljajo nespodobno* sti. Ko vidijo, da se nihče ne zmeni zanje, se pobero mrmrajoč kot da je mrmranje pozdrav. V svojih pogovo* rih se najraje zaletujejo v poštena de* kleta, jim prorokujejo, da bodo osta* le tete itd. S fanti ženini iz sosednih vasi se pa spuščajo v prepire. Temu mora biti enkrat konec, saj tako bo* do še pošteni fantje prišli na slab glas.	Vaščanka.
Iz Brd,
Gor. Cerovo. — Slabe letine še niso izmodrile par naših fantov, da ne bi klicali božje jeze z nesramnim bogo* kletjem. Tudi razsajanje po cele noči je pri njih v navadi. Ali bi ne vzeli raje v roke kako dobro in poučno knjigo ali časopis. V branju je izo* brazba, ne pa v praznem postavljanju. Pa tudi dekletom menda ni odveč par resnih besed v opomin. Saj je znano gorje v eni hiši tu blizu nas.
Družinski oče.
Iz Vipavske doliae.
Vipava. — (Krojni tečaj. — Posebnež. — Ceste.) — Pred kratkim se je otvoril pri nas krojni tečaj g. Ernesta Krapeža. Vseh udele* žencev je 15; 13 šivilj in dva krojača. — V naši sredi živi posebnež svoje vr* ste g. Lipe, ki se bliža že osemdese* tim. Mož je izvrsten mizar, pa še večji šaljivec. Pri tem pa tudi na smrt misli. Dal si je že izkopati grob z napisom »Tukaj bo počival Lipe Andlovec«. Sam si je naredil že prav lepo rake v; v njej je poseben skrit predal. Čemu bo služil, se ne ve. — Naša občina je postala po združenju sosednih občin Velika Vipava. Njeni veličini pa ne dela prav nič časti zlasti zemonska pot, ki je bila popravljena zadnjič pred štirimi leti. Tu naj možje na ob* čini zastavijo malo svojega vpliva.
Dornberg. — (T r g a t e v.) — Radi slabega vremena in izbiranja gnilega grozdja se je letošnja trgatev dolgo zavlekla. Trgačev iz sosednih vasi je bilo vse polno. Dobro, da so prišli. Med trgači ni bilo navadnega veselja. Nekdaj je bila glavna skrb, da si spravil pridelek pod streho. Sedaj je pa skrb, kako ga boš prodal! Vina smo pridelali za srednjo letino. Staro
je, izvzemši kak sodček, razprodano. Ogromna večina je bila prodana v poznem poletju, kar ni ravno v naš prid. Dosti vina se posuši in dosti po nepotrebnem popije. Dokler je šel mošt izpod rok, je bilo zdravo za našega kmeta. — Neki gospod si je prepeval ono znano »Marička odprla duri . . . ha, ha,« Medtem so mu pa zavidni tovariši odpeljali avto na po* lje pojoč tretjo kitico »doma bi ostal...« No, pa saj ni bilo nič hu* dega. Drugi dan so ga pa z avtom pri* peljali do ceste.
Dol * Otlica. — Mi, od Vipavcev imenovani Gorjani se prav malo ogla* samo. Tudi v čitanju precej nazadu* jemo. Zdaj ko ni več toliko dela, bi prav lahko kot nekoč v zimskih veče* rih odprli lepo knjigo; pa ne, raje gre* mo zapravljat težko prisluženi denar.
—	Včasih so fantje tudi kaj lepega zapeli, zdaj_ se pa mnogoteri le na vse grlo dero. Šoli komaj odrastla dekle* ta se pogovarjajo samo, kako se bodo »ženila«. Ni čuda, če se čuje potem pri grenki zibelki jok, mesto mirne uspavanke. — Zveze v dolino imamo le po stezah. Morali bi jih vsako leto popravljati, zdaj se pa možaki pri kozarcu vina menijo le o kaki neum* nosti in se radi nje celo stepejo, steze so pa že par let v obupnem stanju. -— Z letino nismo nič kaj zadovoljni, tu* di z že obilnim snegom ne. — Pred kratkim se je poročil naš spoštovani mlekar Mohorič Franc s hčerko na* šega cerkovnika in organista. Pred oltar je peljal nevesto tudi 72*letni vdovec Ivan Pižent. Bog daj vsem sreče!
Št. Vid pri Vipavi. — (S m r t.) —
2.	t. m. ob 10. uri zvečer je po dolgi in mučni bolezni umrl znani mesar, go* stilničar in posestnik Alojzij Bizjak iz Št. Vida v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici. Žalostno je, ker za* pušča vdovo z desetimi nepreskrblje* nimi otročiči. Pokojnik je bil blaga, dobra duša, ustregel je vsakemu, kjer je mogel. Naj v miru počiva!
Štorije. — Pred nekaj tedni se je zgodila na žagi g. Repiča pretresljiva nesreča. Med kolesa je potegnilo An* dreja Batiča iz Lokavca. Bil je na me* s tu mrtev. Bil je vzoren delavec in dober mož. Zapušča ženo in 4 otroke.
—	Praznike smo prav lepo praznovali, zlasti praznik Kristusa Kralja je bil prav veličasten. Tudi pevci so se kaj dobro odrezali. Na praznik dragih rajnkih smo vse grobove lepo okrasili. Manjka nam pa križ sredi pokopali* šča, ki nam ga je burja prevrnila. — Še to moramo potožiti, da imajo Ža= pužani in Kožmani precej razrita po* ta in nujno prosijo za popravila.
Iz Istre.
Sv. Anton pri Kopru. — Zadnjo ne* del j o oktobra je vzel od nas slovo naš župni upravitelj. Žal nam je bilo nje* govega odhoda, ker smo ga vsi radi imeli. Toda hvala Bogu, da je kmalu prišel k nam nov dušni pastir, bivši dekan v Pomjanu, č. g. Avgust Zlo* bec, ki živi v pokoju. Navdušeno in iskreno smo pričakovali njegovega prihoda. Bog daj, .da bi bil z nami
zadovoljen in bi dolgo ostal v na* ši sredi. — Isti dan ko smo dobili novega župnika, se je poročil naš pe* vovodja in organist g. Emil DeJlasavia z gospodično Karmelo Kovrečičevo. Bog daj novoporočencema obilo bo* žjega blagoslova !
iz Gor.
Srednje. — (R e s n i c i n a 1 j u b o.)
—	Zadnjič je poročal »Novi list«, da je med nami več fantov, že godnih za vojake, ki še niso bili pri sv. spovedi in sv. obhajilu. Da javnost ne bo mi* siila, da smo vsi taki, moramo pove* dati, da sta med nami samo dva taka fanta. Kljub temu da sta imela v teh zadnjih letih večkrat priliko, da bi opravila svojo versko dolžnost, tega nista storila. Tudi pozivu g. upravi* tel j a, ki nas je požrtvovalno učil ver* ski nauk, se nista odzvala. Seveda pa želimo mi vsi, fantje in dekleta, so* vrstniki teh dveh nemarnežev, da bi čimprej dobili svojega lastnega dušne* ga pastirja.
Otalež. — (Nova župnija.) — 23. oktobra je prevzvišeni nadpastir povzdignil našo kuracijo v samostoj* no župnijo. Farani smo tega odliko* vanja prav veseli in smo ponosni na našega prvega župnika č. g. Krapeža.
—	Da se dostojno vpeljemo kot novi farani, bomo imeli od 16. do 25. no* vembra sv. misijon.
Podpleče pri Cerknem. — Od nas še ni bilo glasu v Novem listu. Novic pa nimamo kaj prida dobrih. Z letino smo precej na slabšem od lani. Tudi sena je zlasti po solnčnih legah manj. Živina pa je tako poceni. Z mlekarno pa dobro napredujemo, čeprav je ma* slo prepoceni. — Poročili pa nismo v tem letu še nobenega. Pogreba smo imeli dva. Pred tremi meseci je umrla blaga gospodinja in dobra družinska mati! Frančiška Jeram, stara 41 let. Pred malo časa je pa za vedno zatisnil oči 17 letni fant Franc Primožič. Bog daj rajnim večni* pokoj.
Čezsoča. — (S m r t.) — Na dan vseh svetnikov je po zelo mučni, v vojni nakopani bolezni preminul vzorni in spoštovani oče, gospodar, čevljarski mojster in bivši podžupan Anton Berginc v 65. letu starosti. Obilna udeležba pri pogrebu je poka* zala, kako je bil priljubljen. Naj uživa plačilo pri Gospodu, prizadeti družini pa iskreno sožalje!
Jageršče. — (P r e z g o d e n g r o b.)
—	Dne 22. oktobra t. 1. je umrla v Kr* nicah učiteljica na ljudski šoli gospa Frančiška, poročena Kacin, v starosti 23 let. Pokojnica je bila doma iz Idrije in je službovala že tri leta na tej šoli. Pogreb je bil v soboto 23. p. m. Kako je bila priljubljena pri občinstvu, je pričal pogreb, kjer je bilo navzočega zelo veliko občinstva. Pogreba se je udeležil šolski nadzornik iz Tolmina z učenci iz konvikta, šolski ravnatelj od Sv. Lucije in vse učiteljstvo s Cerk* Ijanskega. Med mšao in na grobu je pel moški zbor cerkvenih pevcev iz Šebrelj. Družini Kacinovi je ta smrt
5 prizadela zelo hud udarec, kajti poro* čila se je pokojna z gospodarjem šele
pred štirimi meseci, sedaj pa je že za* pustila družino v tako rani mladosti. Naj počiva v miru —- družina pa do* bivaj tolažbe v Bogu!
Tolmin. — (Blagoslovitev cerkve in novega mostu. — Prazniki. — Konec g i m n a * z i j e.) — Pretekli teden se je vršila na pokopališču pri sv. Urhu blago* slovitev cerkve, ki je bila med vojno vsa porušena in so jo zdaj precej po* pravili. V cerkvi je bila tistega dne tudi prva sv. maša po vojni. Tisti to* rek je naš č. g. dekan blagoslovil tudi novi most na Volarjih v prisotnosti vseh oblastev. — Letos so za dan vseh mrtvih vsi lepo okrasili grobove; le žal, da je bilo tako slabo vreme, da svečke zvečer niso mogle goreti. — Soča je zelo narastla in so polja ob njej vsa polna vode. — V predzadnji številki lista smo pisali, da bo drugo leto mesto gimnazije kmetijska šola. A v petek je prišel nenadoma dekret, da naj se gimnazija in licej takoj ukinita. Zelo je zadelo to uboge dija* ke, ker bo marsikateri moral študije prekiniti.
Sv. Lucija. — (To in ono.) —- V nedeljo 26. oktobra, na praznik »Kri* stusa Kralja«, se je pri nas pela pri slovesni maši ob 10. uri latinska maša v čast sv. Tereziki, ki jo je zložil zna* ni skladatelj Vodopivec. Maša se je na splošno vsem dopatila. Čast naše* mu skladatelju!
Pokopališče pri, sv. Mavru smo z rabotami popolnoma preuredili tako, da imamo zdaj res prav lepo pokopa* lišče, ki dela čast fari. O vseh svetih so bili grobovi z lepim cvetjem oku* sno ozaljšani. Kljub deževnemu vre* menu je bilo pokopališče dobro obi* skano. Tudi pevci so ondi zapeli ne* kaj prav lepih nagrobnic.
Običajni »vahtni semenj« je bil kljub slabemu vremenu prav živahen. Prodajalcev je bilo veliko, pa tudi kupcev razmeroma dosti.
Letino smo imeli srednje dobro. Med poljskimi pridelki sta najbolje obrodila krompir in fižol. Tudi drugih pridelkov je bilo toliko, da ni bil celoletni trud kmeta zastonj.
21. oktobra je umrl na Logu 80*let* ni Fratnik Andrej. Pokojni je bil mi* roljuben mož in vseskozi poštenjak. N. p. v m.!
S Krasa.
Divača. — (L e t o v i š č a r j i. — Navdušenje je splahnilo.)
__ Naša letina.) — Tudi le*
tos nas je obiskalo precej leto* viščarjev. Miče jih pač naša pri* jazna vasica z zdravim zrakom ter prostranim, prijetnovonjavim borovim gozdom. Pa tudi s prometnimi sredstvi so pri nas letoviščarji izvrst* no preskrbljeni. — Z družino vred se je pred kratkim izselil edini krojač v vasi, France Žiberna. Ni bilo nujno potrebno. — Tam pred sv. Rešnjim telesom je šel glas po vasi, da bodo na* ša, za vse dobro vneta dekleta lastno* ročno izdelala novo nebo za proce* sije. Kam je šlo to navdušenje?! Se* daj pozimi je baš primeren čas, da se to delo izvrši. Vaščani, upamo, bodo
tudi radi prispevali k pokritju tro* škov. Zato le korajžno na delo! — Repa, korenje, pesa so dobro obro* dili. Dober je bil tudi pridelek sena, otave, detelje ter zelja, ki se pa pri nas le malo sadi. Krompir je obrodil sred* nje, ravnotako tudi fižol. Ker je ob cvetu pritisnila suša, je bil tudi pride* lek ajde srednji. Čebele so pa kljub temu prišle na svoj račun. Srednje smo tudi pridelali ječmena in pšenice, rži malo, ovsa pa skoro nič. Sadja pri nas ni.
Naklo pri Divači. — (Leti n a.) — Ker ni drugih novic, pa spregovori* mo kar o naši letini. Sena in otave smo dosti pospravili. Dobro je tudi obro* dilo korenje, repa, zelje in turščica. Pridelek krompirja je bil srednji; žal, da gnije. Precej smo potrgali fižola srednje sta tudi obrodila rž in ječ* men, slabo pšenica, kakor tudj prva setev ajde, pridelek druge je bil srednji. Sadja ni bilo nič, izvzemši črešenj.
Gorenje pri Divači. — Dne 23. ok* tobra se je izselila v Južno Ame* riko vaščanka Štefka Požarjeva. Obilo sreče! Pa še tega in onega mika, da bi prodal posestvo ter se izselil v kako Indijo Koromandijo, le če bi iz* kupil za premoženje primerno svoto. — Omenimo še, da gradò na Povir* skem novo cesto. O tem pa pri* hodnjič podrobneje.
Matavun. — Slično kakor v Sežani so tudi pri nas asfaltirali, cesto po sredi vasi. S tem je zaprašen j e ceste, če že ne onemogočeno, pa vsaj moč*
no omejeno. Asfaltirali pa so jo pred* vsem iz ozirov do bolehnih članov tr* žaške bolniške blagajne, ki se mudijo pri nas v poletnih mesecih. — O smr* ti Gombačeve »mame« tudi ni nihče poročal. Blago pokojnico, ki je bila vzor močne, boguvdane žene, smo za* grebli ob veliki udeležbi občinstva meseca maja na domačem pokopali* šču v Škocjanu.
Repentabor. — (Nesreča in smr t.) —- Kar je bilo pisano 16. m. m. v »Novem listu« ni prav točno. Po* ko j ni Ivan Guštin je peljal v Trst 55 stotov težak kamen za neki spo* menik. Blhu pokopališča v Žavljah, se je hotel ogniti tramvaju, pri tem je hotel oje povleči proti sebi, a ga je oje tako močno sunilo v trebuh, da mu je potrgalo vsa čreva. Prepeljali so ga nemudoma v bolnišnico, kjer je po hudih bolečinah umrl. Bil je vrl mia* denič. Cerkveni pevec, predsednik in vodja godbenega društva v Vrhov* Ijah. Kljub dežju je bilo ljudi pri po* grebu toliko, da jih nismo še videli toliko pri nobenem pogrebu. Mnogo vencev in cvetlic so nosili v sprevodu. Dragi Ivan, naj ti bo zemljica lahka!
Po pogrebu se je spet pripetila huda nesreča. Ko je šla njegova teta Marija, poročena na Padriče, z družbo do* m o v, jo je neki kolesar podrl na tla, da bo morala 2—3 mesece nositi po* sledice nesreče.
Pri nas se širi tudi nalezljiva bole* zen Škrlatica. Pa ne vemo nič gotove* ga; eni zdravniki trdijo, da je, drugi pa da ni. Dve hiši so zaprli radi te bo* lezni.
O temo v svet.
Odmev Mussolinijevega govora.
Besede, ki jih je spregovoril načel* nik vlade pretekli teden v Rimu, so vzbudile veliko pozornost v inozem* stvu. O njegovem govoru je pisalo vse evropsko in ameriško časopisje. Fran* cozi so kakor na ukaz od zgoraj Mus* solini j evim izjavam nasprotni. Po* sebno Mussolinijeva zahteva, da se morajo mirovne pogodbe spremeniti, je Francoze zbodla. Poluradni dnev* nik »Temps« trdi, da je ohranitev po* godb predpogoj evropskega miru. Sprememba pogodb se ne bo nikoli izvršila mirno in sporazumno.
Mnogo bolj zmerno pišejo ameriški in angleški listi. K Mussolinijevi trdit* vi, da je fašizem po svojem duhu sve* toven, piše »Times«, da se v Evropi res širi in krepi nov nacionalizem.
To gibanje je zelo močno in utegne povzročiti v različnih državah no* tranje prevrate. Ni pa verjetno, da ho novi nacionalizem zanetil vojno. A* meriški list »New York World« obža* lu j e, da so med Francijo in Italijo na* stala nasprotja, ki se vsaki dan bolj ostrijo.
V Nemčiji so posebno desničarski nacionalistični krogi z Mussolinijevim govorom zelo zadovoljni. Berlinska »Borscn*Zeitung« pravi, da »postaja klic narodov, ki si hočejo s spretnem* \ bo mirovnih pogodb priboriti prostor j na solncu, čedalje močnejši in glas*
nejši. Prišel bo dan, ko bo vihar strgal papirnate paragrafe mirovnih po* godb«. Katoliška »Germania« smatra za važno, da je Mussolini prvič urad* no govoril o fašistovski internacio* nali in o fašistovskem državnem si* stemu. General von Seeckt, organi* zator povojne nemške armade, je iz* javil, da je treba Mussolinijeve be* sede za spremembo neznosnih mirov* nih pogodb sprejeti z zadovoljstvom. Izjave načelnika italijanske vlade vz* podbujajo Nemčijo, naj nadaljuje svoje napore, da doseže spremembo versajske mirovne pogodbe.
Konec revoluci je v Braziliji.
Revolucija v največji republiki Juž* ne Amerike, v Braziliji je pri kraju. Inozemska javnost dolgo časa ni bila na jasnem, kdo prav za prav zmaguje, ker so eni in drugi govorili dan za dnem o svojih sijajnih zmagah. Se* daj je pa jasno, da je vlada propadla, in sicer radi tega, ker so predsednika republike pustili na cedilu njegovi lastni ožji pristaši. Uporniki so se polastili torej državne oblasti brez pre* livanja krvi. Krmilo je vzel v roke od* bor generalov in imenoval nove mini* stre. Po brazilijanskih mestih vlada veliko navdušenje, v deželo se je vrnil mir, toda država se nahaja v velikih težavah. Ob izbruhu revolucije je kava, ki je glavni dohodek dežele, padla v ceni za 60 od sto, sedaj so pa
na njujorški borzi padli brazilijanski vrednostni papirji. Revolucionarni ! boji niso prav nič koristili brazilijan# j skemu gospodarstvu.
Kakor ostale južnoameriške repu« blike je tudi Brazilija popolnoma od# visna od Anglije in Združenih držav Severne Amerike. Skoro vsa gospo# darska podjetja v deželi so nastala s pomočjo tujega kapitala. Tako so na# ložili Angleži v Brazilijo okoli 2 mili# jardi dolarjev ali 38.000 milijonov lir, kar daje Angležem velikanski vpliv v deželi. V poslednjih časih je začela tekmovati z Angleži Severna Arne# rika ter nalagati v vedno večji meri kapital v Braziliji. V par letih so ame# riške naložbe poskočile od 20 na sko# ro 900 milijonov dolarjev in sedaj se vrši med Anglijo in Združenimi dr# žavami oster boj za premoč.
Vsako vlado, ki nastane iz revolu# cije, morajo kakor znano priznati druge države. Brazilija bo morala po# jasniti predvsem svoje namene in na# črte Angležem in Američanom. Če bo hotela imeti njih podporo, jim bo morala dati nove gospodarske in s tem politične pravice. To leto so se zvršile v Južni Ameriki že 4 revolucije in Združene države so znale vsako do# bro zase izkoristiti. Tako bodo sku# šale tudi brazilijansko. Oglasili se bodo seveda z zahtevami tudi Angleži in zato je jasno, da bo revolucionarna brazilijanska vlada morala svojo zma# go precej drago plačati.
Objave.
Listnica uprave:
G. Redi Johann, Predlitz: Vaša naročnina je plačana do 31. 12. 1931. Hvala!
Književni pomeniti.
Došle knjige.
France Bevk: Človek proti človeku. Gorica, 1930, Izdala in založila književna zadruga »Go# riške matice«. Natisnila Tipografia consorzia# lc v Trstu. Str. 336. — (Cena: 5 lir).
Svetovavec. Koledarček za gospodarje za navadno leto 1931. Uredil inž. Fr. Pegan. Iz# dala in založila Katoliška knjigarna v Gorici. 1930. Tiskala Katoliška tiskarna. (Cena 3.50 L.)
G. Trinko: Grammatica della lingua slovena ad uso delle scuole. Gorizia, Tipografia catto# lica, 1930. Pag. 158. (Stane 12 lir.)
Ob grobovih ...
Mesec smrti z umiranjem narave, odpadanjem listov, z zapuščenimi njU vami nas spominja tudi na lastno smrt. Hodimo med grobovi naših rajnih in sami nosimo kal smrti v sebi. Kar so bili oni, smo mi. Kar so, mi bomo. Vsem nam je usojena pot skozi vrata smrti v drugi svet in vsem ljudem nam je skupno in naravno, da se tega bot jimo in pred smrtjo trepečemo. Smrt# ni strah nas prevzema. Neverni, ki najbolj glasno vpijejo, da se smrti ne boje, se v svoji notranjosti najbolj bore proti glasu: »Prah boš in pes pel...«
Kdo naj pove, kaj je smrt? Boj med dušo in telesom za ločitev? Odtrgaš nje od vsega, kar nam je bilo drago,
ločitev od prijateljev in sorodnikov, hiše in njiv, od dela, od vseh zaklas dov tega sveta. Smrt je vstop v več# nost, čez prag v sodišče o življenju in smrti. Smrt je pot, ki jo vsak sam nas stopi, nihče nas ne bo spremljal. Sam, sam bo slehernik stopil pred božjega Sodnika. Zato nas strese groza ob mis sli na smrt. V svetem molku stojimo ob mrtvaški postelji, kjer je še pravs kar pojemalo življenje enega od nas. Ko bi mogle te blede ustnice odgovos riti in povedati, kako je bilo, ko je prestopil iz časnosti v večnost. Toda mrtvaško tiho je. Veličastje smrti....
V življenjski borbi nismo imeli časa misliti na njo. In vendar se nam bodo odprla s smrtjo vrata, ki nas ločijo od velikih skrivnosti; kot slepcu, ki je čudežno spregledal in ugledal nov svet, nam bo, ko ugasnejo naše oči. In tam bo veličastje smrti na ukaz Sodnikov nas vse izenačilo v eno in ne bo razlik.
O, da bi večkrat pomislili na skrivi nostno veličastje smrti, pa bi že zdaj vsi postali dobri.
Ob dnevu vernih duš se vsaj malo ■ zmislimo, kako minljivi smo in da le I kar je po Bogu v nas dobrega ostane.
Umirajoče ljudstvo.	|
Ob obali Južne Amerike je otočje ! kraljice Adelajde. Otoki so pusti in neobljudeni. Le prav na jugu je par školjev, koder prebiva izumirajoč člo# veški rod Alakalufov, še prav prvot# nih ljudi. Vsaka družina teh divjakov živi sama zase. Navadno na vsakem školju le po ena. Hodijo vsi nagi. Za obleko smatrajo tolščo tjulenjev, s katero si nadrgnejo telo. Prebivajo v okroglih kolibah iz vej. V tla zasadijo v krogu veje, katere na sredi pri vrhu spnejo. Čez pogrnejo še kožo tju# lenjev, sredi koče izkopljejo jamo, kjer gori večen ogenj. Oprave ni v ko# libi nobene. Možje love le morske pse in večje ribe. Ves ostali čas pa preždi# jo pri ognju. Ženske morajo skr# beti za vsakdanji živež, ki so školjke in razne morske trave. Vsak dan se morajo ženske potapljati po par me# trov globoko v mrzlo morje, da pri# neso ven vsakdanje hrane za može in otroke.
Kri mučenikov.
Vojn v Kitajski menda ne bo konec. Ko se nehajo klati generali, pa se dvignejo armade navadnih, a vojaško organiziranih roparjev. Pod pretvezo, da so komunistična armada, se spu# ščajo v boje in ubijajo vse tujce. Pri tem pa največ trpe katoliški misijoni. Pred kratkim so banditi zopet ujeli celo vrsto misijonarjev in škofa Mignanija. Čez par dni so ga pa s tajnikom vred spustili, da gre po od# kupnino 1,300.000 lir za ostale ujetnike. Kje jih bo dobil? V kakih šestih le# tih so kitajski banditi pomorili že 110 katoliških misijonarjev.
Moda in svetovno gospodarstvo.
Neverjetno koliko vpliva ima žen# ska moda na svetovno gospodarstvo. Ne pride pa le v poštev tvarina, ki jo modna dama porabi za obleko. Še bolj vplivajo na svetovno gospodarstvo razne ženske muhe. Posebno se opazi ta vpliv odkar je pred leti prišla v mo# do suha oblika telesa takozvani športni tip in pa kratko ostriženi lasje. Ko so si ženske začele striči lase, so na mah ustavile obrate vse tovarne za glavni# ke in lasnice. Ker so- največ glavnikov izdelali na Japonskem, je bilo naen# krat par tisoč delavk brez kruha. Vse te so se lotile klekljan j a. Japonske ce# nene čipke so pa delale veliko konku# renco bruseljskim, nemškim in tudi
i svetu.
| idrijskim čipkam. Tako je po ovinkih ; moda kratkih las vplivala na čipkar# stvo.
Moda vitke črte je pa povzročila tudi hudo krizo v plantažnih nasadih kakava. Ženske so namreč v veliki že# lji, da bi se brž posušile, prenehale piti čokolado in jesti sladkarije. Zato niso več izvažali toliko kakava kot prej.
Zlata reka.
Dosti je izseljencev, ki kaj radi v sreči, ki so jo morda našli onkraj morja, pozabijo na staro domovino. Vendar jih je pa prav znatno število takih, ki redno pošiljajo domov denar. Vse te majhne svote pa se zlijejo že kar v zlato reko, če jih seštejemo sku# pa j. Samo iz Združenih držav Severne Amerike pošljejo izseljenci vsako leto 400 milijonov dolarjev. Italijanski iz# seljenci pošljejo največ, in sicer pre# ko 46 milijonov dolarjev ali 874 mili# j ono v lir. Pač važna postavka v na# rodnem gospodarstvu.
Parfumirana smrt.
Na smrt obsojene more na različne načine. Prijeten ni nobeden, pač pa je lahko eden lepši od drugega. Najlepši je menda v državi Nevada v Združe# nih državah. Tam so te dni usmrtili nekega zločinca s strupenim plinom, ki je lepo dišal po mandeljih.
Turške slaščice.
Po najfinejših londonskih in ame# riških barih so bile znane takozvane turške slaščice »Dirahat Jekum.« Nihče ni mogel prodreti v tajnost iz česa in kako se te sladkarije priprav# ljajo. Te dni so pa v angleškem pri# stanišču Glasgowu pregledali par vreč iz katerih je strašno smrdelo. V njih so našli odrezane repe vseh mo# gočih živali: krav, podgan, dihurjev, koz, mačk itd. Iskali so lastnika teh vreč in so ga končno tudi našli. Mož je izjavil, da je po vsem svetu naku# poval živalske repove. Te je preku# haval in izločal iz njih neko strjeno tekočino, ki mu je služila za pridelo# vanje tistih turških slaščic. Dober tek!
12 važnih dnevk.
Če vprašaš koga, kateri datum je zanj najbolj važen, bo skoraj gotovo odvrnil: »Rojstni dan«. Če pa hočeš zvedeti za 12 nadaljnih važnih datu# mov v zgodovini, bo vsak drugačnega
mnenja. Posebno zgodovinarji se kri* ] žajo; za enega pomeni ta dogodek ali j iznajdba ločitev dveh razdobij, za drugega spet drugi. Ameriški zgodo* vinar Henrik Willem van Loon pra* vi, da so v zgodovini tisti datumi ali dnevke oziroma dnevi najbolj važni o katerih lahko porečeš: »Pred tem dnem je svet drugače izgledal kot po tem.«
Po tem pravilu je učenjak sestavil seznam sledečih najvažnejših dnevk:
1.	Leto 2200. pred Kristusom. — Te* daj približno je babilonski vladar Hammurabi izdal prvi zakonik na sve* tu. V tej zbirki so zbrani že vsi tisti osnovni zakoni, na katerih slone še dandanašnje pravne določbe.'
2.	Leto 490. pred Kristusom. — V tem letu so Grki izvojevali pri Mara* tonu odločilno bitko nad Peržani. Če bi tedaj ne zmagali grški junaki, bi bila danes Evropa Aziji podložna zemlja.
3.	Leto 323. pred Kristusom. — To leto je umrl macedonski kralj Alek* sander Veliki. Če bi ne bil tako naglo umrl, bi najbrže postavil svojo prestolnico v Babilonu. Težišče za* padne kulture bi se preneslo v Pred* njo Azijo in Babilon bi tedaj igral isto vlogo kot jo je potem Rim.
4.	Leto 202. pred Kristusom. — Te* daj je rimski konzul Scipio odločilno potolkel kartažanskega vojskovodjo Hanibala v bitki pri Zami. Če bi zma* gai Hanibal, bi zapadna kultura bila azijska in ne več evropska.
5.	Kristusovo rojstvo. — Do dna se je odtlej preobrazil svet in človeško mišljenje.
6.	Leto 622. — Hedzra ali Moha* medov beg iz Mekke, kjer so ga hoteli umoriti, v Medino. Če bi Mohamed tedaj poginil pod morilčevim je* klom, bi se izlam ne razširil, bi ne bilo križarskih pohodov in njim sledeče* ga trgovskega ter kulturnega podviga Evrope.
7.	L. 1354. Iznajdba smodnika. Ta iznajdba je viteza v strmem gradu izenačila s kmetom v odprti dolini. Oba sta postala enako važna. Pomen gradov se je izgubil, z njim pa tudi fevdalni ustroj srednjeveške družbe, ki je obstojal v odvisnosti kmeta pod* ložnika od grajskega gospoda, kateri je dobil vaši v fevd baš kot plačo za svojo stražno službo po gradovih. Smodnik je zrušil gradove in z njimi fevdalizem. Sledil je demokratični ustroj družbe.
8.	L. 1517. — Martin Luter nastopi v javnosti s krivo vero. Evropa se du* hovno razcepi.
9.	L. 1683. — Turki premagani pred Dunajem. S to odločilno zmago je bilo konec turških poplav, ki so kulturni razvoj toliko časa ovirale.
10.	L. 1769. — James Watt izbolj* ša in da v javnost svoj parni stroj. Odslej je človeštvo imelo novo po* gonsko silo, ki je nadomestila silo človeških mišic.
11.	L. 1791. je umrl francoski poli* tik Mirabeau. Smrt je prekrižala nje* govo delo za rešitev francoskega pre* stola pred revolucij onar j h Revolucija ne bi bila izbruhnila in njej ne bi sle5
dii Napoleon, ki je dal Evropi mo* derno, centralno urejeno državo.
12. L. 1917. — Padec Kerenskijeve vlade. Njegov padec je boljševikom omogočil, da so svoje ideje razširili v Azijo, kar bo imelo posledice v sve* tovni zgodovini.
Gospodarstvo.
Trg lEBčiih priietkn.
Trst, 4. novembra 1930.
Sadje : kostanj 80—100, jabolka 200—300, hruške 260, grozdje 140 do 160.
Zelenjad: radič 200—350, cikorija 100, zelje 40—45, kislo 110, ohrovt 50—60, solata 160—220, solatica 300, cvetača 120, korenje 60, špinača 180 do 300, blitva 100, kolerabce 80, šelin 80—100, paprika 160.
Krompir: 35, 50, 55.
Gorica, 5. novembra 1930.
Sadje: grozdje črno 140 do 150, ja* bolka 150 do 250, kostanj maron 140 do 160, ob jak 80 do 100, suhe smokve 200 do 240.
Zelen jad: vrzote 35, kapus 35 do 40, solata 100 do 110, špinača 150, repa 8 do 10, cvetača 130 do 150, ze* lena 50 do 60.
Krompir: gorski 40 do 47, jajca 55 do 65, maslo 11.50.
Opomba: V inozemstvo gre le ko* stanj, zelenjad gre v Trst. Cena jajc je padla, ker je zelo velika po* nudba inozemskih jajc, predvsem iz Poljske, pa tudi iz Rusije.
Kako napravimo dobro svinjsko mast?
Svinjska mast je naše najvažnejše hranivo. Ima svoja posebna svojstva, s katerimi prekaša po dobroti vse dru* ge živalske tolšče, v mnogih ozirih celo maslo, ki je za našo vsakdanjo rabo itak predrago. Sestavljena je iz stearina, ki je trda tolšča ter iz oleina, ki je tekoča. Popolnoma čista mora
biti snežno bela, mehka in se topi že pri štirideseti stopinji Celzija.
Navadna mast v naši vsakdanji rabi pa ni čista. Vsebuje razne primesi, ki sO prišle vanjo med topljenjem slani* ne. Te primesi so krive, da postane vsaka mast prej ali slej žaltava ali žarka. Zato, čim čistejša je mast, čim manj ima tujih primesi, tem dlje se ohrani dobra in nepokvarjena. Tako čista pa ni nobena mast, da bi nikoli ne postala žaltava. To je vzrok, zakaj so jo skoro docela izključili iz lekar* ništva. Za napravo raznih zdravilnih maž uporabljajo danes skoro izključno vazelin, ki je tolšči podobna tvarina, narejena iz sirovega petroleja, ter la* nolina, ki je tolšča, dobljena pri pr a* nju volne. Povem to le mimogrede, ker ne spada k našemu predmetu.
V začetku so menili ljudje, da je žaltavost masti posledica delovanja bakterij ; pozneje so pa odkrili, da je le posledica neke vrste kemičnega pre* snavljanja, ki do danes še ni povsem poznano. Če bi bile žaltavosti povod bakterije, bi rešili mast pred njimi s pomočjo soli, ki učinkuje nanje po* gubno. Morda bi našli tudi druga sredstva, ki bi pomagala. Žal, da je drugače. Ne le, da sol ne prepreči ali omeji žaltavosti, temveč jo celo p o v* zroči, oziroma pomaga, da se prej po* javi.
Kdor torej hoče imeti dobro mast, ki bo dolgo kljubovala žaltavosti, naj se ravna po naslednjih navodilih:
Zreži slanino! v koščke kolikor mo* goče enake velikosti; ocvirki se na ta način enakomerneje topijo. Kozica, v kateri topimo, naj bo široka, da lahko mešamo z leseno kuhavnico. V za* četku lahko topimo pri močnem ognju, ker se ocvirki radi vode, ki jo vsebujejo, ne morejo še ožgati. Ko pa vidimo, da je vodna para začela ponehavati, moramo kozico odmakniti od hudega ognja in moramo topiti pri majhnem ognju. Ocvirke moramo ves čas mešati. Ko začnejo rumeneti, zre* žemo med nje na drobno košček če* bule. Če nameravamo porabiti mast v malo mesecih, jo sedaj lahko malce osolimo. Ako jo pa hočemo imeti dobro in sladko skozi vse leto, je ne
ZA OBUVALO RABITE
mm ■ mm	__ ^	_
SAMO ČISTILO
KI USNJE OHRANI, OMEČI = IN OSVETLI. =====
Izdelek tardile „SID0L COMPANY1* - Trst, eia della Fonderia 3.
smemo soliti prav nič. Sicer je pa tudi v prvem slučaju bolje, da je ne solimo, saj bomo med pripravljanjem jedil ista itak solili. Olje tudi ni slano, pa radi tega le ne jemo plehke salate!" Ko ocvirki zarumenijo, moramo mast odliti. Ako nam ugajajo močno ocvrti ocvirki, jih sedaj osolimo in cvremo dotlej, da nam ugajajo, toda mast, ki se je medtem izcedila iz njih, moramo kaj kmalu porabiti. Ta mast ne ostane bela, marveč več ali manj rjavkasta in postane v kratkem času žaltava.
Nekatere gospodinje želijo poleg masti ohraniti tudi ocvirke. Dobro zabeljena ajdova polenta z ocvirki je prav dobra in tečna jed v vsakem let* nem času. Tudi mast z ocvirki ostane dobra skozi celo leto, če je pravilno narejena. Ko so ocvirki nekaj nad po* lovico ocvrti, to ie tedaj, ko pokažejo prvo znamenje rumene barve, a pre* člen zrumenijo, moramo mast z ocvir* ki vred zliti v pripravljeno posodo. Oboje smemo v začetku cvrenja malo osoliti, toda malo!
Posoda za mast naj bo suha in snažna. Prav dobre so štirivoglate po-dolgaste kanglje iz navadne pločevine (pleha), le škoda da kaj kmalu zapa* dejo rji. Najboljši so pač lonci iz Ion* čevjne. Posode iz porinjene pločevine niso primerne, ker je možnost, da bi pri vlivanju vrele masti poslednja od* topila cin s pločevine. Tudi emajlirana železna posoda ni dobra, ker se emajl le prerad odkrši in pridejo nje* govi drobci med mast. Ko se mast ohladi, zapremo posodo s pergament* ni m papirjem ali s pokrovom in jo po* stavimo na hladen prostor, kjer je toplota kolikor mogoče stalna.
Ostanki usnja
in usneni prah vsebujejo nekoliko du* šika, ki pa pride v zemlji prav težko do prave veljave in koristi. Kljub te* mu ne zametuj ostankov usnja. Naj* bolje je, da jih mečemo na gnoj ali na kompostni kup.
Če krava zadržuje mleko, ji pri vsakokratni molži pokrii križ in ledja z mrzlo vrečo, da ji tako umiriš živce. Po molži obriši kravo s suho vrečo. Umljivo je, da moraš s tako kravo ravnati lepo. Jeza prav nič ne pomaga, pač pa škoduje.
S čim pitaš prašiče?
Dolgoletni poskusi so pokazali, da pridobi prašič 1 kg žive teže, če mu pokrmiš
4 do 5 kg ječmena ali koruze ali 18 do 20 kg krompirja ali 27 do 30 litrov posnetega mleka.
Za 1 kg prašičje žive teže dobiš da* nes v srednjem 4 do 4.50 lir, Če raču* naš, da stane 5 kg koruze 3 lire, se ti izplača pitanje s koruzo. Po ceni 30 lir za kvintal krompirja dobiš za 20 kg krompirja 6 lir; torej se pitanje s krompirjem pri taki ceni ne izplača; bolj se izplača pri današnjih cenah ko* ruza. Posneto mleko, iz katerega je pobrana smetana, se dobi tu pa tam po 20 stotink. Če moraš posneto mleko plačati po tej ceni ali če ga po 20 stot. lahko prodaš, potem se ti pitanje s po* snetim mlekom ne izplača.
Sedaj je čas za pitanje prašičev, a pitaj s svinčnikom v roki. Preračunaj, kaj se ti najbolj izplača.
Francija in jugoslovansko vino.
Jugoslavija pridela letno okoli 4 mi* lij one hi vina več, kot ga popijejo v državi. Najbolj vinorodna dežela je Dalmacija. V zadnjih letih je pri* tiskala precej huda vinska kriza, ki pa bo letos naj hrže ugodno rešena, ker kupujejo tam zelo mnogo vina Fran* cozi, ki so doma pridelali premalo vi* na za lastni konsum.
Krizanteme ali vahtnice.
Kakšne vrste krizantem prodajajo po mestih, da so tako lepe in imajo tako velike cvetove, moje pa imajo tako majhne cvete? Marsikdo se tako vprašuje, posebno pa ženske, ki so olepšale na dan mrtvih grobove svojih dragih.
Gotovo vzgajajo vrtnarji posebne vrste krizantem, ki dajo posebno veli* ke in lepobarvne cvete, a tudi iz naših domačih se dajo vzgojiti mnogo večji cveti, a jih je treba res vzgajati, kar pa ni težko. Napravimo pa takole:
Spomladi, ko grmiči krizantem po* ženejo ped dolge poganjke, skoplji grm in ga razdeli v posamezne no* ganjke, tako da ima vsak nekoliko ko* renin. Poganjke potem zasadi v dobro zemljo. Poganjek se prav rad prime in koncem maja ter v juniju se začne zelo krepiti. Takrat prereži poganjek in pusti mu le par oči, iz katerih bodo pognale nove mladice. Na vsakem po* ganjku pusti le eno mladico, kateri odstrani koncem avgusta ali začetkom septembra vse postranske popke, tako da pride le en popek do razvoja in cveta. — Delaj tako in videl boš, da boš dobil velik cvet tudi od tvojih krizantem*vahtnic.
Nove
postave.
UŽITKARJEVE PRAVICE IN OBVEZNOSTI.
Užitkar sme odstopiti (cedirati) iz* vrševanje užitkarske pravice, kakor tudi užitkarsko pravico samo, tretji osebi. Istotako lahko dovoli tudi vknjižbo hipoteke na užitek, ki se tiče nepremičnin. •
V prvem članku smo že rekli, da je užitek osebna pravica in da preneha z užitkar j evo smrtjo. Če pa je užit* kar odstopil izvrševanje užitka tretji osebi za določeno dobo ali za ves čas, dokler traja užitek, pravica tretje osebe ne preneha toliko časa, dokler ni pretekla določena doba, čeprav bi tretja oseba (cesijonar) pred tem ča* som umrla; v tem slučaju uživajo na* prej dediči tretje osebe.
Če je odstopil užitkar pravico samo tretji osebi, preneha z užitkar j evo smrtjo tudi pravica tretje osebe; ako pa umrje tretja oseba pred užitkar* jem, nadaljujejo izvrševanje njegove j pravice njeni dediči, j Ako je užitkar odstopil le izvrševa* i nje svoje pravice tretji osebi, je on
odgovoren nasproti lastniku za vso morebitno škodo, ki jo ta provzroči in v varstvo služi lastniku še nadalje njegova jamščina (kavcija), ki mu jo je dal ob začetku užitka.
Če pa je odstopil užitkar pravico samo tretji osebi, preneha njegova omenjena obveznost nasproti lastni* ku, ker- preide ista na novega užitkar* ja. Novi užitkar mora dati lastniku primerno jamščino, da bo užival stvar kot dober družinski oče.
Užitek in najem.
Kakor lastnik tako sme tudi užitkar dati svojo pravico v najem. Če traja najemnina toliko časa kakor užitek, ni nobene težave; vprašanje najema pa postane zamotano, če naj traja v smislu najemninske pogodbe več časa ko užitek. Kakšno razmerje vlada v tem primeru med lastnikom in užit* kar jem?
Pravzaprav bi moral najem ali za* kup takoj prenehati, ko je prenehal užitek, zakaj užitkar ne bi smel več razpolagati s stvarjo, ko je prenehala njegova pravica. Iz gospodarskih in socialnih razlogov pa določuje itali* janska postava, da traja najem lahko več časa ko užitek. Lastnik mora to* rej spoštovati v mejah postave na* jemninsko ali zakupno pogodbo, ki jo je sklenil užitkar. Kaj pravi torej po* stava o tem vprašanju? Pred vsem razlikuje dva slučaja: a) v prvem slu* čaju se je najemnina ali zakup že za* čel, ko je prenehal užitek; b) v dru* gem slučaju se pa najemnina še ni za* čela, ko je užitek prenehal.
A. Kar se tiče prvega slučaja, dolo* čuje postava, da traja najemnina, ki je bila sklenjena za več ko pet let, največ še petletje, ki je v teku, ko je prenehal užitek; če gre za prvo pet* letje, prične petletni rok teči od dne* va, ko se je začel najem; če gre za na* daljnja petletja, začne omenjeni pet* letni rok teči od dneva, ko se je kon* čalo preteklo petletje.
Vzemimo, da se je sklenila najem* ninska pogodba za dvajset let. Če umrje užitkar po preteku štirih let,
Priložnostni nafeup
pri tvrdki
TRST,
via S. Lazzaro 9.
Veliki dohodi frštanja po brezkonkurenčnih cenah.
Par primerov :
Lawntenis........................po	L	1.70,
Lawntcnis težak, v vseh barvah	.	po	L	2.20,
najfinejši frštanjast piket	.	.	.	po	L	3.20,
bela češka flancla...............po	L	5.50,
frštanj za obleke	.	.	.	od	L	2.90	naprej,
žamet za obleke .	.	.	.	od	L	4.80	naprej,
žamet za moške hlače .	.	.	.	po	L	8.50,
hudičeva koža .......................po	L	8.50,
platno »Madonna«, težko	.	.	.	po	L	2.—,
širting »Sposa«..................po	L	2.80,
jajčja kožica....................po	L	2.80,
platno za rjuhe .	.	.	.	od	L	4.—	naprej.
Velika zaloga posteljnih in svilenih pregrinjal. Blago za moške obleke, črn in barvan saten, svilene podvlakc itd.
Za krojače, šivilje in neveste posebni popusti!
! ! Pazite na številko ! !
odkar se je začel najem, mora lastnik po užitkarjevi smrti strpeti še eno leto; če pa umrje užitkar šele šesto leto, odkar se je začel najem, mora lastnik potrpeti še štiri leta. Razume se samo po sebi, da ni dolžan lastnik spoštovati po prenehanju užitka na* jemninske ali zakupne pogodbe, če ga je hotel užitkar z njo le oslepariti in oškodovati, ker je sklenil pogodbo proti nizki najemnini.
Če pa je bil užitek zapuščen ali do* govorjen le za določeno dobo, ni lastnik vezan na zakupno ali najem* ninsko pogodbo več ko za tekoče le* to, ob prenehanju užitka. Če se pa glavni pridelek pobere le vsaki dve ali vsaka tri leta, traja najemninska pogodba največ še za tekoče dvo* ali triletje.
B. Najemninske ali zakupne pogod* be, ki jih je užitkar sklenil za pet ali manj let, ostanejo brez vsake obvez* nosti za lastnika, če so bile sklenjene ali obnovljene več ko pred enim le* tom (za zemljišča) ali več ko pred še* stimi meseci (za hiše), predno je uži* tek prenehal, in če se niso še pričele izvrševati.
Naj pojasnimo omenjeno postavno določbo na tem le primeru : Užitkar je sklenil zakupno pogodbo dne 1. ja* nuarja 1920. za dobo petih let; isto pogodbo je podaljšal za nadaljnih pet let' dne 1. januarja 1924.; druga po* godba je začela teči od 1. januarja 1925. dalje; pred 1. jan. 1925. pa je užitkar umrl; njegova druga po* godba pa, ki jo je sklenil le pred enim letom, predno je prva pretekla, osta*
ne v veljavi in nanjo je lastnik vezan. Če bi pa užitkar obnovil najemninsko pogodbo n. pr. 30. junija 1923. bi ob* novitev ne povzročila nobene obvez* nosti za lastnika, ker bi bila sklenjena več ko pred enim letom, predno je prva najemninska pogodba pretekla.
Glavne užitkarjeve obveznosti, a) Užitkar ne more nastopiti po* sesti, če ne napravi prej inventarja premičnin in opisa nepremičnin. Če pa ne napravi inventarja, kljub temu ne izgubi pravice do užitka. Lastnik ima vedno pravico sodnij sko izsiliti, da napravi užitkar inventar. Namen inventarja je ta, da se odstranijo spori, ki bi lahko nastali med užitkar* jem in lastnikom ob koncu užitka za* radi kakovosti in količine stvari, ki so bile dane v užitek.
RUDOLF KOLL,
zobozdravniški atelje, ustanovljen 1. 1892.
odlikovan z najvišjimi odli* kovanji iz Londona, Pariza, Dunaja, Gorice, Vidma in St.
Louisa, sprejema V GORICL
via Arcivescovado 1, vsak dan od 9.—12. in od 14.—17.,
v KOBARIDU
(pri gostilni Miklavič) pa od 4. — 12. novembra.
ARRISA
so čokoladni bonbončki, jako okusni in brio učinkujoči. Delujejo sigurno in so edino nedosegljivo sredstvo proti glistam. Izvrstno zdravilo za vsacega, velikega in malega. Otrokom velja za sl prinaša družinam zadovolnost veselje in se v vseh iokarnah m zelenih sai
mmm
b) Užitkar mora dati lastniku tudi primerno jamščino (kavcijo), da bo užival kot dober družinski gospodar in da bo izvršil vse postavne pred» piše, ki se tičejo užitka. Razume se, da se užitkar lahko oprosti v pogodbi ali v oporoki od obeh obveznosti. Če pa ni bil užitkar od njih oproščen, lastnik lahko vedno zahteva od sod» ni j e, da ga prisili k izvršitvi svojih obveznosti. Jamščina se lahko da s poroštvom, z zastavo ali s hipoteko.
tipmanja in odgovori.
Vprašanje št. 749: Ko molzem kravo, je ne» mirna in brca. Kako jo odvadim? —■ Odgovor: Ni vedno lahko jo odvaditi. Včasih zadostuje privezati ali oviti rep okoli noge. Obe zadnji nogi se tudi lahko zvežeta nad skočnim čle» no m. Prežene se ta napaka, če kravo udariš z bičem. Mogoče se doseže uspeh z utežjo (kros glo od 1/2 do 1 kg teže), katera visi na 30 cm dolgem usnjatem jermenu, ki je s pomočjo drugega jermena pritrjen nad skočnim členom. Na ta način visi krogla pred piščaljo»golenom. Ta krogla se uporablja pri konjih; mogoče bi koristila tudi pri kravah.
Vprašanje št. 750: Citai sem v »Novem listu«, da izplačuje finančna intendanca 70°^ preduj» me na rekviziti j e. Imam dobiti zastano vo» jašku podporo (še izpod Avstrije) ; napravil sem prošnjo in priložil vse potrebne listine. Ali bi dobil predujm, če napravim prošnjo zanj? — Odgovor: Res je, da izplačuje finan» čna intendanca v Trstu predujme na račun av» strijskih rekvizicij, toda le tedaj, ko gre za škodo, ki je enaka vojni škodi. Na račun pa n. pr. pokojninskih terjatev, zastanih vojaških podpor, vojaške obleke itd., ne daje finančna intendanca predujmov. Kdor je hotel dobiti predujm, je moral napraviti zanj prošnjo do konca marca 1926., če dotične škode ni prija» vi! v vojnoodškodninski prošnji. Ako pa je škodo, ki jo je do 24. aprila 1925. prijavil na» sproti Avstriji, prijavil tudi že v vojnood» škodninski prošnji, lahko vedno napravi proš» njo za predujm.
Vprašanje št. 751: V hiši sva dva poročena brata. Jaz imam otroke, brat pa ne. Jaz imam eno tretjino premoženja, brat ostali dve. Komu priti če bratovo premoženje, če umrje brez oporoke? — Odgovor: Cei umrje Vaš brat brez oporoke, pritiče ena tretjina premoženja ženi. dve tretjini pa staršem, bratom in sestram. Če starši niso več živi in nimate nobenega drugega brata ali sestre, bi dobili Vi ostali dve tretjini sedanjega bratovega premoženja.
Vprašanje št. 752: Kupil sem 6 kvintalov grozdja, Užitninski uradnik pravi, da moram plačati užitnino, ker da imam več kot 3 hi lastnega vina. Ali moram res plačati? — — Odgovor:	Do osem kvintalov grozdja je
užitnine prosto. Po našem mnenju morate plačati užitnino od vseh šestih kupljenih kvintalov.
Vprašanje št. 753: Tast je pred 7 meseci iz» ročil premoženje mojemu možu. Pri notarju so podpisali neke menice in sedaj pravijo, da jih je treba kolkovati. Ali jih moramo res dati kolkovati in kje? — Odgovor: Na to vpra» Sanje Vam ne moremo odgovoriti, dokler ne vidimo menic, ker bi Vam lahko dali slab na» svet. Zato nam prinesite pokazat menice, ko imate! v Gorici še kakšno drugo opravilo. — Najbržc pa gre za menice »in bianco« ali z za» padlostjo nad 6 mesecev. Če je to slučaj, po* tem jih morate dokolkovati pri registrskem uradu.
KRUŠNO
K
O,
KORUZNO M
otrobe, orehove in lanene tropine in klajno apno, dobite vedno pri,
J. MUNIHU,
Sv. Lucija ob Soči.
POZOR PRED NAKUPOM!
Raznovrstna darila za vsako priliko, popol» ne kuhinjske, namizne in sobne opreme za skrbne neveste, gostilne in restavracije iz pr, v ih domačih in inozemskih tovarn dobite po najugodnejših konkurenčnih cenah pri dobro založeni tvrdki z lastnim skladiščem
Ivan Kerže,
Trst, Piazza S. Giovanni 1.
Obiščite nas, da se prepričate o ugodnosti, ki se Vam nudi iz prve roke.
ZL9T9RH9.
Zaročenci, botri in vsi meščanje kupujejo prstane, uhane, ure, verižice itd. le v dobro znanih trgovinah
Corso Garibaldi 35. w in via Roma 16. NAKUPOVANJE IN IZMENE? or ZELO POŠTENE CENE.
F. BUDA,
Zobmi sdravnik
ir. Robert Hlaoaly
w TRSTU
SE JE PRESELIL v ulico calmucca to/n.
Ob siedali la sobotah ordinile v POSTOJNI
Največja urarska delavnica v Trstu.
ALOJZIJ POVH,
TRST — Piazza Garibaldi
štev. 2, I. nadstropje.
Kupuje krone in zlato.
POSnEHIHiniKl
o
>
H
C/3
Širite „NOVI LIST«.
O
z
H
ti
ti
0
CENE:
za651itrovnaurM10^^ za 120 litrov na uro 510'-- L.
JUST UŠAJ,
Gorica,
Piazza della Vittoria 4.
I
»t
SO NAJBOLJŠI IN KLJUB TEMU NAJCENEJŠI
&
h
h
h
II
Struchel & Paludetto
!
GORICA - Corso G. Verdi 7.
Manufakturna trgovina z oblekami in suknjami lastnega izdelka. Velika zaloga angleškega in domačega blaga za moške in ženske. - Perilo in bombaževine p^*6’ po zelo nizkih cenah.
Za jesensko In zimsko dolio dobite v DOBROZNANiH skladiščih moškega blaga in izgotovljenih oblek za moške in mladeniče
ALLE GRANDI FABBRICHE
TRIESTE — CORSO GARIBALDI
mladeniče
izgotovljenih oblek iz volnenega blaga za moške izgotov. obleke iz prav dobr. blaga, z dolg. hlačami za športne oblekce iz trpežnega blaga za šolarje .	•
suknje iz pravega sukna in »Raglan« z dvojnim licem za mosKe »Raglan« in težke suknje z dvojnim licem za mladeniče
suknjiče z dvojnim licem ža šolarje................. •
hlače, posamezne iz modernega črtanega blaga za mosKe jopiči, posamezni iz črnega in plavcga blaga za moške površniki iz volnenega blaga po angleškem tipu površniki iz blaga »Gabarden« in »Covercoats« dežni gumirani plašči za. moške . _ •
Trench-Coats pristni angleški za moške .	• v •
podloge iz kamcline kože, napravljene, za površnike volneni pleteni telovniki za moške .	.	•	•	■	■	-
in VELIKANSKA ZALOGA SUKNA IN BLAGA vsakejrste katera izvršimo z zajamčeno brezhibnostjo v LAS IM
- TELEF. ŠT. 79-35
ga vedno popolno zalogo
od L 98.—• naprej, od L 63.— naprej, od L 38.— naprej, od L 110.— naprej, od L 58.— naprej, od L 42.— naprej, od L 35.— naprej, od L 88.— naprej, od L 130.— naprej, od L 145.— naprej, od L 86,— naprej, od L 185.— naprej, od L 42.— naprej, od L 18.— naprej za naročila po meri,
modèrni KROJAČNICI.

j
I
Vprašanje št. 754: Krava si je z bodečo žico prebodla ses, tako da teče mleko na strani iz niega. Kaj mi je storiti, da se luknjica zopet zaraste? Ali se da zakrpati? — Odgovor: Obrnite se na živinozdravnika.
Vprašanje št. 755: Imam v hiši strica, ki poseduje okoli 50.000 vrednosti in misli vse meni zapustiti. Ali mi lahko zapusti in koliko bo treba plačati pristojbine? — Odgovor:	Če
stric nima otrok, ne staršev, ne žene, lahko zapusti vse svoje premoženje Vam. Višina prh stojbine je odvisna od vrednosti zapuščine in člena sorodstva. Zapuščinska pristojbina od 50.000 lir zapuščine med brati in sestrami, ka= kor tudi med strici in nečaki znaša 60/o (od 50.000 L torej 3.000 L).
Vprašanje št. 756: S sosedom sva napravila pot, ki nas je precej stala. Neki tretji, ki ni nič prispeval pri poti, jo hoče sedaj tudi upo« rahljati. Ali mu s sosedom lahko zabraniva? L- Odgovor: Če je pot popolnoma nova in ne «amo popravljena stara pot in če tretji ni last« mik sveta, po katerem pot vodi, potem mu ahko- prepoveste vožnjo^ če noče prispevati za rjo.
Vprašanje št. 757: Sem žena bivšega dežel« rega cestarja, ki je dobival 32 kron pokojnine. Pozneje mu je bila pokojnina ukinjena, končno >a je dobil par tisoč enkratne odpravnine. Mož e umrl. Ker deduje tudi žena del pokojnine, nislim, da pritiče tudi meni nekaj odpravnine. Cam naj naslovim prošnjo? Odgovor: Če je nož pred svojo' smrtjo sprejel odpravnino1 in ■c mu je bila tudi izplačana, ne morete Vi ni« ' :esar več zahtevati. Če pa hočete še druga po« asnila, jih lahko zahtevate pri deželni upravi
Vprašanje št. 758: Zidam na račun vojne od« ikodnine. Kateri kompetentni cenilec bi najee« leje napravil potrdilo, da je bila že porabljena loločena odškodnina in kako mora biti vloga ìapravljena? — Odgovor: Vi morate le javiti inančni intendane! (vojnoodškodninski oddc« ek) v' Trstu, da je obnovitveno delo dovršeno, fo izjavo naj Vam potrdijo! orožniki in župan« rtvo. Finančna intendanca bo nato uradno ugo« .ovila, koliko je vredno dovršeno delo.
Vprašanje št. 759: Sem bil avstrijski vojak n sem napravil 30 mesecev fronte ter dobil tri idlikovanja, od katerih sem dobival mesečno io 37.50 kron. Ali bi lahko še kaj dobil? — Odgovor:	Ni mogoče, da bi dobili kako na«
irado, podporo ali pokojnino.
Vprašanje št. 760: Kaj je z iz; leljevanjem v Francijo? Ali je mogoče ti v Francijo brez delovne pogodbe? Podobna vprašanja je uredništvo preš jelo od raznih strani, zato odgovars jamo na tem mestu. — O d g o s v or: Naša varnostna oblastva izdajo potne liste za Francijo, čeprav se ne priloži delovna pogodba. Toda frane coska policija zavrne na meji vsakoe gar, ki nima pravilne delovne pogode be. Pogodbo napravi podjetje, in sicer na posebnem vzorcu, ki ga je dalo tiskati ministrstvo. POGODBO MOe RA ODOBRITI (vidirati) FRANCOe 5KO MINISTRSTVO DELA. Le s tako delovno pogodbo gre lahko delae vec na Francosko. Francoski konzul v Trstu ne daje nikakih potrdil ali vizue mo v; zato je popolnoma brez pomena in nepotrebno, da se stranke nanj obračajo. Fr. konzul jim ne more prav nič pomagati. Na omenjenem konzu; iatu je tudi napisano opozorilo delav; cem, naj ne hodijo v Francijo, če ni; majo delovne pogodbe, ki jo je odo; brilo fr. ministrstvo dela.
D. WINDSPACH - TRIESTE
Via Cesare Battisti 10/11, vrata 16. Telefon št.68-81
Sprejemajo se pošiljal ve po pošti.
Civilno inženirska pisarna
dr. ing. Gaberščik Oskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako« vrstne projekte; napravlja načrte in vse po* trebno za priznanje vodnih pravic ter za žične vzpenjače; meri in parcelira zemljišča; izde» luje zemljiške skice za kupnoprodajne pogod» be; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
ZDRAVNIK
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni, sprejema usak dan u OOTŽd, PIAZZA VITTORIA (na Travniku) št. 6/11.
(nasproti lekarne Cristofoletti.)
od 9. - 12. In 3. - 4.
Ob sredah po četrti uri na lastnem domu v
Biljani w Brdih
Zelo važno u skrbne gospodinje in krčmarice!
Aluminijeva posoda na vago po 25 lir kg.
Zelo znižane cene Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno; vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.)
r
TOLMIN '
Zdravnik - kirurg - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt,
Izvežban na klinikah na Dunaju in v Monakovem (na Bavarskem)
k
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri dr ju Bussiju),
V iorici druge dneve v tednu (via DantelO).
A
w PRI TVRDKI <w» -m
C AVALIERO,
m- ur TRST, -m <m
CORSO GARIBALDI S, DOBITE VELIKO IZBER0
IZGOTOVLJENIH OBLEK.
površnikov - trench-coatsov, berberrysov, dežnih plaščev, sukenj plavih, črnih in pisanih po zelo NIZKIH CENAH.
MOŠKO BLAGO
iz domačih in inozemskih tvornic.
LASTNA KROJ ACNI C A
na Corso Garibaldi 4/1 Govorimo slovenski !	Cene nizke!
Odlikovani zobozdravniki ambulatori]
R. BREZIGAR
SPREJEMA
V GORICI
na Travniku št. 17/1 (Piazza Vittoria)
poleg kinematografa.
»SgBBSS0B8!BiM@@000@i^BS8tSBglBSSgiii8gBK
1 Tvrdka Teod. Hribar - Gorica, 2
g	CORSO G. VERDI št. 32.	' S
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh ss £§ vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in au m platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte.
Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse ® gl potrebno za njihovo popolno opremo.
m BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE. f|
Predno si kaj kupite za zimo Vas vabimo, da si ogledate našo veliko zalogo zimskega blaga: žameta, sukna, volnenih nogavic, rokavic, čepic itd., kjer dobite vse po zelo nizkih cenah.
F. FURLAN - AJDOVŠČINA
najboljše blago I	llajnižje cene!
Valuta — tuji denar.
Dne 5. novembra si dal ali dobil za
1 dolar 1 angl. funt 100 dinarjev 100 šilingov (avstr.) 100 čeških kron 100 nemških mark 100 švic. frankov 100 franc, frankov 100 belga
Beneške obveznice »Consolidato«
lir
lir
lir
lir
lir
19.08 92.82 33.88 269.60 56.68 455.20 lir 370.75 lir 74.96 lir 266.35 lir 76.75 lir 81.05 lir
Loterijske številke
dne 31. oktobra 1930.
Bari	37	84	32	35	85
Florenca	69	84	25	60	52
Milan	55	62	65	46	83
Neapolj	77	63	11	19	35
Palermo	S 70	82	42	35	59
Rim	50	54	13	41	27
Turin	37	10	57	27	50
Benetke	45	61	90	64	36
Semnji v prihodnjem tednu.
Ponedeljek, 10. nov.: Komen, Aj» dovščina, Št. Peter, Lokev, Škofije.
Torek, 11. nov.: Spodnja Idrija. Oprtal j, Prosek, Jelšane.
Sreda, 12. nov.: Sežana.
Četrtek, 13. nov.: Gorica.
Petek, 14. nov.: Materija.
J
ZDRAVNIK	*
dr. Oreste Adalberto,
mladi
(stareJSl sin),
sprejema vedno v svojem ambulatorlju v GORICI,
cs Tičite (Fissza VIltorlB) It 19/!,
g	nad lekarno Cristofoletti, ps>
bll’ Economa feibliire
Trst - Piazza Ponterossc 13, 5
od L od od od . od od
od L od L od L od L od L od L od L od L od L od L od L od L od L
2.75 naprej
2.50	naprej
7.50	naprej 2.75 naprej
3.50	naprej
2.90	naprej 2.80 naprej 3.50 naprej
—.80 naprej 2.70 naprej
3.90	naprej 15.— naprej 12.—• naprej
Pretino kaj nakupite,
preglejte na še ct ne, ki so zelo znižane
1.75 naprej
1.90	naprej 2.40 naprej 3.20 naprej 2.— naprej
2.90	naprej
Madapolam K j ava kotenina .
1‘latno »Madonna« .
Platno dvojne višine Frštanj v vseh barvah .
Frštanj, križan, bel .
Frštanj, križan, rdeč, bel, plav ....
Frštanj za halje .
Pol volneno sukno, 140 cm Prvovrsten rigadin .
Blago za moške hlače .
Črtana flanela .
Otroške majice .
Črn in barvan saten .
Otroški povoji .
Platnene brisače na meter Prtenine dvojne višine .
Volnene rute
Plahte................. .
Bogata izbora volnenih in bombaževinaslih majic, rut, nogavic, gobastih brisač po zelo nizkih cenah.
OKORISTITE SE!	OKORISTITE SE!
Odgovorni urednik: Dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piaezutta H. 18.
Hill uglasi
Vsnki ùssari» slane Uti stot., ticbeio tiskana J liro, najmanj 5 Ur. — .\a vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite ponad.be «H odgovore v saortem ovitku, mi lattr» je	geslo.
Edini pooblaščenec s?a nabiranj® oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je Pubblicità G Čehovin, Trst viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
čreva: če rabiš čreva za klobasice, salame itd., obrni se na »Industria budella«, Gorica, ’ via del Macello štev. 46, kjer dobiš zajamčeno \ blago.
Vsakovrstni darovi za birmo po nizkih j cenah. Kupujemo rabljeno zlato in srebro po ! najboljši ceni. »Moderna zlatarna«, Corso Ver.' j di 13, Gorica, (nasproti novega zelenjadnega ; trga).
!
žaga Villat, Gorica, Campagnuzza, kupu» je vsakovrstne hlode, drva in gozdove.
Zdravilne posebnosti. Lekarna C Ca» stellano, last F. Bolatfio, Trst, vie Belìi, vogai via dell’ Istria 7, sei 64—85.
Naznanjava, da sva prevzela mlin in žago na Vipavi v Peklu (Rihenberg). Delo solidno in po najnižji ceni. —• Filip Zega, Branica; Miro» slav Kovač, Lokavec.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280, Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižiih cenah. Ne zamudite orilikel
Idrija:	urar ’n zlatar F. Keber sprejema
vsakovrstna popravila; razven tega ima boga» to zalogo švicaskih ur pristne znamke »Ome» ga«, »iLangines«, »Zenith«, lepih poročnih pr» stanov m raznovrstnih daril, vse po močno znižanih cenah
Pozor novoporočenci! Na prodaj imam
2 spalni sobi iz topolovega lesa, s polnimi vra» ti; delo zajamčeno, cena po dogovoru. — Ivan Filipčič, mizar — Dutovlje 69.
Kapljice Minerva za želodec (Česnikov izvleček in druge zdravilne rastline) so naj» boljše sredstvo proti slabemu prebavljanju, na» petosti, bolečinam in krču v želodcu. Služijo tudi pri zastaranem kašlju, težki sapi ali na» duhi in poapnenju žil. — Čibejeva lekarna v Trstu, Piazza S. Francesco.
Gnjati (pršute) s slanino kupi v vsaki mno» žini po najvi.šji ceni L. Komel, Gorica, trg sv. Antona 5. Dospele so mi pristne kranjske klobase.
Dvokolesa ter posamezne dele, raznovrst» , no orodje, naj razno vrstne j še električne luči j ter vse elektromehanične potrebščine po iz» lednih cenah prodajam. Sežana 30.
Išče se služkinja za večjo družino v go» riški okolici. Mora biti nad 20 let stara, zmožna hišnega dela, zdrava in poštena. Pojasnila daje uprava, »Novega lista«.
Pošteno deklico kot pestunjo išče majhna družina. Naslov je pri »Pubblicità Čehovin — | Trieste«.
Učenca (vajenca) za pekovsko obrt, 15 let starega, sprejmem takoj. Marija Petkovšek, Terreno v a št. 118, Villa del Nevoso.
Trgovci! Kdor želi urediti svoje trgovske knjige po italijanskem zakonu kakor tudi letno bilanco ali spraviti v red svoje knjigovodstvo, naj piše upravi »Nov. lista« pod geslom »Knji» govodstvo«.
Kanal: mana tvrdka Čefarin ima v zalogi j veliko izb ero sukna po znižanih cenah. Pripo» roča se tudi č. duhovščini za izdelovanje ta» larjev, sukenj itd:
Iščem krojaškega pomočnika. — Krojačni» j ca Matej Markič, Giordani, p. Brezza (Fiume). I
Vajenca za dimnikarsko obrt, poštenih staršev iščem. Naslov pove uprava.
Majhno posestvo
ugodnih pogojih proda, p. Cerkno.
z zemljiščem se po Janez Mažgon, Čelo,
126 Žnideršičevih panjev čebel prodam. Družine močne, zadosti zaloge. Naslov je pri upravi.
Trgovec z dolgoletno izvežbanostjo, zna» njem knjigovodstva, slovenskega in italijanske» ga jezika išče kakršnekoli službe. Naslov pove uprava.
Čevljarskega pomočnika sprejmem ta» ko j. Prednost imajo zmožnejši. Delo je stalno, Bavčar, Vipava 88.
TOLMIN.
IPreissìc. ušesni
zobni zdravnik
ROBERT BERKA
SPREJEMA
it ot doslej
vsako «isdelio pr} dr j m Serjamsa v Toimims, ostale dni pa v USUISI* Corso Verdi 38.
IZŠEL JE
Judež
XII
Im 193Ì.
Dobiva se v kn jigarnbpapirnic 1 STOKAsTRlESTI via Milano 37 in pri vseh trgo' cih na deželi.
li!

J!
Marija Accortomi - Trst,
Via Genova 21. —.. in via Mazzini 41,
Najboljši madapolam L V75, Platno Madonna 80 cm „ 2-40, Platno Lavoratore 120 cm „ 3-30, Platno Lavoratore 150 cm „ 4'30,
Črn saten	120 cm „ 3'80,
Gladek saten 130 cm „ 5-90,
Črn thibet	120 cm „ 2 95,
Volna mušola 99 cm „ 8'90, Nogavice, maje, naramnice,'spodveze, rob c in odeje po najnižjih cenah v Trstu.