71
Naj Teč j i slovenski dnevnik V Združenih državah
VeKa xa vse leto ...	$6.00	g
Za pol leta.....$3.00	g
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00	S
oizMtag
TELEFON: OHelsea S—887»
NO. 271. — ŠTEV. 271.
GLAS NARODA *
r
The largest Slovenian
the Umted States*
p Issued every day except Sundays (I	and legal Holidays.
Uistislovenskihiflelavce^'v AmeriM.

75,000 Readers.
Entered ss Bscond Olmss Matter September 21, 1008, at ths Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 8, 1870
TELEFON: GHelsea 8—8871
NEW YQRK, SATURDAY, NOVEMBER 18, 1933. — SOBOTA, 18. NOVEMBRA 1933
VOLUME XLL — LETNIK XLL
AMERIŠKA VLADA JE PRIZNALA SOVJETSKO UNIJO
ZA PRVEGA AMER. POSLANIKA V SOVJETSKI UNIJI JE PREDSEDNIK IMENOVAL WM. S. BULLITTA
Predsednik Roosevelt in Maksim Litvinov sta se v vseh točkah sporazumela. — Sovjeti so obljubili, da se bodo vzdržali vsake propagande.—Ame-rikanci v Rusiji bodo uživali versko svobdo. — Sovjetska Unija v zadnjih šestnajstih letih sploh ni obstajala za Združene države.
Anglija se hoče pogajati z Nemčijo
PIVOVARNARJI IN NQVQ PIVO
Pivovarnar ji se ne morejo zediniti glede alkoholne moči novega piva.— Boje se konkurence.
Ako'jo kdo misli), da. po odpra- { vi prohibicij-eJ vprašajte plode množine alkohola «v pivu ne bo dejalo nikake preglavice in da si bo
pivo po 3 bi pol odstotka aJkoho-j
la. se jo .nekoliko zinoi.lI % .svojih ' računih.
V četrtek je bila namreč med zastopniki 6:1 pivovarn v državi
WASHINGTON, D. C., I 7. novembra. — Predsednik D. Roosevelt je danes popoldne objavil, da je vlada Združenih držav priznala sovjetsko Unijo.
Deset dni trajajoča pogajanja med predsednikom in sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve, Mak-simom Litvinovom, so bila sinoči malo pred polnočjo uspešno končana. Predsednik in Litvinov sta se sporazumela glede vseh spornih vprašanj.
William C. Bullitt, ki je prideljen državnemu de-
, . *	i	i .	- I New 1 ork in ravnateljem državne
partinentu kot izvedenec za ruske zadeve ter se je komiiije ^ alkoholne pijače Edvardom 1*. Mulroonevem konferenca glede tega iwivaznega vprašana. Toda glej čudo: gospodje pivovarnarji. -ki so tako mogočno trobili v svet. da že kuhajo "pravo" pivo in da, čakajo samo še na 5. december, da nudijo žejnim ljudem pošteno pivo. niso prišli j: besedo na dan. J*o preklicu- prohibi-cije imajo pravico zvišati alkoholno količino piva/.in temu se upirajo.
Nekateri pivovarnarji zatrjujejo. da si bodo pivovarne konkurirale. ako bo na steklenici označeno. koliko odstotkov alkohola vsebuje pivo, ker bi vsaka hotela
MORGAN PRI PREDSEDNIKU
Velefinančnik ni hotel povedati, če ga je pred-
NAJSTROŽJE POSTAVE V NOVI NEMČIJI
sednik povabil ali če je [Stroge kazni za zločince sam prosil za sprejem. " nava^e* — Sodniki
Konferenca je bila baje družabna zadeva.
Washington, D. C., 17. nov. —
mogel privoščiti pijačo, ki bo ime" \ PrecLseilnik R<**evelt Je imel v čela več "kika" kot i>a	P°1 ure trajajoč razgovor z , . , . .,
pa dosedanje	^^ WnC.nikom p p^ J Vlada je objavila -nov kazenski za-
'•I	■ Lr m vin	•• .K	_! " . 1 ! i _ _ rw 1
imajo neomejeno moc. Proti prodaji plemiških naslovov.	|
ANGLIJA HOČE NADALJEVATI
DELO, PRIČETO V ŽENEVI
LONDON, Anglija, 1 7. novembra.—Iz zanesljivih virov je znano, da je Anglija pripravljena vklo-niti se Hitlerjevemu ultimatu in razpravljati o koncesijah Nemčiji glede oborožitve.
Berlin, Nemčija, 17. novembra.
pontom Morganom
udeležval vseh posvetovanj med predsednikom in Litvinovom, je bil imenovan za ameriškega poslanika v Rusiji. Zaenkrat še ni znano, koga bo Rusija poslala za poslanika v Washington.
Ko so časniški poročevalci vprašali predsednika, če bo priznanje veljavno šele tedaj, ko bosta diplomatska zastopnika obeh dežela v Washingtonu in Moskvi začela poslovati, je odvrnil, da je to formalna stvar. Po njegovem mnenju so diplomatski od-nošaji med obema državama že sedaj obnovljeni.
Sporazum med predsednikom Rooseveltom in Maksimom Litvinovom je končal šestnajst let tra-, jajočo dobo, tekom katere Sovjetska Unija sploh ni obstajala za Združene države, četudi se je vršila med privatnimi Rusi in Amerikanci milijondolar-ska trgovina.
Sovjetska Unija je svečano obljubila, da se bo vzdržala vsake propagande v Združenih državah in da bodo Amerikanci, ki se nahajajo v Rusiji, uživali versko svobodo.
Precej sporno zadevo so tvorili dolgovi, ki so jih je napravila carska vlada v Ameriki. Ti carski in drugi privatni dolgovi znašajo nad sedemsto milijonov dolarjev.
O tej zadevi se bodo vršila nadalja pogajanja, ki bodo, po zatrdilu Litvinova, istotako ugodno končana.
Poslanika Bullitta bo Rusija brez dvoma z vese-
nikom United States Steel Corpo-j ration Mvranom Tavlorjem.
Po konferenci noben izmed teh d'veli ni hotel izdati, o čem so razpravljali na koitfereJiei. češ, da to prepuščata predsedniku. Niti
in .s predsed-1 kOU narodnih socijalistov. Zakon , s*' i	| določa najstrožje postave, ki so še
tega nista hotela povedati, ako|\ sta sama prosila predsednika za
se
bile kdaj vpeljane v modernem pravosodju.
iProti zločincem lz navade določa novi zakon neomejeno ali celo dosmrtno -dobo zaporne kazali iv pribil ni delavnici, kakoršna je tudi v nekaterih državah Zdru-
ta razgovor, aLi pa ju je predsed- zenih drzav- Toda	nemiški 'P°* nik povabil. !fitavi moreJ° P"ti v prisilno de-
Pri zadnji senatni preiskavij la™,co ,tudl	iu lapuhi.
Morganove bančne hiše je bilo,^VJ~*ZlJVSled naV3'
dognano, da je v -ozki
.zvezi z
United S<tates Steel Corporation. NRA ima velike težave s počasnim razvojem težke industrije, kateri prednjači United State« Steel Corporation. C'e je bila ta konferenca v »vezi s tem, ni znano.
Slednjič pa je predsednikov tajnik Stephen F. Earle rekel, da na ta(j konferenci sploh niso raz-
i zdela t i pivo z največjo količino i Povijali, o službenih stvareh, alkohola. Javnost pa se je v pro- temveč je bila samo družaibna za-hibiciji toliko pokvarila, da takoj "-deva, pri kateri je bila navzoča
zgrabi po pijači, ki je najmoonej-|ša. Muilrooruey pa je tudi rekel, da so mu "nekateri ljudje" rekli, da je 3 in pol odstotno pivo mnogo bolj pitno, kot pa. pivo z večjim alkoholinm odstotkom, navzlic temu, da so pivovarnarji, prednoje bilo dovoljeno sedairje pivo, glasno zahtevali pivo z višjim odstotkom alkohola.
Mulroonev razmišlja o tej zadevi, rfoda. do konečne rešitve še ni prišel.
tudi predsednikova soproga.
PROFESOR PRIPOROČA ZL0Č1NSTV0
. v . loio	t Dimaj» Avstrija, 17. novembra,
ljem sprejela, ker se je ze leta I VI o neumorno za-[Profesor na tehnični visoki šoli
J v Branmsclnveigu, Edward Balse, •zahteva v svoji najnovejši knjigi, J da naj bo nemški narod vzgojen
ZAJEC JE OŽIVEL
Andover, N. J., 17. novembra. Frank Perr j-e ustrelil zajca in ga je daril za, tilnik, ko mu ga je pes prinesel teT ga je spravil v vrečo. Prišedši- domov, je zaje-a vrgel v klet in tš-el na delo. Cez nekaj ur ga mati po telefonu pokliče v to-
de so dobili sodniki neomejeno moč. Te zločince pridrži sodišče, ko žo odslužijo zaporno kazen, pri prisilnem delu toliko čatsa, dokler so po mnenju sodnika še n warn i za človeško družbo.
Vsakdo, ki se je dvakrat pregrešil proti isti postavi, j« označen za zločinca iz navade.
Po novi postavi imajo tudi o-blast i pravico izgnati iz dežele vse tujce, ki ogrožajo javno varnost.
Nevarni grešile i proti morali morajo biti sterilizirani. Pri tej točki kazenskega, zakona je pripomba, da je bila pri tem porabljena slična postava v nekaterih ameriških državah.
Sodnik ima pravico odrediti, da so slaboumni zločinci poslani v blaznice.
Ako oblasti pri kom najdejo kako orodje za »vlom, ga more sodnik kaanovati z zaporom Štirih mesecev.
Kabinet je tudi napravil konec zlorabi prodajanja plemiških na-
FRANCOSKO MINISTRSTVO NA TEHTNICI
Predloga o proračunu bo mogoče vrgla Sarrau-tov kabinet. — Poslanska zbornica se upira no. vim davkom.
odšel domov in zajca ubil.
'še enkrat'
vzemal za priznanje sovjetske Unije.
KROJAČ JE ODGNAL ROPARJE
pravijen umreti. Strah pred smrtjo je po njegovem zatrdilu iznajdba Marksove dobe. Balse priporoča. da se vpeljejo nove vrste o-rožja. kot bacili tifusa, ki naj jih mečejo v vodo, okužene muhe naj raznašaijo tifus in podgane kugo. Balse je bil med ivojno načelnik
WASHINGTON, D. C., 1 7. novembra. — Maksim Litvinov je bil nocoj gost ameriškega časnikarskega kluba. Zbranih je bilo kakih dvesto častniških poročevalcev, katerim je rekel: — Zelo sem srečen, kajti izpolnila se mi je nada, katero gojim že šestnajst let.
Glede propagande je izjavil: — Združene države;
se ne brigajo za komunistično stranko v sovjetski Iurada pri avstrij r » ...	- i i i ••	i	i	Jskem poslanstvu v Carigradu.
Uniji, sovjetska Unija se pa ne briga za komuni-j ___
stično stranko v Združenih državah.	[ WQVA JAPONSKA LADJA
—	Priznanje sovjetske Unije pomeni velik korak k miru. Obe deželi sta se zavzeli za svetovni mir.
—	Ze leta 1918 sem skušal priti v Washington, pa »e mi ni posrečilo. Ko je bil predsednik Wilson v Parizu, sem skušal stopiti ž njim v stik, toda vsi poskusi so se mi izjalovili. Ce bi imel takrat uspeh, bi bilo danes najbrže vse drugače na svetu.
Na vprašanje, če so kake velike težkoče ovirale priznanje, je Litvinov smeje odvrnil-: — Vaš predsednik je dobro poznal moje stališče, jaz pa njegovo. Trajalo je seveda precej časa, predno je bilo napisano vse, o čemer sva se posvetovala. Prav nobe-
Philadelphi,a Pa., 17. nov. — Denar je zapeljal dva roparja, ki v tevtonskeni duhu, da je pri-!&ta maskirana priišla v krojačni-
varno in mu sporoči, da. zajec ska-Če po kleti. Perry je pustil delo, 'sloyov. V Nemčiji je bila zelo razširjena navada, da so plemiči proti tlobrepiu plačilu adoptirali kako osebo, ki je vsled tega postala plemenitega stanju. Z novo odred-l bo so tako pridobljena plemstva, ki so bila pridobljena po 9. novembru, razveljavljena.
Zlasti v času nemške inflacije Bo (baroni, grofi, knezi in celo vojvode ponujali svoje naslove proti plačilu 1000 mark.
Pariz, Francija, 16. novembra. Ministrski predsednik Albert Sar-raut, ki je na čelu vlade koma[j tri t edine, stoji vsled razprave in predlogov za nov državni proračun pred "gotovim padcem", kakor presojajo položaj politični o-pazovalci.
Že diva ministrstva sta zaradi proračunske predloge, ki stavi zahteve, ki so za rešitev franka in za denarno vrednost dežele neobhodno potrebne, padla tekom nekaj mesecev.
Sarrauitov kabin at je poslanski zbornici predložil načrt za znižanje pla-č in znižanje izdatkov državne uprave. Slični načrti, ki so
Ta vest prihaja takoj za poročilom, da je zunanji minister Jolm Simon odpotoval v Ženevo z namenom, da pridobi Nemčijo, da se vrne na razorožitveno konfet-renco, da'bo mogoče nadaljevati .*'• razpravami o razorožitvi in s tem preprečiti razpad konference. Angleška vlada je prllla do zaključka, da je ves trud zaman, da bi sa konferenca nadaljevala, dokler evropske države ne ustreže-jo nemškim zahtevam.
Zunanji minister Simon in pod-taijnik zunanjega ministrstva Anthony Eden sta odšla v Ženevo, da «e dogovorita z drugimi zastopniki štirih držav, ki so podpisale štiridržavno pogodbo, glede kraja, kjer naj ibi se vršila prihodnja konferenca, ker .Nemčija ne mara konference v Ženetvi. kjer ima Liga narodov svoj «edt'K. Pri tej konferenci bi bile udleie-žene Anglija, Francija. Italija in Nemčija. Nemčija je pred e.nim meseteem odstopila od konference, rekoč, da razprava o razorožitvi ne more imeti nikakega u-speha ter je obenem zaJhteva-la popolno enakost z drugimi država-vami, ako hočejo, da se zopet vrne na konferenco.
Sir Simon se bo posvetoval z ameriškim poslanikom v &viei Hugh-H. Wilsonom in bosta naj-
dovedli do padca ministrstev Paul-Boneourja in Daladiera, so bili že brže sevstavila načrt za prihodnjo predloženi zbornici.	J razpravo glede razorožitve. Po
Poslanci smatrajo kabinetni po-Ueg tega je tudi Sir Simon odpe-
loža«j za brezupen. PraTijo. da je padec Sarrautovega ministrstva samo vprašanje časa. ker se parlamentarne stranke trdovratno drže svojih političnih načel in se ne puste vpli vat j od vlade.
Tokio, Japonska, IG. novembra.
co KicUiarda Shakarajiana ter za litevala cxl njega denar.
Krojač je vrgel pest denarja po tleh m ko se jje e.n ropar sklonil, da bi ga polbral, ga krojač z vso silo udari s stolom ,po glavi, nakar sta oba roparja zbežala.
VEST GA JE PEKU
STRAH PRED ŠPANSKIMI VOLITVAMI
Gibraltar, Španska, 17. nov.— V strahu pred špamskimi volitvami v nedeljo je pribežalo v mesto več sto angleških podanikov 1 iz Andaluzije. Ravno itako priiha-
fron Mountain, Mich., 17. nov. Lastnik garaže Walter Freeman {je za $10 bogatejši, ker je v pi-
i * t ,	--	8T prejel bankovec ^a $10 od|jajo^"t«driirktl~ra^ih Tar^o-
Da zeli Japonska povečati svojo nekega moza, ki je z njim delaljs^j bojno mornarico, je jasno iz tega, {pred 14 leti. Pisec pisma prarvi. da je splaivila novo submaririsko da je Freeman1! pade-l ba_~kovec ladjo "Taigei", ker pomeni "velik iz žepa. in da ga je pobral in ob-kit".	držat. Ker mu pa vest očita greh,
Japonska ima 63 submarinov s mu je sedaj denar vrnil skupno težo 72.294 ton. Pet sobni ar in o v je «e v delu, štirje so ze dovoljeni in za nest. nadaljnji so izdelani načrti.
KaroČite se na "GLAS NARODA" največji st-ovenski dnevnik t Združenih državah
CESARSKO PALAČO
POPRAVLJAJO
Dunaj, Avstrija, 17. novembra. Okoli cesarskega gradu, v katerem je živel cesar Franc Jožef I. in pozneje cesar Karol, so postavili oder in slikarji šo pridno na delu.
To olepševalno delo je vlada
BOISE, Idaho, 1 7. novembra. — Senator^ Borah, vnet zagovornik priznanja sovjetske Unije, je br-nih ovir ni bilo. Meni ni bilo niti enkrat treba prosi- zojavno čestital predsedniku in Litvinovu k dose- P^f odredila, ker se bo mogo-
• r	U	i	.ce v kratkem vrait? v Aivstrijo
ti v Moskvo za nadaljna navodila ali pooblastila J zenemu uspehu.	' nadvojvoda Ot o.
MAŠČEVANJE ZAPEUANKE
Frieda Weltz je umorila Francis J. M. Grace-a. Maščevala je svojo žensko čast.
Santa Cruz, Cal., 17. novenubra. Bolniška strežnica Frieda Weltz, stara 43 let, je pred dvema mese-
toval v Ženevo zaradi tega, ker je predsednik razorožit vene konference Arthur Uenderosn sporočil »vaji vladi, da odstopi kot predsednik, ako konferenca Tie izbere drugačne 'podlage za pogajanja.
Pariz, Francija, 17. novembra. Francija skui^a na vsak način pre-| prečiti, da bi se Nemčija pričela oboroževati. Vsled tega je pripravljena pogajati se naivnost a Hitlerjem, toda Hitler mora. sam staviti tozadevni predlog.
Vendar pa Francija vztraja pri tem, da mora biti vsak sporazum v okvirju Lige narodov in morajo v sporazumu biti vključene tudi druge države, ki se zanimajo za razorožitev.
ARABCI PROTI ŽIDOM
cema ustrelila predsednika Grace London, Anglija, 16. novembra Steemhip Co.,% Franoisa J. M. "Tlie London Herald" navaja .ži-
Grace-a m spočetka ni hotela povedati vzroka.
Šele pri obravnavi, ki je sedaj v teku, je njen zagovornik objavil. da. je z umorom maščevala svojo žensko čast.
Njen zagovornik J. Duggan je najprej <povedal zgodbo njenega življenja. AVeltzt>va#je bila med svetovno vojno v Franciji bolniška strežnica, po votjni pa je stopila v Graee-jevo službo. Grace pa jo je vedno zasledo»val in nadlegoval. Nekega večera je bila celo omamljena, m je bila nad njo storjena sila. Ko je Graee-ju povedala, da bo dobiia otroka, ji je Grace svetoval, da vzame odvajalno sredstvo. Vsled tega je zbolela in potem ni bila nikdar več »drava. Pazmeje je prihajala v Grace-jevo hišo po -denarno pod-
doivska poročala, ki pravijo, da se areta-eije proti židom nadaljujejo, da pa beduiafiki Arabci iz Sirije in Transjordanije neovirano prihajajo >v deželo.
Jeruzalem, Palestina, 17. nov. Židje so zelo razburjeni, ker je palestinska vlada izdala stropre odredbe profci naseljevaaiju Židov.
Židovska agentura zahjteva, da se nekatere določbe sploh o vržejo, dru^e pa premenijo. Te odredbe so bile izdane proti Židom, ki prihajajo čoa mejo brez dovoljenja naselniške oblasti.
se je hotela usmrtiti, ako ji Grace ne bi da! denarja. Hotela se je ustreliti pred njegovimi nogami. Grace je skušal samomor zabra-j poro. Ko je prišla zadnjič, ji je ' niti, pri tem pa se je re«vol»ver iz. iGraco podporo, odklonil. Imela prožil m krogla je Grace-j a smrt-pa je s seboj revolver s katerim ■ no zadela.

OwMd aad PntxIlstMd by TRN1C PUBLISHING COMPUTE (A Ootpontki)
VlUk BafcMtf. hlridMl
PUct of bodittM of tbo corporation and a W. Iltt Street.	lUrwfk «1
of above officer*:
Not M City. N.
QLA8 NAIODA (Vetce «1 the People)
Uoood Bvery Day Except Sopdaya and HoUdaya
eelw leto reUa m itritn te
Ktoado .............................$4 00
^ pol leta..........— ........ $3-60
|a Oetrt leta ..................|1 SO
ha New Tor* aa celo taco ......I*-«*
Ea pol lata....................
Em tmoaematro m celo Mo •••••• 67.0U
Ea po) !eU ....
dubacrlptloo Yearly 96.00
Ad
OA AgNOMBt
-«Ua Naroda" IMiaia Taaki dan laraemitl nedelj la praanlbov___
olagoT«u
itopiai brea podplaa In ooefcoooti ae ne priobčujejo. Denar noj pil! j« ti po M one j Order. Pri aprenaembl kraja DaroCnikor. prosimo, da MB radi prejdoje Myall«* naanant, da hitreje najdemo naaloTnllta.
Dopisi
Lorain, O.
"GLA8 NAHODA-, 21« W. 18th Street, Near X« Telephone: CUelae
K-
RAZOROŽITVENA KONFERENCA
Vse kaže, da se bo razbila. Nemčija ji je obrnila hrbet, za Nemčijo pa Italija. In slednjič je Henderson za-pretil, da bo odstopil, če ne 1k> kmalu kaj konkretnih sadov.
Zastopnik Amerike je izjavil, da je. najbolje, če se evropske države same pobotajo glede razorožitve, če razorožitev sploh jjride vpoštev in če jo kdo resno namerava.
Bas te dni so dospela poročila, da je začela Anglija gradili nekaj velikih križark — še enkrat večjih kot je svoječasno obljubila, da jih bo.
Francija je v nekaterih pogledih še bolj temeljita. — Razorožitvene konference se drži kot klop, pri tem je pa kar naenkrat začela spoznavat i/da ima premalo kemikov. Takih kemikov, ki znajo iz raznih sestavin napraviti smrtonosne strupe.
Leta 1914 je bilo v Nemčiji trideset tisoč kemikov, v Franciji samo dva tisoč petsto.
Po mnenju izvedencev, zaleže v vojni en sam kemik s svojim znanjem dosti več kot najmočnejša trdnjava ali cel armadni zbor %-ojakov.
Protiutež proti zastrupljen ju s strupenimi plini je medicinska znanost.
Države bodo morale tekmovati v dveh znanstvenih strokah: v kemiji in zdravilstvu.
Kako velik preobrat v zadnjih desetletjih!
I^ej je bilo tekmovanje drugačno.
C1e je kaka država izdelovala neprebitne oklopne plo-H'C, je bila naloga druge države izdelati izstrelke, ki take plošče prebijejo.
Tekmovanje je slednjič doseglo svo j višek: napadalec in napadanec ne moreta več drug drugemu škodovati.
Zato bo treba obrniti stvar v drugo smer.
V prihodnji vojni bodo igrali glavno vlogo kemiki in zdravniki. To bo vojna med kemičnimi iznajdbami in zdravniško znanostjo.
liazorožitveno konferenco, če se bo sploh nadaljevala, čakajo še velike, doslej neznane naloge.
I*ra»vzaprav je dve leti že preteklo, kar obstoji naš vrli in priljubljen zbor MXaš Dom", ampak dveletnima se bo slavila 26. novembra 1933 s koncertom, ki oe nismo imeli takega. -Saj bo nastopilo 1,>0 pevcev naenkrat. Da bo praznovanje Be bolj slovesno, sta se prošnji naših pevcev odzvala dva zbora iz Olevel&uda, 'Zvon' in "Zarja" in bosta brat.sko prazno vatla za nas lorainske Slcuveaice tako pomemben dan.
iN i dolgo tega. ko smo slavili 10-letnieo otvoritve 8. X. I)oma. Žal mi je, da .se nisem mogel udeležiti popoldne, ker sem moral biti na konvenciji S. D. Z. SH£aJ sem v.sespLosno, kako krasen program je priredila naša mladina. In {fostje iz Clevelanda. prijatelji naših »pevcev, so tudi pripotnojrli k programu, Mr. Bele in }Jr. & Mre. Plut.
V nedeljo so se naloži J i naši pevci in pevke na bus pred S. X. i Domom dn se odpeljali v (LMevo-! land na opero "(Wen.jski Slav-1 ček" katero je priredilo pevsko • društvo "Zarja". Prišli so zado- j voljni -domov in so sp zelo pobiral- j no izrazili.
^ Toraj v nedeljo bomo slavili j idveletnico našega pevskega dru-1 štva '"Nas Dom". Srce mi veli, da ! bi stopil na oder m bi povedal | naši mladini. petveeni in pevkam' in drugim kulturnim delavcem, kaj je v mojem srcu, ampak proslava bo s petjem, ne z govori.
Mr. £>eme, ustanovitelj zbora, le ta-ko naprej pogumno in ne oziraj .se na malenkosti. Mi. ki se zavedamo. kaj si vre<k>fn in kako potreben naši naselbini, da vodiš našo mladino in kulturo, mi .smo ti naklonjeni. Naklonjen ti .je vsak, kdor je le malo zaiveden. ker vsak zna ceniti, kako veliko in težavno delo 'vršiš. Mr. »Seme. naj ti palie-ka, ki so ti jo podarili tvoji bratje pevci in pevke, kakor jih vedno sam kliČeš. ostane simbol bratstva in slope. To so naše želje ob dveletnimi.
In vi, pevci in p.rvke. stoje trdno ob strašni vašemu povovodju z močno pevsko zavestjo.
Program bo zelo bširen.
Po programu ples. Vstopnina za odrasle 35c, za mladino 15c.
Za postrežbo .skrbi in nljudno vabi odbor.
Prijatelji, od blizu in daleč, pridite in se z nami veseJite v nedeljo zvečer 26. novembra t. i.
da so ji Iwjteii vse prodati. Izjkjso-diti pa si tudi ni mogla zaradi prevelikega dolga. Pojavil pa se je bogat živinski mešetar. ki je prihajal na semenj ter večkrat prišel v njeno gostilno in se precej vdomačil. Zagledal se je v hčerko Minko. ki ga pa ni marala ali on jo je hotel imeti za vsako ceno. Xapraivil je pogodbo z materjo. da ji plača vse dolgove, samo da pregovori hčer, da. ga vzame. Mati pa, raje kakor da bi ji prodali premoženje, se je vdala in privolila. Minka. je zvedela, da jo je mati prodala. Zelo je bila že-lostna in se upirala materi, da tega starca ne mara. Naposled, da reši mater in sebe siromaštva, je vendar pri-volila, iu kupčija je bila storjena.
Kaj se je potem zgodilo, bomo videli na Zahvalni dan.
Pri čete k ob 2.30 popoldne a- S. X". D. na St. Olairju. Vstopnina je samo -K)c in velja tludi za zvečer za ples v spodnji dvorani.
Pridite!
Odbor.
INDUSTRIJA JEKLA POD NRA
Tradicij on a ln i ameriški "indi- j višek na mezdi. To j<$ važno, ki-r vidtializemY najbolj značilen v I določene mimimahu* m&zde niso jeklarski industriji, .se je pred kratkim, sestal lice v lice z novimi smermi, ki jih odseva 'New Deal'. Izid je bil odobrenje kodeksa za jeklarsko industrijo. I>ve različ-
Peter Zgaga
izmed njin. je lujeroaeev in blržno 14 odsto tn*orijo sinovi tu-jerodeev.
Človeški problemi v jeklarski industriji.
RAK JE OZDRAVLJIV V ZAČETNEM RAZVOJU
ni naziranji sta se srečali in pobotanja med njima je bilo pretežko, da bi uspela naenkrat. Preveč nezaupanja je bilo na obeh straneh. Kodeks dejanski je bil odobren le kot poskus in velja le za tri mesece, na kar postane stalen. Predsednik pa si pridržuje pravico spremeniti ga.
Določite kodeksa.
Organizirano dela>vstvo ni dobilo v se v tem kodeksu, kar je iskalo za jeklarske delavce. Pridobilo je pa važno začetno stališče v industriji, ki je toliko let odvračala vsak poskus organizirati njeno delavstivo.
Kodes prepoznava načelo kolektivnega pogajanja za jeklarske delavce. Ze to načelo samo na .sebi se protivi dosedanjemu postopanju glavnih jeklarskih druib. Po štrajku leta 1012 so jeklarsko družbe prelomile vsako zvezo z organiziranim delavstvom in so se borile proti vsakemu poskusu organizacije. Kdorkoli je bil le na sumu, da deluje za luiionizacijo. I Jeza kot sredstvo je bil bojkotiran od družb. Xa j drugi strani so družbe jxispeseva-le razvoj takozvanih "kompanij-skih unij", tako da dandanes več kot 100,000 jeklarskih delavcev je včlanjenih »v te "unije". Kakor
nikakor zadostne za dostojno Jvzdr-j že van je delavčeve družine.	I ^"caga mi piie Mrs. Mary
Kokeks jekla in želeji se lia J'^beč.nik: naša na kakih 400.000 delavcev v I Ljubi Zgaga : — Xe vem. Kaj bi tej industriji. Več kot 40 odstoMi rekla. Vse leto sem se fveselfln, njih. je tujerodcev in pri- kako bo prijetno, ko prideš na
razstavo, pa je bilo vse zastonj. Vse moje nade so šle po vodi. Moj mož je bil vse leto na va-! kejšnju, nove »špringe sem kupila j in sem te hodila čakat, po štaerjo-
Jeklo pod NRA utegne pome-1 ,li,!'. pa ,VS€ ^aaj. njati novo dobo v jako dramatic-1 c r"unki' mn ^ karte šlo ga ta hi ni zgodovini te industrije. Pro-|mi aatnJ,la' da nK* bo	eTla
dnkcija železa je bila vodno spefc- pra,V V*1,ka ?,ava '>bUk«t iz New takularaa. toliko v mogočnosti in'Vorkn- Do,?° ,rasa S(?m študirala, moči te industrije. «v njenem oWa-l kdo b' nekl bl1 to> sl^njič sem pa
tu m metodah, kolikor v njenih 1 prista "a sled' da ni v vo)om X"v bojih z delavsavom.	p orku nobene bolj velike in de-
Ta industrija je visoko organi- <Me	kakor ^ tvoia-
zirana in centralizirana in najbolj | K° ,SCni U" -^'»kovala na posta-zastopa duh in naziranje, ki <nre\ii> s0 me vsakovrstne skušnjave
pod imenom "Rugged Individual | obdajale' ker 'scm Vldela taka lisni". Oinitelji v tej industriji se pc	prfliajati, Pa sem se
ponosno -zavedajo dejstva, da so Pomagala in sem le tebe Čakala, razivili industrijo jekla in železa jpa te 1,1 blio-
do visoke stopinje in da so igrali! PoVeJ n,,» za božJ° vol.i°' *emn
Kdor ima raka, ima ravno toii-ko nade da bo ozdravljen, kakor v drugih boleznih. To je mnenje zdravnikov, ki so se udeležili igtvari daneS stoje, smejo se delav-davnega letnega kongresa Asn*-\ei po^tj kolektivno potom za-rican College of Surgeons v Chi- 8t ikov< ki jih izbercjo. Iu iz.
TRI G ALONE IN TRIJE KVARTI
Oblast, ki bo kontrolirala prodajo opojnih pijač v državi New York, je določila, da ne bo smel in mogel ni-fiče naenkrat več kupiti kot tri galcme vina in tri kvarte žganja.
V najugodnejšem slučaju bo galona vina dva dolarja 5n pol, kvart žganja pa tri dolarje.
Dosti j ill bo takole računalo: — Trikrat dva dolarja in pol je sedem dolarjev in pol; trikrat po tri dolarje jih je devet, kar znese šestnajst dolarjev in pol. Za petnajst dolarjev je mogoče kupiti sto funtov rozin in sto funtov sladkorja, iz česar se da sfabricirati najmanj petdeset ga-ion še precej užitnega rozinovega vina.
Marsikdo bo porabil še ostanke, potrosil kvečjemu dolar za gas in petdeset eentov za kvas ter nakuhal še tri galone stopetdeset prufov močnega rozinea.
Tako bo marsikdo naračunal nad stopetdeset dolarjev čistega dobička, če bo tako napravil kot so ga naučile razmere v zadnjih trinajstih letih.
Louis Bal ant.
Cleveland, 0.
"Srce in denar" se imenuje opereta, katero vprizori soe. pev. zbor "Zarja" na Zahvalni dan 30. novembra. Opereta je euodejan-ka. ki obsega nokaj lepih solospe vov, duetov, končno pa celi zbor. Stivar je globoko zamišljena, tako da človeka gane rv srce. Pokaže nam življenje, kaj se vse lahko zgodi, ako ima človek denar in kako se 'čLoveka poniža, ako < nima.
- Vsa stvar se je zgodila primerno tako-le: Bila je vdova z eno hčerko, ki je podedovala po svojemu možu gostilno in nekaj grunta, pa je bilo tako zadolženo.
eagu. Ta "College" ni nikaka šola. marveč udružertje tisočerih vodilnih zdravnikov v Ameriki. Isto je nabralo podatke o 12,000 slučajih raka, ki so bili ozdravljeni.
Vzlic temu, zdravniki neradi govorijo o raku kot ozdravljivi bolezni. Dr. Dukes iz Oakland a je poudaril, da je rak. ravno kot tuberkuloza, bolezen, ki se da ustaviti. ne ozdraviti. Xa primer, neka ženska je imela raka na prsih, ko je bila 33 let stara. Prsa so bila odstranjena. Živela je potem normalno življenje skozi 21 let i.n vzgojila otroke do zrele starosti. Ko je bila čez 60 let stara, je umrla radi raka. ki se je "bil oprijel vsakega orsana tedesa. Med tem pa je vendarle živela 21 let normalno in zdrwvo.
Ni nikake sramote imeti' raka, ravno tako malo kot imet.i pljučnico. Važno je zdraviti takoj, čim se prisotnost raka sumi. Dr. Dukes je opisal slučaj nekega paei-jenta v San Fra.ne.isco. ki se je po-skril. čim je odkril prisotnost raka. in samota.ril v neki koči ob morju, ker ga je bilo .'ram. da bi kdo znal. da ima raka. Ko je končno pri<el k zdravniku, je rak že razjede! polovico liea. Pa še ta rak je bil take vrste, da se da zlahka zdraviti v začetni dobi.
Nesreča je 'v tem. da ljudje prihajajo k zdravniku prepozno. To je razlog, zakaj rak ostane veliki "morilec" ljudi.
brati si smejo take zastopnike, kakršne si oni želijo. Njihova stvar je. da-li si izberejo "kompanijske unije" ali druge delavske organizacije kot sivo je opolncmiočene zastopnike.
veliko vlogo v razvoju Združenih i111 bl,0? Ko ^ bil <J"S<*>lovan držav v industrija I no velesilo. Da |ski dan' >sem Potio° «r*kla. jajca se je tako hitro ta dežela gospo-i sfri-a1«'1- ►"pargelne zabelila, pa darsko razvila, .se pripisuje raz-!tluU	papriko sem pripra-
nim okolščinam. ali i ako "važnai v,!a* tebci pa (Hl nikodeT- ^^ oko Išči n a je bila raba jekla in že-1	pre ostajalo, kot da sem
za giisp<mlarski
•vse sama snedla. da mi je bilo se huje potem.
To naj- bo dovolj in brez zamere in lep. pozdrav!
pogorju Juga. Raavila se je produkcija v velikih masah in zgradile so se čudesne tovarne, ki o-mamtjajo s svojo veličino iti silo. j Velika jeklarska industrija je i napredovala »v sili in bogastvu, ali ' ni bila toliko uspešna v reševanju Kako bo to dejanski izvedemo, se | človeških problemov, ki jih pri-bo iie le videlo.	I nasa izdelovanje jekla. Zgodovina
Uvedeni je bil teden 40 ur za: napredka jeklarske industrije v šestmesečno dobo. 40 ur na te-1 Združenih državah je bila tudi
napredek.
V tem razvoju <je jeklo postalo ena izmed osnovnih industrij Zdr. držav. Zgradilo je pyl stotine ve-	,	v-
likih jeklarskih središč ob reki\
Ohio in njenih pritokih, ob prista-i	^ žal- kpr nisem mogel
n išči h severih jezer, ob železnih : Priti- r«dim se pa trdosrčnosti ei-rudnikih blizu Lake Superior v1 ka.ških fantov, ki morejo mirne
lkrvi gledati umiranje tako
den je povprečni maksimum, ali v ni ko jem tednu se ne sme delati več kot 40 ur. To je nekaj bistveno novega a jeklarski industriji, kjer še pred nekoliko leti se je smatralo uvedenje tedna 54 in pol ur kot velika koncesija za delavstvo. Obelodanilo se je. da celo I. 1931, ko toliko tisoč jeklarskih delavcev je bilo nezaposlenih, povprečni "full time" «v tej industriji je bil čez 52 ur in v plavžih celo 57 ur^ja teden. Na podlagi sedanje produkcije 40-umi teden pomenja. da približno 150.000 delavcev bo zopet zaposlenih. Obenem se odpravi staro zlo v tej industriji — sedem dni dela. vsak drugi teden iv plavžih.
Pred I. 1022 se je v jeklarnah in železarnah delalo v dveh žili-tali. delalo se je torej po 12 ur na dan. dočim nekateri delavci so imeli tudi "doSge šihte" 18 in celo 24 ur.
Kodeks določa minimalne plače za navadne delavce v raznih pokrajinah, ml 25 centon* v južnem okraju, do 40 centov v okrajih Pittsburgh. Yonngstown, No. Ohio "River. Detroit, Toledo in
Colorado. Za delavce, ki so dne
Jdir* MESEC PROSTO! ^
Stanovanja 3 sob. jrorka voda in-elektrika za $18 in $20 na mesec.',14-	1033 dobivali več kot
Oglasite se: 431 W. 25th Street, • °bičajno mezdo za navadne de-
New York City.
lavee. ja določen 15-odstotni po-
zgodovina ostrih in trpkih bojev med 'jeklarskimi družbami in njihovimi delavci.
Pripoznanje pravice delavcev do kolektivnega pogajanja je zato važen začetni korak napram reševanju feh človecških problemov.
FTJS.
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1934 IMAMO V ZALOGI
Cena 20c
s poštnino vred.
Glas Naroda
216 West 18th Street New York, N. Y.
umirau.ie t a Ko pretresljivega in -tako neutešljivc-ga hrepenenji!.
—	CVmu si takf» strašno zamišljen ?
—	Kako bi ne bi!, ker se mi je ljubica skujala.
—	Ali ti je postala aie»vest«
—	Da. izneverila s<* mi je. Kd'» še da danes kaj na žensko zvestobo .'
—	Ail i je ne vidiš več? Kje pa jo?
—	Oh, nazaj j«' tJa k svojemu možu.
Ce hočeš kakega človeka pridržati. govori samo o njem. Če ga hočeš odgnati, govori samo o ,seV>.:.
Neki nemški plesalec, je plesal tristo ur neprenehoma. Potem je pa padel na tla in odvesti so morali v bolnišnico.
■Zdravniki so dognali, da so se mu možgani vneli.
Po mojem mnenju ni niti tedaj. ko je plesati začel, imel posebno bistre glave.
Dandanes so v Ameriki splošno veljavna naslednja načela:
Ljubezen je pijanost; zakon je maček po tej pijanosti; mačka se | pa »prežene s kislim zeljem, kateremu se pravi divors.
U
99
NAZNANILO NAROČNIKOM V CANADI
Mi mo razposlali ▼ mn opomine, kateri« Je naročnina že potekla. Sploh pa vsakdo tudi opazi, do kdaj ima pbrtano naročnino pologa svojec« Imena na naslova. Komar Je naroCidna potekla Jo dolžan« da Jo obnovi, ker deer smo primorani nadaljMo pilM« lista nstariti. Bedaj Je aajkftfta prilika poratoaii dolr. ker Je nmadi<ii 6t0m vreden kot pa na* dolar. Zato spajnif«! a wedelotcw Cas bemt , dolarjev za eeleietno*narotnb«e ali pa tri eanadske sa poletno naročnino. | Poiljtte pa v reci stri ranem pisna, ker drncače nI nobeden Odcovoren, že *se stufajno pismo na kak iiaMn IzcabL fto bolje Je pa, če poSlJele money-nl treba plačati todi aa menjavo.
NEW >ORK, N. Y.
"O LAS NARODA",
216 WE8T 18th STREET,
£aas
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO
Za S 2.85.................... Din.
" $ 5-25.................... Din.
100 200
$ 7.60.................... Din. 300
$12.35 ................... Din. 500
$24.25 .................... Din. 1000
V ITALUO
a $ 9.25 ........................................Lir 100
" $ 18.25 ........................................Ur 200
" $ 44.50 ........................................Lir 500
" $ 88 75 ..........................Lir 1000
" $177 ^— ........................................Lir 2000
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinar J ib ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH TJl izplačilo $5.00 morate poslati— $ 5.79
»« " $10.00 " "__.$10.88
M •• 115.00 » »• _$ia,—
»i M $20.00 " "__$21.—
" " $40.00 V	"___.$41-28
'» " $60.00 •» " ______$51.60
Prejemnik dobi v ctMn tomja izplačilo v dolarjih.
Kajna nakazQa izvršujemo po Cable Letter za pristojbino fL—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY w G1 * s Naroda"
»it W**T 18ik STREET	NEW YOBK, N. J.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" o* čft* nmo nk
članstvo, pač pu nI Slovenci v nil okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
C'w»i romantiko ,so minili.
iNekoč jo bilo res 'lopo. Življenje ni bilo tako -brez pomena kot je dandanes.
Mesece in mesece je opletal fiinf za deklet oni.
<>na je poznala njegove cilje in ( na in ene. pa ni nikdar hotela Lzda-I t i, da jili potana.
Ko ste se srečala, je -ona pove-' srla oei. on je pa. sramežljivo zardel.
Po par mesecih se je vršil prvi sestanek.
On je jrledal v tla, do elm se je I ona v Ivmo ozirala. Oba sta .^diho-vala v brezmejni sreči. Nobena pametna beseda jima ni prišla iz. ust.
Le tih-o brezpomembno teepeta-nije, globoki vzdihi in vdanostni pogledi so oznanjevali globoke srčne občutke.
Skrinjic se je fant razkoragžil. Pred svojim idealom je padel' na kohena-. ves solzan in prknjen ji je poljubljal roko in šepetal: — .Jaz te ljubim, jaz te ljubim ... Ali me imaš tudi ti malo rada?
Da, kje so tisti lepi časi?
Ni jih ivw in so nikdar več ne vrnejo.
Dandanes ne more fant ob taki priliki pasti pred dekletom na. kolena.
Ne more in anore — ker mu dekle na kolenih sedi.
"O L A fl NARODA
NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 18, 1033
THE LARGEST SLOVENE DAILY M tT. M. M
JOŽA HERFORT:
V BELI ZIMI — RDE C RUBIN
K.nr na urno je slrkt l wcr z	i-lovekn. (V jim bos požvižgaval, se <livjo. oMro I'll rjo d rov« zlatopisa-	ti lanlo oglašali in prišli na tvoj 110 jiseiisko obleko. I'rej živoino-	klie, krasnordoei sanici in ponižne Iro nelx» ve ie prevleki o z žalostni-	modrikasto si\o samice. Pa žal prav mi. sivimi oblaki, vodne gladine su	lej krotkosti in njihovi dobroduš-•anievale. v rs; hI i kopreni mejrlo .so	nosti mora marsikateri kalin pristale daleč. djvl.e nekje planine:	pisati svojo sužnost. Se l>o! pa žal. \ese|;» Movekova misel je postala	da nivi vsi kalini pernati. oN.žm. V tihi no»*i. v katero so l»r-	— — —
ele samotne cestne svetiljke. se je ljinlil nekje wer in >i pel sam s seboj tiho popevko, tia Kras« pa se je zbudila burja, in priš-a k >e-eru v svate. Žalostno sivo nebo je pri«"« lo prav rahlo ro-riti. pc<! jutro se pri«V|e \Tteti z v«s"ne sivine prve snfiinkf. Kmalu se je dol in »rej* zavil v tieviSki p law" rim«*. — 'rav tako se mi jo »delo. kot da so vsi pfi.'-ki poskrili preti nir/lim lihem zime kot da j«* izumrl grozd, rani |»o sadovnjakih je bilo v*e ih<» in mrtvo, kot da s«* je drevje tlelo se enk«-jit v nvntovsk« ohlači-o. l*a pr»kmrzel je bil strupeni dih M-vera in ni»*sto p» <r»mce pti«"k o e vrane krakaje kroži!«' in se vrab-
i	pretepali Zj, redko zrnje. Smuei
ii	<kon» neslišno znrezale v l>e-lino. itka sled se vlekla v flfozd. Xa crilfxitju sem obstal, niti veja ni wH-ila; kar se je spustila tik mene m drevo drobna ptička. Za dobrega
idvii je bila velika iri žvi/.jraj*1 vlieala; ozrl sem se. Xa belih za-neženih vejieah je -.tnlel kalin. Sam-ek je bil. T«*me in zaerlavje je ime! •rilo, kljun precej debel, nekak i m roden ; prsi in trebuh pa je imel kr.-isno einohrasto karniina.-.to rrte-: perotke «"rn«». hrbet pa. siv. kot je bilo sivo zimsko nebo: pod re->om in na trtici pa je bil '»ol.
Planine orelenele, hudourniki so se umirili, stopil se je snop. April je jemal slovo. Dolinsko drevje j«» otlevalo / prelcstno svatovsko obleko. Češnje so odevetale in jablane so odpirale rožnato bele pop-ke. Tedaj so se višje po gorah in planinah ženili kalini. Zamolklo barvane samice so si zvile v zatišju irnezda. Ko so se po štirinajstih dneh iz tistih |>etih modrikasta zelenili. vijoličasto pikastih jajc i/legli m lati »eki stn jih pridno krmila oba stara. Ko pa so se zaupali lastnim peroTkam. sta se takoj sjira-vila na <lru.ro gnezdo. Ko je bilo tudi to odjrojeno in preskrbljeno, s-.-je po planinskih posekah pričelo prstro življenje. V^a tista drobna k nI e lea ptičev no gostolela in pel:». Kalinom ^o se pridružili š<"inkavri in strnadi. pinože in ghlsni gorski
škrjanei. l)rus<*ino s« jim delali be- .. . . . .	, .	-
. ...	n itn o; takoj nato pa. kot v oprnvi-
kuvpi muharji. r«leregrle taseice ml... ....	, ... ,
'	w .	Milo. Ijuoko zapel, role sem vam
povsodi smrtna tišina. Zdaj. zdaj poči zinrzla veja. zakliče z drobnim jrlasom drobna sinica; po beli zimski prelesti pa se spreletavajo ru-I i na sto rdeči kalini, otožno žvižgajo.
Starega ptičnrja sem poznal, lili .ie eden onih dobrodušnih, kateri ptiek ni samo lovil, pač pa je bil t ud j njihov veren prijatelj. Ta je imel starega kalina, ki pa je bil v nasprotju z drugimi, tako imenovanimi kalini zelo bistroumen. Poznal me je. Ko sem prišel k s\o-jemu znancu nn obisk, sem odprl idečeprsnemu ptiču kletko; zletel mi je na lamo. odtod se spustil na roko. pa me opazoval s svojimi vda
nimi. temnor javimi očki. Perotke ir
• --i
glava >o bile pri tem ptieku tak-t«'ninomotlro črne. da "lisem nikjer še videl lepše barve, posebno ker s* je ta barva tako Jepo prelivala \ modro. Vedno naju j«' motil v pogovoru s svojo škripajočo pesem co. hote* naju zabavati. O mu ni -••m posveč;i! ilovoOj poTOrnostS. r.a.j tako se tni ie z<le|<», je z;*-:* >;i ramo in me krepko usč;«vni) v uho. Potem »se je pa tako obnašal ko* da bi s«' mu tr> zdelo silno ime
Iz Jugoslavije.
Strašna eksplozija v železarni v Zenici.
Te? dni dopoldne, ko so delavci železarne * Zenici odprli lnarti-uovko. da bi izvedli kontrolo, je nastala eksplozija zaradi plinske-ka pritiska. 1'bilo je na me.stn dva delavca, druga dva pa hudo ra-nUo. Martrnovka je po čudnem naključno ostala nepoškodovana, samo njena železna vrata so s<» razletela na koščke.
Župan, ki je sam sebe noslal po odgonn.
Sodišče v Slavonski Požegi seje te dni bavilo z nenavadno sleparijo. Obtoženi iso bili bivši župan vasi An dri je vre v. dva njegova prijatelja in občinski redar, ker s železniško upraivo osleparili za voznine na ta način, da je župan sam sebe in svoja dva prijatelja posla"! po odgonu. redar pa je vodil te "are.stante". Zupan in njegova prijatelja so si hoteli prihraniti denar za vožnjo v Slavonski Brod in je župan sestanil za vse, tri odgonske liste, ki jih j«' potem ! redar ]K>kazal .sprevotlniku. Spre
DVE SIROTI
Spisal A. D. ENNERY
—	Jaz, žena. hočem. <la mi oclpro na ste-žaj Jiisf), kanmr sem se namenil. ..
—	Kdo naj hi ti jo odprl i — *ra je prebila žena }>resen<"*eeno. — Menda shižahiuki. Ali jih poznaš.' Kaj ti hoda pomagali i
Proehard se je samozavestno nasmehnil.
—	Imeti pajdaše ? Beži no! — je dejal in skornic^iil z rameni. — Saj veš. da jih nimam rad.
Potem je pa povedal, kaj je mislil.
—	Da, dra^a moja, pridejo mi naproti, na pragu me pozdravijo in do tal se mi poklonijo, da se nii tako zahvalijo za obisk.. .
—	Zares ?
—	Povem ti velo. da me bodo pričakovali z največjo nestrpnostjo... pričakoval me bo sam milijonar, ki me sprejme kot odreš«v nika.
—	Odrešeni k! Ti!
i
Ko je bila radovednost njegove žene, po-! ! mešana s presenečenjem, že na višku, je pri-
predstaviti gospodu, <V bo zadovoljen z menoj . ..
— Že dobro, — je odgovorila žena. -Velja torej, ves svet bo zvedel za lo, š<* prodno mine po] ure.
pa j c
Mraz jih sili nižje v do'ino. Vso miho so pri nas. Kličejo in kličejo, n ]K>žvižgavnjo ti kra-sni zims'ci tibini in iš<"*ejr» jh> polein grmovju «.|k Ii jagod in semenja. Dohro-lušne ptičke so to. krotke in mirne. prav nič se ne boje rvijaenetr i
tresorepi. beločeli. črimbradi po gorelrki.
•I• s<'Ti s«- j.^ bližala s svojim zlatim vozom. Živina s<* je s planin ]>omikala čezdalj«' niže. vrhove jo )ioljubiI prvi snejr. Tedaj <o se zaupali škrjančki in pogorelčki svojim drobnim krilcem, posetili za par dni nižje doline, pa se uma-;kni1i pr«'H dihom s<»\-.-i-a na .jucr. — Višje !ei>e j.* ^nrrnil s nee zabelim! I laščem. kalini so šli čezdalje niže. vso dotlej, dokler niso neb«*ški tkal-<-i pr»'k v^o <I«'ž«-le stkali snp/.ncsa prta.
Hole doline, beli griči, z mrzlim krasom odete veje. nrraz in zimv
povedal zato. da ne boste mislili. «!:: s-i kalini in ''kalini'7 enaki.
HRBTENICO SI JE NALOMIL
CJ^-Ietni železniški kurjač Ignac Pal je padel .s premikajočega se Ktropa. Priletel je ob trda tin na. j hrbet ter obležal z nalomljeno hrbtenico in notrrvnjirfii poškodbami. Zdravi se »v nvariborski bonišniei.
Soročite ee na " GLAS NARODA največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
vodniku je z«lela čudna ta od-, - ,	, . .	.
o/in-irn >..i-. L-.„. , ,, ,„,.^1. „. - sol lM iK iiard z barvo na dan m zona p gonsKa vožnja. Ke.r so se možakar- i _	*'
ji med .seboj veselo razgovarjnli; bol j strmela.
in pri tem pili rz čutare, ki je m- — Zena, pomagala mi boš pri tem. :i in mala iz roke v r«>ko. Sa p«»lieiji fautiea.
v Slavonskem H rodu se je občin- _ ^ poTn.lL,nti , Mi ,
ski redar ust rasi I višje oblasti ter!	j . . . ^ ,	.
vse razložil. Zaradi nenavadne ~	rad. da bi se ženske vmešavale,
v take stvari, par pa hočem, da bi vsi tri j*, stali na straži. k<» bom opravlja! svoje delo
—	J)a l)i te opozorili na pretečo nevarnost !... Kako bi pa moo;!i to storiti i
i /ti- ......... v w	i nravi vasa žena..
—	< e hi se pojavil hirtc. hi zazvizgali.. .
Nii
sleparije so obsodili bivšega župana na tri. redarja pa na en mesec zapora, dočim sla bila županova prijatelja obsojena le pogoj 110.
Ta eas. kf> je njegova žena skrbela, da bi se hitro raznesla vest, da bo končno lahko malo bolje živela, ker je dobil njen mož po dolgem prizadevanju službo pri visokem gospodu iz dvomili krogov, je šel Froehard kupit livrejo. žamestasto obleko in s\"ršnik. V ta namen je odšel k Templu. kjer j<» dol-go barantal, prodno je po ugodni reni kupil vse potrebno.
Ko se je vraeal z zavitkom }>o i pazduho, ga je ustavil sosed-trgover pred svojimi vrati, reko«":
—	Torej nas zapuščate, sosed !
—	Bogine. sosed, priznati mora ni, da n" odhajam ni«*- jirezgodaj. Moj niošnjieek je že dolgo zelo niršav.
—	Tn zdaj ga kanite zopet napolniti {
—	Zaenkrat sem ga le še bolj olajšal.
—	Saj n*s. sosed, kaj pa imate tn po ! i pazduho i. .. Obleko t
—	Livrejo. sosed, — je odgovoril Kn>-ehard. — Kaj hočete, ko pa r love k nima na izbiro...
—	No, r-e bosi e služili pri knezn. kako"

Knjigarna "Glas Naroda"
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Str^L New York
Norec skočil pod vlak.
V Koprivnici jo skočil na odprti projri pod vl;ik 22-letni hla-pee Mio Dolanec iz Novega <!rada v Podravini. Kol .sa lokomotive ,so mu odrezala glavo in mu strašno razmesarrla telo. 1* radii a komisija .skoraj ni moirla nir«)to-viti vzroka .samomora. k<-r je bi! .samomnriioe |irr.skrbi.jen in nidi ni trpel /a m-sreeno Ijuiieznijo. Šele jioznej:- .s«- j«- ir««»tot\ilo. da je bil Mio pa-tološki ii;i. .sk«iraj bla-^
zen ter da je s svojimi prijatelji večkrat razgovarjal. da je najbolj napraviti samomor. 4<cr p»>-tem vs<ij čascplsi pišejo <» njojn. K-evež najbrže ni vtnlel. <|,i jo na s veh i mnogo ljudi, ki so srečni, da časopisi sploh nič ne pišejo o njih. .
ral
,	r — In se pri znamenitem, sosed... Na 1111-
lazjega...	j... .. ..'	...	,
, . .	•	. , . ,	iliionin sedi, nhogo ljudstvo ti.-i sirao.a.— ie
- »JaKohu povem ze vnaprei. kaj bo 1110- , - , ,	!
.	;1 ,	1	J	' dejal !
storiti... toda mali.. .
•jal hinavski razbojnik.
—	.Jakob bo na enem koiieu uliee. Peter j
na drugem, ti pa sredi med njima... Takoj Zvečer pred zlo činom j<- Froehanl š-no bo mogel nihče mimo. ne da bi ga videli j enkrat dol>ro premislil, lit-dcl p»»zno v ali slišali. .. In zdaj.. .	,	! noč, k«>.s«» žena in otroka /.«• davno spali: za-
—	Zadostuje, — je dejala Frorhn rdka. |1 «kpl.ieu v svoj«« misli, jo zda j stshd in si pod-— ne hoj se. ]>azili hom > dobro.. . Za hip j obmolknila, potem je pa vprašala:
—	Kdaj j »a 1»«» 1«»^
—	Jutri.
—	Tn kje bomo morali stali na straži?
piral jilavo. zdaj zojiet li««lil licrvn/iiu sobi.
Ko je vse dobro prevdai il|in pripravil, je za<*el pisati pismo, da bi ga zjutraj odnesel zdravniku, ki ga je tako nestrpno jirieako, 1'oznaš dobro eerkev. ki se vidijo njeni jnečakinja milijonarja de Frolandsa.
stolpiči s trga des Innocents ^ — Cerkev sv. Eustaha misliš i ___i — Tega ali onega svetnika, to me ne za-
PARIŠKI TRG—PRIČA BUR-' ,in,n Pa ,li,j bo RV" E,,sta,,i,•"OZM;|i
POVESTI in ROMANI I
1 Hci papeži, tu,-----...»
Agitator (Kemaik) br.ii. ...».........Mi
Andrej llofer _______________________________51 j
teneftka vrdeievalka ..............-......-W
trlRrsjski M*r .......................SS
Mi nmfwn _________—-------—------.M
Me noti. mali junak ...................U
toiitno d* rev i __________________________Jft
toijs p<it om Bledu____________
_____________40 lijabljanske slike. Hišni lftstnlk.
HcktifJflT ne4 ...................—.....—...iH
Hrdviks .....................................
Hudi- fasl, Bhr dude, veseloigra .75
Helena <Kmetora> ______________________41
Hude Brez dno (11. r«M ____________M
ankar:
Greftnik l/ntrd, brofl.
Mimo življenja ________
MoJ« ftlvljenje ---------
Romantične dune ..............—»
Italkansko-TurMcn. vojaka ............
talkama* vojaka. % sltkaiul —
Boj In zmaga, povest.............—
[Uagmjna Vdlktca vojvode —
Burska vojska -------------------
lieaiin dnevnik ------------—------
Čarovnica .......................—.....—
Cvetina Borograjska ...................-45
Cvetke .................................................
Čebelica _____________________________»
Črtice la ilvljenja na kmotlfc----SS
Drobli, In razne povesti — Spisal MllClnski
]>ekle Eliza
Huntorako, Groteske In Satiro ,
vezano .....................——--------M
broilrano ...........—........-.66
filet t. Broutfca.......................1J50
i Izbrmnl spisi dr. R- Dolenca .
NIH DNI
Trgovec. Kupfljskl stražnik. Uradnik. Jezični doktor. Gostij, ničar, Klepetulje, Natakarca,
Duhovnik. Itd. ___________________«0
Ix»v na ženo (romam ----------------80
Lucifer _____________________________1.—.
Marjetica ............................"
Materina irtev -------------------------M
Moje Življenje ________________________75
Mali Lord ____________________________M
_jSS I Mi,iwuir denarja______________75
......M
....1.60
I Vi tajnosti prirode ____________
: Ii modernega sveta, trdo vea
.80
...-75 Izbrani spiti dr. Ivan Meacinger:
2 zvezka ..................................1-58
...a
,J»
...40 ....CS
Igralke, broširano --------------------.......Ji
Igralce _____________________________»
Jagnje.............................................M
Janko in Meika (sa otroke) ..........M
JernaČ Zmagovat, Med plazovi _______50
Maron, krščanski de«cfc is Liba-
Jutri (Strug) trdo vea_____
broS._________—__________
_________73
...........60
Dslga reka________
De Ohrida In Bltelja
DoU z oroijem
Dve sliki: — Njiva; ______(Mefiko) —------
Devica Orleanska »-Duhovni boj_____
Dedek jo pravil;
JnrtKevI spisi: Popolna izdaja vseb 10 zrezkov.
lepo vezanih_________________...H,—
6. zvezek: Dr. Zeber — Tngomer
brofiirano ..........._________________.78
Mlad ill zanikerneiov lastni ftlvo-
tOPlS ........................m* •—............75
Mlinarjev Janez .......... —.............50
Musolino .—-----------------------------r...4#
Mrtvi Gostot ...............................J3S
Mali ftlatei ________________________70
Mesija ___________________________________50
Malenkosti (Ivan Albrec-hti _______25
Mladini srcem. Zbirka povesti za
slovenska mladino..................JS5
Misterija, roman __________________________1.—
Možje-------------------------------------1.50
Na različnih potih______________.40
Notarjev nos, bnmoreska _________________.35
Narod, ki Izmira_______________________48
Naša vas, n. del, 8 povesti________80
Nova Erotika, trdo vez___________„70
Na*a lete, trda vez .*___________78
broširana __________.....................
Juan iMserlja (Povesti Is Španskega
Ilvljenja--------------------------
Kako se sem Jaz ukal
(AleSovec) I. avecek________<•1 Na Indijskih otokih
(AleSovec) II. sv.__
.58
Kako sen se las Ukal
(AleSovec( III. zvezek ...
P«rc
is astaljoaov
v Koreji_____
Krvna oaveta
JW
Kndkl pust (Senoa)_________.iS
Kuhinja pri kraljid gosli nofi^ ^5i Kaj se jc
Kazakl .............-________
Krlžev pot patra Kupljenika Kaj ae je IsaOUU št. Oks _ Levstikovi sbvaili *8p
__________40
l^ekaj iz hiške zgodovina____________35
" | Na krTavlb poljanah. Trpljenje in strabote z bojnih pohodov blvge-
ga slovenskega polka................^UO
Ob 50 letnkl Dr. Janeza B. Kreka .JS5
Onkraj pragozda______________________Si
Odkritje Amerike, trdo vezano........JO
mehko ream ........................Ji
PrapreSnnove zgodbe................Jfi
Pasti In zanki___-_______________________JC&
Pater Kajetan
....Ji
___50
^..Ji
Trjr "PIhim* »I«* hi Coneonle" v r'arizu oljn.ivljnjo. Ta tr^ ima Inimo zgodovino za "<uIm>. Na z<i-
f pad ni stfni hotela * * ('rillon ** lali-lco opaziš jhmI t.-iLlo z napisom <4Plaeo l.i Ponoordo*' so staro1) cznačho za ta tre "Place dt» Loies XVI'* Zlatf r-rke. ki \-sehujejo imp kralja, ki je postal žrtev francoske revoluciji*. >:► obrabljene. Z r.jinii j<' šlo v vim"nest tudi 200 let fr;mco-.ke z^rodovme. Trir st> zgradili 1. 174Š ua ukaz Ludvika XV.. k<» je liilo treba najti prostor, na katerem naj hi Mu! spomenik v rast francoski m vitezom, ki s<» «r.j poklonili pariški meš«"ani kralju. Takrat so tr<r na zvali "Place de Louis XV. Revolucija je. seveda odstranila spomenik in tudi menjala ime tr^ru. ki so |H^iej ■naziva-li "Place de la Revolution". Prav na tem trjru sta umrla pod jriljoti-no kralj Ludvik XVI. in Marija Antonieta. L. 17^5 so nazvali trjr zojx't "Place d«' la Concorde*'. Ko so se p.urbonci zopet ix>lastili prestola. so sra prekrstili zopet v Place de Louis XV. Pozneje so sa prieeli r.azivat-i .spomin na usmrtitev Ludvika XVL "Place de Louis XVI." Tudi ostanki tepra napisa so še vidijo na steni hotela "Crillon". L. 1830 so vpeljali zopet ime "Place de la Coucorde.
! toga fanta.
—	\ n. in ?
—	(V pros proti tej <-oikvi. prideš do ulito du Bont-riu-Monde.
—	Veni... Vrasili so vraram po tej ulici i s tcu a-
—	V tej ulici je hiša št. 14.
—	Številka 14. — je ponovila žena.
—	To je torej ulica, kjer boste stali na straži... Tn da mi ne pozabite zažvižgati. <v«' hi opazili birire ali vojaško patruljo.
—	A če hi se ti ne posrečilo? — je vprašala Frochardka v strahu.
.g [ Pingvinski otok _______________
'45 i Povefeft o sedmih obeienib Pravica kladiva ----------
K<> j<* l»il«» pismo napisano. ixa ji* na ir^as pr«'eit m I in ponovno pretehtal vsako brscilo. ponovil vsak stavek, da l»i se prepn^al. da ne more nohena s A'ar izdati, da je liilr. ]>i. smo poiltaknjeno.
In zadovoljen s svojim delom je zapečatil pismo in napisal naslov:
**A Monsieur.
Monsieur Duraeher. mediein-ehirurpen. Tine Saint liouis en lisle. En Ville."
\' pismu je izražal milijonar de Froland željo, da hi zdravnik svoj poset.odgodil za en dan, ker je hotel, da hi slavni učenjak sani videl znake njegove bolezni, ki so se ponavljali skoraj redno vsak tretji dan.
Vse-je bilo pripravljeno in razbojniku je bilo treba samo še čakati, da napoči iifjoden trenutek.
Naslednjega dne se mu je zdelo potrebno ]>retl odhodom z doma ponoviti vlogo, ki
—	Mora se mi posrečiti, irrom.ska strela! — je vzkliknil. — mora. . ali pa.. .
—	Pridi sem, Jakob! — je poklical sta-rejše^a sina in vzel v naročje. Objel ga I je čakala; zato je stopil pred ogledalo s pi-
L iv. PfHal; Ode ia eftefUe;
Pablrki Is Sola (Albrecht) ...........25
ParUkl
Prihajat, povest
Poveeti, pesmi v premi (Baudelaire) trdo vezano _____
"GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7* V Italijo lista ne po* sil jamo.
je še k repke je kot navadno, potem je pa stopil k ženi. rekoč:
—	Se nekaj ti moram priporočiti... (iro za to. da bi nihče v tej klepetarniei ničesar ne slutil. Tvoja soseda je klepetulja, ki bi razbobnala po vsem okraju.. .
—	In trg-ovee tu kraj nas stoji vedno na pragu, če kdo izmed nas odhaja ali prihaja.. .
—	Treba je torej zamašiti kljune tema dvema tičema, da se ne bosta preveč zanima-Ja za moje stvari.
—	Govori, mož.
—	Sosedi in trgovcu porečeš, da sem dobil dobro službo... in pripomniš, da sem jo že dolgo iskal.
—	Službo... pri kom?... Kakšno službo?
Froehard je nekaj časa smeje gledal ženo, ker ga je veselilo njeno presenčenje.
—	Službo... služabnika. — je odgovoril počasi.
—	Služabnika ?
—	Da, gospa Frochkrdova.. . pri velikem gospodu...
In s posebnim naglasom je pripomnil:
—	Torej porečeš obem^, poslušaj me dobro, porečeš jima, da se moram iti jutri
smom v roki in poskusil, če zna izročiti gospodarju pismo kot dobro izvežban služabnik.
Nadaljevanje sledi.
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik m v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
. j-:.. . • -
_k__
t
NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 18, 193S
THE LAMEST SLOVENE DAILY fat U. fl. ML
—- AJi je mogoče, Tom — oh. Toni, saj bi /monala umreti, ako bi bila da lev od tebe. Tom — moj Toni — drži me, da aie utonem.
In 11 h pol onesvešeena se mu .sklune v naročje.
Tom se prestraši.
—	Trsika. moja Uršika!
Toda zopet se zave in se mu nasmeje, z ljubeznivim, sladkim nasmehom, ki ga je jiodedovaJa po svoji lepi materi.
—	Moj Tom. — moj Tom! — tšepeče ljubeznivo.
In oklene se njegovega vratu. Tom se skloni in priliniie nroč poljub na 'njene ustnice. V sladkem zatopljen ju ostaneta nekaj ea-*a v tem poljubu in od njih odpadejo "bolečine. Držita se oklenje-na. kot se ne bi nikdar hotela izpustiti. X-ato si pijana sreče gledata v oči in se zopet poljubujeta. Toni pomisli, da je Uršika še veti-n« bolna, ter jo z največjo 1 jwbenjivostjo položi v blazine.
—	Tako. Uršika moja. — pravi žarečih oči. — sedaj mora« najprej pofK>hioiua ozdraviti, samo nisem te hote! več pustiti v tvojem ► rčnem trpljenju.
Uršika se mu nasmeje.
—	Saj sem popolnoma zdrava. Tom in *edaj bom vstala.
—	Iy. tega ne bo nič, Uršika; najprej mora še priti zdravnik in U dovoliti.
Proseče dvigne roke ,proti njemu.
—	T<*Ia ti tfcrfaneu.pri meni.
Toni se smeje ves srečen in zopet je bil stari Toni.
—	Kot bi me st^kij mo<rel kdo od tukaj odgnati, moja draga
Uršika.
K po.>telji prine.se stol in sede. Uršika ga nekoliko plaho gleda
—	Tom — ali kdo »ve — da — da sem bila. tko neumna?
Toni ji poljubi roko in ji nežno g'adi lase. V njegovih očeh se odseva bojazen. ki jo je prestal zaradi nje. ko je hotela skočiti v jezero.
—	Kazini tete Grete in mene nikdo. Xa to nikar več ne misli — tudi jaz se bom potrudil, da na to ne bom več mislil. Bog ni hote', f.a bi se mi izgubila. Sedaj si mo;a — za sto M — vedno in večno, moja mala medvedka.
In zopet jo poljubi, da obema poide sapa. Xato pravi Uršik;. I ilio:
—	Mati je bila pri meni — ko sem hotela storiti — pri meni .je bila v moji stiski; popolnoma ja-^o jo videla v mesečini nad jrzerom ; prihajala je k meni. kot bi me hotela vjeti.
Toda Tom jo resno pogleda.
—	Tvoia mati? O, moja Uršika, kako zelo si podobna svoji Iju-hrmivi, lepi materi.
■I»ož« :r» r»o laseh.
—	Kako krasno je. da me ljubiš, samo mene. moj Torn. Ali si moral 'biti zelo trd proti Geor?ini?	•
Tom skomigne z rameni.
—	Drugače se je nisem mogel odkri-žati.
—	Sedaj s«' mi pa ivemkar-le smili; skoro sem jo morala »sovražiti. ker .sr-ni mislil^, da jo rnurš rad.
—	Xe, m*, Uršika, ljubim samo tebe. mlado, mlado Uršiko, jaz tvoj stri .stric Tom.
Vsa ožarjena jrleda vanj.
—	O. tako si mlad — tako mlad — mnogo mlajši kot mladi gospodje. ki zn ijo delati s*<nio pulile poklone in izgledajo tako stari. Moj Toni, moj mladi, mladi Toni!
Zopet m- poljubita in nikdar ne moreta prenehati. Toda v sobo pHde teta Greta.
—	Sedaj pa je dovolj, neumna mladima! Uršika je še vedno bolna. Sedaj mora najprej ka.i jesti, potem mora zopet spaiti. da bo popolnoma zdrava. V Lan^enfurtu ne moremo rabiti bolne jrospo di nje.
—	Teta Greta! T.-t«. Greta!
—	Kaj pa je, Uršika?
—	Tako sem srečna. — vse hudo so bile samo sanje — hude
frfinje.
—	Hvala l*o<ni, in sedaj si zopet pri popolni -zavesti in boš na-plo pozabila hude sanje.
*
Uršika je kmalu premagal« ivse srčne bolečine. Hila je zdra Vtt* in vtMela ter je c-vete«!a v svoji mladi sreči. Prižli so čudovito le-j>. časi za <>b» zaročen«** Kazala sta vse. kako jima je pri srcu.
Poroka je bila določena za oktober. Tom je smeje zatrjeval, da j< že prostar. da bi še mogel dolgo čakati na poroko.
Dr. Ximrod je imel težke ure, ko mu je Tom sporočil, da je morala Uršika njegovo ponudbo zarvmiti. Toni umi je odkrito povedal, da je njejrova snubitev pripomogla k njegovi sreči.
—	Mislil sem. da je Uivika imela vas rada, in sem bil na vas zelo ljubosumen, pa pri vsem tem sem pri njej za vas govoril, ker mi je bi'a Uršikma sreča iveč kot moja. Xe hudujte se ua naju in upam. da boste to razočaranje mojrli prenesti. PrivoSčite mi srečo, katero .sem >4 v resnici .*elo težko priboril.
Dr. Ximrod prbledi in žile njegovega obraza *e napenjajo. Čez linkoliko časa pa ponudi Tomu roko.
—	Nikakor ne maram, da bi me osramotili. Ako je to Uraikina sreča, se moram v<lati. Sedaj me sicer še zelo boli. toda potrudil ne bom. da bom premagal. Razumeli bo^te. ako nekaj časa ne bom prišel v Lamtcen-furt.
—	Seveda, toda — ko boste vse to prenesli, gospod doktor, s? I«omo *opet videli. Prav gotovo 'ne maratva izgubiti skupnega prijatelja. In upava ter želiva, da si bo*te kmalu poiskali novo srečo, kakor zaslužite.
Oba si streseta rrrtce in dr. Ximrod se odpelje, ne da bi videl Uršiko.
Xekaj dni zatem je komerc.ijalni svetnik Donald povedal Tomu, da je Georjrina odšla na potrlvanje okoli sveta.
—	Georg-ina je nemiren duh in je ne moTenio držati. Moja žena in jaz ne razumeva danai^nje mladine. — je rekel stari gospod žalostno.
Xiti najmanj pa ni vedel, kaj se je dogodilo med njegovo hčerjo in Tomom.
Tomu se je odvalil kamen od srca. da Geor^ina .ni nabavi'a še kake večje neumnosti, kakor samo potovanje okoli sveta. Četudi j? kaj takega za mlado damo nekaj nenarva<$nega, Ivendar je bil prepričan. da je Georginina trdna volja temu kos.
Se'e čez dve leti je prvič zopet slišal o njej in sicer naravno«! od nje. Prejel je od nje pismo naslednje vsebine:
i
Veleoenjenr -gospod Reiner:
Oprostite in pozabite — onega dne sem bila napol brez uma ter sem se pozneje zelo sramovala, da sem si s silo hotela nekaj pridobiti. Kako zelo nemogoče je bilo to. sem spoznala šele potem, ko sem od svojih starišev izvedela, da ste se poročili S svojo varovanko. Sedaj sem se tudi že toliko spametova-
Iz Slovenije.
Avstrijski Nemci se učijo slove-ščine.
Iz Apač pišejo:
lasi se spreminjajo in z njimi tudi razni predsodki. Cest okra t se zgodi kaj takega, česar bi človek, ki gleda na sedanje razmere še s predvojnimi očali, skoraj ne mogel »verjeti. Tako se bo morda tudi ta novica zdela marsikomu ne.-verjetna. zlasti v dobi, ko hoče kljukasti križ podjarmiti svet. In vendar je resnica, da se je v obmejnem Murecku letos z oktobrom otvoril slovenski tečaj, ki ga obiskuje izredno veliko strnilo avstrijskih Xemeev — pomisilte! — kar devetdeset. Za prvi tečaj je to »vsekakor izredno veliko število. Tečaj vodi tamkajšnji mladi in agilni kaplan Kojnik. P«) imenu sodeč, bi č!«»vek mislil, da je Slovence.'Toda v resnici je trd Xemec. ki pa se je z izredno marljivostjo naučil že prav dobro .slovenščine. Zanimal se je za slovenski jezik že v dijaškem .semenišču v Gradcu. Tamkajšnji ravnatelj je namreč nemškim dijakom toplo priporočal: "iLernen sie aueli
die zweite I^ndessprache !*' (slovenščino!) Te besede si je Kojnik vzel k srcu in se že v dij. semenišču začel učiti slovenščine ter se vedno izpopolnjeval. Grahiki škof ga je namestil preti letom v ob-111 »»jiti Mjireck, kamor zahajajo tudi*z naše strani ljudje k maši in k »v. spovedi. Obenem pa mu je s tem bila dana prilika, da se je lažje izpopolneval v slovenski konverzaciji. Zdaj torej obvlada, slovenski jezik že toliko, da si je upal otvoriti slovenski, tečaj, ki se vrši dvakrat na' teden v šol-skem posolpju. Tečaja se udeležuje zelo veliko inteligence, zlasti u-eitelji. železniški uradniki, finančni in orožniški nastavljenei. ki pridejo .seveda z našimi ljudmi <<b meji pogosto i\- Mik. Vsekakor j»' to vesel pojav za nas. ki kaže. da v Avstriji veje nov duh in da obmejni Xemci hočejo navezati tesneje siik«' z nekdanjimi "Wimli-sharji". Mi jim k temu čestitamo, obenem pa želimo, da bi .se tudi naši Xemei na lej strani s tako vnemo lolili slovenščine kakor njihovi »bratje na oni strani.
Kočevski lovci streljajo mrjasce.
Iz Kočevja poročajo: — Kočevskega kmeta vedno preganja kakšna nesreča. Zemlja mu rodi malo in še tisto čestokrat uniči voda ali toča. Poleg vseh teh elementarnih nesreč, se pa zadnja leta. pojavljajo še divji prašič^, ki uničujejo po polju vsakovrstne sadeže. Proti temu sovražniku je borba zelo neenaka. Xaivadni lovski pogromi malo zaležejo. Ue pade eden ali dva mrjpsca ni prav nič pijmagaaio. Divji pre-iči. tudi divje svinje imenovani, .s«* plodijo liitreje kakor domači presiči. Plodijo j^-i .se samo v krajih, ki jim ugajajo in ustrezajo življenjskim potrebam. Kočevska, zlasti v vzhodnej&em delu. jim nudi vse pogoje za življenje. V trumah .->«* pode po gostili hostah. kjer >i napravijo tidobua ležišča, do katerih človek skoraj nima dostopa. Na. teh ležiščih polegajo čez dan. ponoči pa se. ravnotako v trumah, spravijo nad njive, ki leže oh obronkih gozdov. Zastonj vsa nočna Ktraža ubogih kmetov! Kamor se zaleti taka klapa ne^ugnanih in silno požrešnih mrjaseev. pokončajo \>e. Xajraje se spravijo nad krompir in koruzo, prav jim pride pa tudi 1'orenje. pesa in repa. Z rilci rijejo po njivah in kopljejo. Ob vsakem najmanjšem šu-■ inu plaiiejjo po.koncu in pobegne-
SLOVENIC PUBLISHING CO. v
TRAVEL BUREAU 3 216 WEST 18th STREET NEW IOKK, If. I.
PlfilTE NAM ZA CENE VOZNIH LIBTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE
IIUIHBIIimil
6 decembra:
Hreni»-r. v Itrrmen Allitrt Ballin v Hamburg Munliatlun v Kav* 9. decembra: l;«x v liviioa
Majestic- v Cherbourg 12. decembra: St. Louis v Hamburg
la, da vam morem želeti srečo, četudi sem nekaj časa mislila, da vas moram sovražiti. Toda ta jeza ni bilo nič drugega, kol zavest, da sem bila ponižana. Toda za to niste mogi ničesar Sedaj vam hočem tudi povedati, da sem veuidarle našla srečo, kakoršno sem si želela. Xaš!a sem moža. ki me ljubi, četudi j" mislil, da sem tipkariea. V tej vlogi sem tukaj nastopila, da sem se re":i!a občutka, da so me vsi moški snubili samo zaradi mojega denarja. V mojih .nekdanjih časih ste bili vi edini mož, o katerem tega nisem mislila in — mogoče ravno zaradi tega sem bila tako željna postati vaša žena. Na svojem potohranju okoli sveta sem nastopila kot tirpkarica, ki si je morala povsod služiti denar — in tuka'j v Calif orni ji me ie srečal gospod, k", me je ljubil, kakoršna sem. z vsemi mojimi napakami iu slabostmi — in .navzlie temu. da sem mu povedala vse. me ven-dar-le še ljubi!
Ali morete razumeti, kako me to osrečuje? — S svojim možem bom živela tukaj v Calif orni ji — v domovino bova potovala samo včasih, da obiščeva stariše. Vas ob tej priliki naj-brže ne bom videla, ker ste edini mož. pred katerim moram povesiti svoje oči.
Želim vam vso srečo in vas prosim, da tudi meni privoščite srero brez vsake jeze.
i»» nazaj proti gozdu. zapustivCi za seboj g-rozdo razdejanje.
Kočevski kmetje so se že večkrat pritožili na nierodajue oblasti in zaprosili, da bi jih zaščiti i pred to silno nadlego. Treba bi bilo izvesti .sistematično pokonče-vanje te živali. Ljudstvo bi samo rado pomagalo. Zdi .se pa. da so posestniki lovišč in njihovi zakupniki protivni takemu .sistematičnemu iztrebljenju. Lovcu je v ponos. če ima v wvojem revirju tako žival kakor je ravno mrjasce. Kaj
22. nevembra:
I M-utsrhland v Hamburg Washington v Havre
25. novembra:
K u ropa v Hremen \V» iiAuii v Uoulogne t'on le rti Savoia v Genoa lie de Kratice v H4vr«
29. novembra:
Ne« York v Hamburg »•res. llitriliiis v Havre
lieri-tigaria v ClieH»ovr;
2. decembra:
\ olendam v Poulogne Vulcania v Trst Clutmplaiii v Havre
lKvr»
Hiorboorg
13 decembra:
IV-*. Uooeevelt 14. decembra:
1'aris v Havre 1i. decembra: flerengarin v
Kurop.t v llrerpen C*.'i»t»* dj Scvoia y Genoa 20. decembra:
Washington v Havre Hamburg v Hamburg rfrcr mhro :
Olvmuic v Cherbourg
i'7. decembra:
X«-w V.nk v Hamburg I renteii v I'.remen |»:-eti ll.irdins v Havre 31. decembra:
IN-nnlnnd v Havre
so njemu mar prošnje in obup ->i-romašnega kmeta! Zadnji čas bi bil. tla bi se tu merodajne oblasti zganile in ustregle prošnjam ubogega prebivalstva !
Iz Vrbovca poročajo, da je tam ustrelil tamkajšnji kmet in lov.ski zakupnik Alojz HeJcler 102 k^' težkega mrjasca. Tudi z drugih krajev se čuje t> lovskih blagrih kapitalnih mrjaseev. Toda vse to ne move reški na-ega kmeta, saj se namesto desit na leto ustreljenih mrjaseev zaplotli desetkrat toliko!
Z A B 0 Ž I Č
Potujte v Slovenijo preko Havre z našimi osebno vodenimi izleti na modernem ekspresnem paraikit — :
"ILE DE FRANCE"
r>. NOVEMBRA—16. DECEMBRI
a 1 i
NA KRASNEM NOVEM PARNIKU
it
CHAMPLAIN1'
2. DECEMBRA
Čiste, moderne kabine. Dobra služba. NIZKE CENE ZA VSE DELE SLOVENJE
7.a pojasnila in Uart»- vprašajte pri naSih zastopnikih
cJpeaeK
, 19 STATE ST.. NEW YORK. N. Y.
Vaša
CJeorgina Dt»naltl-Sarro\va.
Z nasmehom ponudi Toni pismo svoji mladi ženi. ki mu je na verandi sedela aiasproti. Ko 1'rlika prebere, se oddahne.
—	Hvala Bogu. Toni. zdi se mi. kot bi sedaj izginila poslednja senca od naše sreče. Včasih sem morala misliti na Georgino in ji navzlie vsemu nLseni mogla odreči pomilovanja.
Toni vstane in jo privije k sebi.
—	Ali ti je to težilo srce, l*nšLka?
Traika se nasloni nanj in ga milo gleda s svojimi žarečimi. si-\inii očmi. iz katerih inu je sevela nasproti njena 'velika sreča.
—	Ti si gotovo tudi vesel, da je enkrat našla mir.
—	Da. T"ršika. vsakemu človeku od srca privoščim, tla je sre-"en in tudi Georgini. Ce je človek sam neizmerno srečen, želi. da bi tudi vsi dnigi bili raivno ta.ko srečni.
Xežno pritisne T*ršika svoje liee na njegovo.
—	Ali si srečen. Toni?
Tom ne odgovori, temveč ji samo globoko pogleda v oči ter jo iskreno poljubi.
V tem trenutku pride teta Greta. V teh dveli letih, ko se je ogrevala ob ljubezni mladih zakoncev, se je skoro bolj pomadila. kot pa postarala.
—	Saj sem si mislila, da Ivaju bom zopet na-la v sladki zatop-ijenoseti. toda sedaj se morata že malo boljše obnašati. Ravnokar sem videla, ko se je dr. Ximrod pripeljal s svojo mlado soprogo. Z ženitovanj&kega potovanja sta tedaj že nazaj in vama hočeta voščiti dober dan. In tako bom zopet, videla še eno mlado srečo.
—	Hvala Tkigru. o, hvala Bogu. teta Greta, da je naš prijatelj dr. Ximrod našel novo srečo Pojtli, Tom. greva jima nasproti.
—	Da. T>šika. — toda hitro ?e en poljub.
Vsa srečna se pogledata in poljubita. Xato pa gresta svojim gostom nasproti.
KONEC.
VELIK BOŽIČNI IZLET V STAR®
DOMOVINO
pod osebnim vodstvom izvežbanih Cunardovih potniških spremljevalcev na največjem in priljubljenem Cunardovem ekspresnem parniku
BERENGARIA 29* NOVEMBRA Mr. A Marcus, spremljevalec (PREKO CHERBOIRGA)	15. DECEMBRA Mr. M. Ekerovich. spremljevalec
Prilika, da potujete s številnimi svojimi rojaki in uživate brezskrbno vožnjo. Prtljaga je poslana Iz New Yorka naravnost tja, kamor ste namenjeni. Manj kot G dni na oceanu. Posebni nočni hitri v'aki iz Pariza do vaše domov ne.
Slovita Cunardo\a kuhinja, uljudnoxt in <ln>!i prostora v kabinah bitega Turističnega razretl.i za potnike Tretjega razreda. Kupite karte z:i tja iu nazaj in pri>le<liie denar.
PROSTORE SI TAKO.I ZA4AMČTTE VPRAŠAJTE SVOJEGA LOKALNEGA AGENTA ALI
CUN ARD LINE
25 BROADWAY NEW YORK
MAKKl'S
M. KKKKOYIC1I

BOZIČ
v stari domovini
Brez dvoma vam misel na Božič vrne prijetne spomine in porodi željo, da bi prazpovali praznike med svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. Pridružite se enemu nasib osebno vodenih izletov.
•
Posebna odplutja iz New Yorka: ALBERT BALLIN 9. decembra ST. LOUIS ... 12. decinbra
Izborae železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije.
s
171?°
TRETJI RAZRED TJA IN NAZAJ
Iz New Yorka do Ljubljane in nazaj.
Za nadaljna pojasnila vprašajte svojega lokalnega agenta ali
HAMBURG • AMERICA LINE
................... 39 BROADWAY. NEW YORK———
... SKUPNA ... POTOVANJA
in cene vožnji:
BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane.
ILE DE FRANCE — —
BERENGARIA---
EUROPA-----
BERENGARIA---
ILE DE FRANCE--
---25. NOVEMBRA
--29. NOVEMBRA
--15. DECEMBRA
--15. DECEMBRA'
__ _ iG. DECEMBRA
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street	New York, N. Y.