J Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo, štev. 11. Izhaja 1P. in z-irinjega dne v mesecu. Člani Kmetijske dri žbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo iu upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuj8 Viljem Rohrman. ¥ LJubljani, 15. junija 1927. Leto XLI¥. VSEBINA: Gnojenje ajde. — Zelena koruza — važen pridelek za naše kraje. — Bohinjskim kmetovalcem v pomislek! — Bramor kot poljski škodljivec. — Univerzalni trijer Reform. — Soljenje premalo suhega sena. — Naši kozolci ob spravljanju sena. — Letna rez v hmeljniku, — Škropljenje krompirja proti peronospori. — Kako razločujemo peronosporo od oidija v prvi dobi razvoja? - K naslovu: O dolgosti ključev. — Postavljanje zgradb po deželi. — Tretji planinski zbor v Kamniku. - Živinorejski tečaji v radovljiškem okraju. — Brezalkoholna uporaba sadja in grozdja. — Vprašanja in odgovori. -Iz delovanja podružnic. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Jubilejna kmetijska razstava. — Književnost. -vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. — Uradne vesti. — Inserati. Gnojenje ajde. Ajda je rastlina, ki raste le kratko dobo- in se mora v tej popolnoma razviti, mora cveteti in napraviti plod. Zato pa potrebuje tudi mnogo lahko topljivih in dovzetnih hranil. Te dobi najprej v umetnih gnojilih. Med njimi pa dušičnata gnojila niso pripravna, ker silijo preveč k rašči. Pač pa izvrstno učinkujejo fosforova in kalijeva gnojila, posebno rudninski superfosfat in kalijeva sol. Fosforova kislina v superfosfatu se lahko in hitro topi in pride čimprej v korist ajdi, ki jo potrebuje predvsem za napravo dobrega klenega zrnja. Kalij je ajdi potreben pri cvetju in pospeši zoritev. Tudi kalijeva sol je lahko topljiva, ajda jo veliko potrebuje, jo začne takoj vsrkavati in pres-navljati. Zato je tudi umljivo, zakaj superfosfat in kalijeva sol tako izvrstno učinkujeta pri ajdi, kar je znano že vsakemu kmetovalcu. Superfosfata potrebujemo na hektar (1 % orala) po 300 kg, kalijeve soli pa zadostuje po 100 kg. Na mernik posetve se računi približno deseti del te množine, torej 30 kg superfosfata in 10 kg kalijeve soli. Udje Kmetijske družbe dobijo ti dve gnojili po znižani ceni, če ju naročijo potom svojih podružnic. Tako oddaja družba superfosfat v vagonskih pošiljkah, postavljenega na vsako postajo v Sloveniji po (J0 Din za 100 kg. Cena kalijeve soli pa je 170 Din za 100 kg, postavljenih na kolodvor v Ljubljani. Načelništva podružnic se poživljajo, da čimprej zberejo naročila za superfosfat iu kalijevo sol od svojih udov in po potrebi: tudi od drugih kmetovalcev. Naročila naj na to dopošljejo družbi, da jih bo if.ogla pravočasno- izvesti. Ob času setve je namreč Po tem gnojilu živahno povpraševanje in se kaj lahko zgodi, da tedaj zmanjka blaga. Naši kmetovalci se morajo navaditi na pravočasno naročilo potrebnih umetnih gnojil. L. Zelena koruza — važen pridelek za naše kraje. Po mnogih krajih pridelujejo zeleno koruzo tudi v večjem obsegu. To vidimo posebno v Ameriki iu drugod. Zlasti1 na večjih posestvih je močno cenjena. Zelena koruza se odlikuje po tem, da daje zelo bogate košnje in klajo, ki jo molzna živina strastno rada žre, ker je sladka in sočna. Po- naših krajih ima zelena koruza še to vrednost, da jo lahko pridelujemo po strnišču, torej kot drugi pridelek v letu. Veliko vredno je pa tudi to, da nam daje sočno zeleno klajo do pozne jeseni, ko že vsega drugega zmanjka. Vse to je veliko vredno tudi za malega posestnika, ki si s to krmo lahko veliko pomaga pri prehrani svoje živine. Res je, da je zelena koruza manj tečna, kakor je n. pr. zelena detelja, ali z dodajanjem močnejše krme, kakor n. pr. detelje, otrobov itd., jo lahko izdatno izboljšamo v njeni tečnosti. Zrezana z deteljo ali grašico nam vrlo dobro učinkuje pri mlečnosti. Za nas ima na vsak način take prednosti, da jo kaže povsod pridelavati, posebno za molzno goved in za jesensko krmljenje. Drugod jo namreč pridelujejo tudi za poletni in za zimski čas. Za zimo jo stlačijo- v jame ali posebne shrambe (silo), da se tam okisa in da jo v takem stanju pokla-dajo. Zelena koruza daje bogate pridelke, toda le" v tem primeru, ako jo pravilno pridelujemo. Pri nas ji radi premalo gnojimo in pregosto sejemo. Zeleni koruzi je treba močno gnojiti! S tem ne dvignemo le množino pridelka, temveč izboljšamo tudi kakovost ali tečnost krme. Gnojena koruza je bolj mlečna, ker je bolj bogata na beljakovinah. Po gnojeni koruzi krave dosti več mo-lzejo. Za gnojenje se priporočata predvsem hlevski gnoji in gnojnica, razen tega pa tudi umetna gnojila, in sicer mešana, ki hitro učinkujejo in ki vsebujejo kalij, fosforovo kislino in dušik. Posebno važna sta dušik in kalij. Drug važen pogoj za uspešen pridelek je pa nekoliko bolj redka setev, kakor smo je pri nas vajeni. Dokler je koruza majhna, raste lahko tako gosto, kakor jo pri nas sejemo, ali kakor hitro nam odraste, potrebuje pa več prostora, da se lahko zado-stno razvije. Pri tako gosti rasti, kakor je pri nas v navadi, se turščica s-tiska in duši in ostane zatrte rasti. Res je, da ostanejo stebla bolj tanjka in mehka in je tako koruzo lažje celo pokladati v jasli, ali pri tem smo prikrajšani na košnji. Zelena koruza bi morala zrasti tako- visoko, kakor navadna koruza, ki jo pridelujemo za zrnje. Razlika ima bfti samo v tem, da pride- lujemo navadno koruzo zaradi zrnja, zeleno pa zaradi sočnega listja. Zelene koruze nakosimo na merniku posetve lahko 40 do 50 met-r. centov, kar bi zneslo, če bi jo posušili, vrednost 10 do 12.50 metr. centov suhe krme, kar je zelo lep pridelek. Pri našem načinu pridelovanja je pa dobimo komaj polovico. R. Bohinjskim kmetovalcem v pomislek! Že več let opažam, da bohinjski kmetovalci se-jejo razmeroma mnogo ajde za drugo žetev vkljub temu, da jo navadno pridelajo komaj za seme. Hočejo pač imeti lastno seme, dasiravno dobro vedo, ua je naravna posledica bohinjskih podnebnih in vremenskih neprilik običajno ta, da ajdo slana pomori ali) toča oklesti in da na vsakih deset let smejo računati samo z eno, kvečjemu dvema uspelima letinama. ■• Racionelno gospodarstvo jim zato narekuje, da to neplodonosno obdelovanje zemlje o puste in ga nadomeste z drugim dobičkanosnejišim. Kaj pride za bohinjske razmere kot nadomestek najprej v poštev? Mojih nazorov — grahora. Za ta nazor govori dovolj razlogov. Poglejmo! Z ajdo posejano njivo navadno poslabšamo. Streli se iu za-pleveli. Nasprotno pa grahora njivo zrahlja in vsled svoje bujne rasti zamori in zaduši tudi plevel. Prezreti se zlasti ne sme lastnosti grabore, da vsrkava iz zraka mnogo dušika, ki ga s svojimi koreninami oddaja zemlji, torej njivo naravnim potom gnoji z dušikom. Grahora je priznano krmilo, ki pospešuje mlečnost in naj se govedi polaga kot sveža ali suha krma. Iz lastnih skušenj lahko navajam, da se krave, katere sem krmil z dnevno enako porcijo suhe krme kot poprej s to razliko, da je bila sedaj to mešanica trave in 4 kg grahore, pridobile v enem tednu vsaka po 2 litra mleka na dan. Kaj pomeni tak prirastek za bohinjsko mlekarstvo in sirarstvo, naj si izračuna vsak sam. Zato naj vsakdo prej, preden se odloči glede druge setve, dobro premisli, kaj se mu bolje izplača: ajda ali grahora? Današnje prilike so drugačne, kakršne so bile pred 50 ali 100 leti. Vsaka pokrajina ima svoje posebnosti in povsod obdelujejo, pridelujejo in predelavajo to, kar se izkaže za dobička-nosnejše, drugo pa opuste in dobivajo pri današnjih prometnih sredstvih od tam, kjer ta pridelek uspeva in je zato tudi cenejši. V Bohinju stane n. pr. doma pridelana koruza najmanj 2 krat toliko kot prvovrstna v Bohinj postavljena baranjska ali baška, glede ajde je razmerje še slabše. Izračunaj, kaj je zate plodonosnejše, ali letni povprečni donos 600 kg mleka ali 80 kg ajde! Nato se odloči! A. M. Bramor kot poljski škodljivec. Poleg miši in ogrcev se je lansko leto pojavil v posameznih krajih na Štajerskem kot poljski škodljivec v zemlji v znatnem obsegu tudi bramor (mra-mor). Na Koroškem je bilo bramorja toliko, da so postale nanj pozorne celo oblasti. V mozirskem okraju (Gornja Savinjska dolina) pa sem videl pri županu g. Strucelju njivo krompirja, ki je bil na po- lovico uničen po bramoiju. G. Stiucelj mi jc zatrjeval, da v njegovem okoiisu, osobrto pri okopavinah, povzroča biarnor mnogo večjo škodo kakor ogrci. Zaraditega moramo misliti tudi na zatiranje tega škodljivca, ki v zadnjem času ne ogroža samo naše vrtne pridelke in povzroča veliko škodo na travnikih, temveč nastopa kot opasen škodljivec v posameznih krajih tud« na njivah. Najučinkovitejše sredstvo, ki pa povzroča mnogo dela pri zatiranju bramorja, je razdiranje in uničevanje njegovih gnezd. V dobi junija do avgusta je koncem vodoravnih bramorjevih rovov, ki se mahoma obrnejo navpično v zemljo, poiskati gnezda. Le-ta najdemo v obliki trdo-zgnetenih kep zemlje v velikosti krompirjevega gomolja. Priporoča se tudi zakopati v zemljo z nekoliko vode napolnjene lonce tako globoko, da sega njihov gornji rob v višino bramorjevih rovov, bramorje, ki se vlovijo v loncih, iz katerih ne morejo uiti, vsako jutro uničimo. Škodljivce preženemo iz zemlje tudi na ta način, da vlijemo v rove na mestih, ko se obrnejo v zemljo, najprej nekoliko vode, potem pol čase petroleja in potem hitro zopet izdatno količino vode. Uspešno sredstvo proti bramorju •— kakor sicer tudi proti ogrcem — je žveplov ogljik, katerega uporabimo na i ni" o0 do 40 gr. (Jb vsakem mestu gnezda napravimo luknjo, v katero vlijemo iO do 20 cm3 žveplo-ogljika. Le-ta pa je zelo nevaren in pri uporabi nikakor ne sme priti v dotiko z gorečimi stvarmi (žveplenko, cigareto i. t. d.) Sicer uničujemo bramorje tudi z raznimi strupi (fosforjem in arzeni-kom). V vrtovih uničimo pri suhem vremenu bramorje tudi s tem, da razprostremo na napadenih mestih slamo, ki jo nekoliko polijemo z vodo. Pod slamo se ponoči zberejo bramorji, katere zjutraj uničimo. Proiti zimi zakopamo v jarke med brazdami tudi sveži gnoj, v katerem se v veliki množini zberejo bramorji, ki jih koncem februarja poiščemo in pokončamo. Zelo dobre uspehe pri pokončevanju tega škodljivca so dosegli z lovljenjem v jamah, V2 m~ velikih in napolnjenih s konjskim gnojem. Jame je napraviti pozno v jeseni. V njih prezimijo vsled ugodne toplote malodane vsi bramorji, ki jih je koncem februarja pokončati. Škodljivca preženemo z njiv v večini slučajev tudi iz izdatnim apnenjem (500 kg apna na 1 oral). Da se je bramor v zadnjem času pojavil ponekod v tako veliki množini in na tako neljub način, je gotovo pripisati tudi stalnemu pojemanju in nezrni-selnemu preganjanju in zatiranju ježa in krta, ki sta najhujša sovražnika bramorja in mnogih drugih rastlinskih škodljivcev v zemlji. Cuvajmo in ščitimo zaraditega kjerkoli mogoče naša zaveznika v boju proti rastlinskim škodljivcem — ježa in krta! F. Wernig, Laško. Univerzalni trijer Reform. Med stroji, ki si pridobivajo čim dalje več veljave med našimi poljedelci, stoje na prvem mestu trijerji ali stroji za čiščenje žita. Danes se izdelujejo ti stroji v taki popolnosti, da jih lahko rabimo za čiščenje raznih vrst žita od plevela in obenem tudi za sortiranje zrnja v dve ali več kakovostnih vrst. Naši kozolci ob spravljan ju sena. Pod. 22. Univerzalni trijer Reform. Na Nemškem so močno znani trijerji, ki jih izdeluje tvrdka Mayer v Kohiu. Pričujoča podoba kaže univerzalni trijer Reform, s katerim lahko čistimo različno žito — pšenico, rž, ječmen in oves —, ne da bi rabili poseben menjalni cilinder. Obenem se da s tem strojem žito tudi1 sortirati po debelosti v 3 vrste. Pri nas so danes najbolj razširjeni in prav izvrstni Heidovi trijerji, ki jih ima v zalogi1 tudi naša družba in ki so tudi cenejši. Mayerjev univerzalni trijer Reform št. 21/2, ki očisti v eni uri 500 1 žita, ki je 3 metre dolg in 85 cm širok, visok pa 1.45 m in ki telita 275 kg, stane na licu mesta v tvor niči 4840 Din. Soljenje premalo suhega sena. Posestnik F. Šercelj iz Kota pri Semiču nam je poslal poročilo o svojih 15 letnih izkušnjah, ki jih ima s soljenjem sena. Kakor znano, se priporoča soljenje sena, če se je premalo posušilo, kar se v mokrih letih navadno dogaja, kakor nas uče tudi izkušnje zadnjih let. Šercelj jemlje za 1000 kg premalo suhega sena po 15 kg soli, ki mora biti suha in drobno zrnata (ne v kepah). Soliti je treba plast za plastjo. Na vsako plast, ki bodi dober čevelj visoka in stlačena, je posejati sol, približno trikrat tako na gosto, kakor sejemo pšenico. Če je seno manj suho, vzamemo IV2 do 2% soli, če mu pa le malo manjka, pa V2 do 1%. Za govedo je tako osoljeno seno izvrstno, izgleda kot stisnjena krma in ima prijeten duh. Osoljeno seno jc primešavati drugemu sladkemu senu, zato je osoljeno seno posebej spravljati1. V deževnih letih lahko pridobimo na stotisoče, če se splošno lotimo soljenja. Drugod rabijo tudi manjše količine soli, namreč 10 kg soli za 15 do 30 metrskih centov sena, ali 1 kg za 150 do 300 kg sena. Važno je pri tem, da se premalo suho seno dobro stlači. —n. Ob neugodnem vremenu jih pa z najboljšim uspehom uporabljamo tudi za spravljanje in za sušenje sena. Res je s tem nekoliko več dela, večkrat pa tudi ne, če pomislimo, kako moramo včasih obračati seno, da na travniku nazadnje zgnije. Glavno je pri košnji, da spravimo seno v dobrem stanju in da se na dežju ne kvari. Previden gospodar se bo zaraditega ob slabem sušilu zatekel h kozolcu, če bo imel le prostor za to. Kozolci so nam že večkrat pomagali iz zadrege in stiske in nam bodo tudi poslej. In v tem tiči velika vrednost, ki jo imajo kozolci poleg drugih še vedno po naših krajih, zlasti tudi za potrebe malega posestnika. - r— Letna rez v hmeljniku. Prof. inž. V. Sadar. . " Pod letno rezjo razumevamo odstranjevanje stranskih panog ali zalistnikov, odrezavanje vršič-i kov in odstranjevanje krajših ali daljših delov panog, ki smo jili pustili rasti. Trebljenje aH mandanje: Stranske panoge, ki poganjajo' iz listnih pazduh na rozgi takoj nad zemljo, le slabo ali skoraj nič ne rodijo. Če pa že rodijo, napravijo le krnjaste storžke: kajti za pravilen razvoj jim primanjkuje tu marsičesa, predvsem pa svetlobe. Te panoge lahko dosežejo prav znatne dolžine in tako odvzamejo rastlini precej hrane, ki bi jo hmelj drugače lahko pohabil za razvoj rodnih panog. Zato moramo te panoge odstraniti. Ko doseže rozga 4—5 m višine, prirežemo v visokih nasadih na droge vse stranske panoge do 1.5 m nad zemljo, in siter izza prve listne dvojice. Trgati jih ne smemo, ker bi rozge lahko močno ranili. V pokončnih žičnih nasadih trebimo skoro do iste višine, kjer pa napeljavajo hmelj na poševne žicc, tamkaj pa le do 1 m. V nizkih nasadih, kjer se rozge zgoraj vodoravno plazijo, kjer je tedaj spodnji del rozg prav močno v senci, trebijo tik do vodoravne žicc. Pri nas imamo seveda le visoke nasade. Navadno trebimo, ko drugič okopavamo. Obžinjanje ali vršičkanje: Vršičkamo rozge zato, da ne morejo več rasti naprej v dolžino. Prvo leto bo morda treba vršičkati le tam, kjer smo postavili droge normalne višine. Navadno je pa vršičkanje potrebno le v poznejših letih, kadar se rastline tako močno razvijajo, da jim zmanjka prostora, da bi se rozge prcpletle in bi se vrhu drogov zvile v klobčič, čc bi jih ne prikrajšali. Čim odrežemo zadnji med-člen na rozgi1, prenehajo rasti 3—4 medčlenja nod Naši kozolci so značilne zgradbe naših slovenskih krajev. Drugod jih namreč ne poznajo. Z njimi se sicer obremenjuje naš stavbni kapital, ali to so stavbe, katerih ne moremo pogrešati. Silno nam pomagajo ob strniščni setvi, ko je treba hitro sprazniti njive, da jih lahko obdelamo za ajdo in druge strniščne sadeže. Vrlo dobro nam rabijo za sušenje detelje in diugih pozno-jesenskih krmil, Md. odrezanim vrhom. 8—10 dni rastlina miruje, potem pa požene iz niže ležečih listnih pazduh nove stranske panoge, odnosno pospeši rast že razvitih panog. Vršičkanje torej pospeši odganjanje panog, tedaj tudi spodnjih, zato je treba prav skrbno trebiti. V nizkih nasadih obžmjavamo tako, da vršičke odščipnemo ali odrežemo. V visokih nasadih pa udarimo zgodaj zjutraj z dolgo palico po krhkem vršičku, ki se ta čas rad odlomi. Vršičkati ne smemo prezgodaj, kajti tedaj bi zalistniki prebujno poganjali, kar bi pa oviralo razvoj storžkov. Vršičkati pa tudi ne smemo prepozno, kajti potem bi se rodne rozge do obiranja dovolj ne razvile in storžki ne bi dozoreli. V Franciji! in Belgiji redno vršičkajo, čim so rozge prerasle droge, pri nas pa malokje. Priščipa vanje ali pinciranje: V praksi se opaža, da se na zalistnikih, ki izvirajo iz pazduh listov na panogah drugega ali prvega reda, razvije več storžkov. Zato skušamo pospeševati razvoj zalistnikov drugega in tretjega reda. To dosežemo, če stranske panoge priščipavamo. Pinciranje močno poveča pridelek le tedaj, če pravočasno in pravilno priščipavamo. Priščipavanje zahteva pozornosti1 in razumevanja prav toliko, kakor spomladansko obrezovanje. Najlažje bi pri'šč!i-pavali v nizkih nasadih, kjer se to tudi vedno dela. V visokih nasadih pa ljudje ta posel bolj zanemarjajo, čeprav je koristen. Tu moramo do višine 1 m pore-zati vse panoge izza prve listne dvojice, do višine 3 m pa priščipavamo, in sicer spodnje panoge izza druge, gornje pa ilzza tretje listne dvojice. Listja pa potem nikakor ne smemo obirati, razen če je bolno. Pinciramo ž vrtnimi škarjami, z nožem ali z na dolgo nasajenim srpom. Škropljenje krompirja proti peronospori. Počasi se lotevajo naši poljedelci škropljenja pri krompirju, toda vendarle. Tu in tam so napredni gospodarji že poskusili s škropljenjem in kjer se jim je posrečilo preprečiti nastop te opasne krompirjeve bolezni, tam se začenjajo zanimati za škropljenje tudi že drugi gospodarji. Žal, da ne tako splošno, kakor bi bilo želeti. Brez dvoma je, da učinkuje galično škropivo ravno tako ugodno pri krompirju proti nastopu peronospore, kakor pri trti. Treba le, da zadenemo pravi čas in da škropimo, preden nastopi bolezen. Prvo škropljenje se mora izvršiti takoj, ko je krompir osut, torej pred cvetjem, drugo škropljenje pa po cvetju. Škropljenje krompirja ni tako drago, da bi ga kazalo opuščati, kajti škoda, ki jo prizadeva krompirjeva plesen na pridelku, je veliko težja in hujša, če nas zadene. Kdor danes mirno gleda, kako mu krompirjeva plesen uničuje pridelek, je sam kriv, če ga tepe nesreča. Koliko je pa treba škropiva za krompir na enem merniku posetve ( /1(,ha)? Približno 70 do 100 1. To se ravna po tem, kako močno je krompir obraščen in razvit, torej kako močni so krompirjevi grmi. Krompir je treba dobro poškropiti, tudi od strani in odspodaj. Toda ne tako, da bi ga oblivali in da bi tekla tekočina po listju nizdol. Ne. Tekočino moramo marveč fino razpršiti, tako da pada v podobi finega prahu na krompirjevo cimo. Imeti je zaraditega dobro škropilnico ali bolje rečeno dobro razpršilnico, kakor jo uporabljamo tudi za škropljenje trt. R. Kako razločujemo peronosporo od oidija v prvi dobi razvoja? Še danes se dobe mnogi vinogradniki, ki ne ločijo peronospore od oidija, osobito v začetku njegovega razvoja, namreč na drobnih jagodah, ko so komaj za proso debele. Prepričal sem se mnogokrat, da se zamenjujeta te dve bolezni. Na kratko hočem razjasniti, kako ju na prvi pogled razločujemo. Znanstveno je dokazano (Miiller-Thurgau, Ra-vaz, C,regory itd.), da prezimi peronospora v obliki jajčnih trosov na odpadlih trtnih organih (listju, grozdju itd.) v zemlji in na površju zemlje. Torej peronospora ne prezimi v lesu ali celo v koreninah, kakor nekateri mislijo! (To velja tudi pri peronosporah na drugih rastlinah, na hmelju, krompirju itd.). Odtod se raznesejo pomladi trosi teh bolezni koncem maja, ko postane vlažno in toplo, na zelene dele rastline. Trosi poženo ob ugodnem vremenu že po preteku par ur klice, ki se zarastejo ozir. zajejo skozi dihalne reže v list. Šele po preteku nekaj dni1 (10 do 14 dni) zapazimo potem na listih rumeno-rjavkaste madeže, na spodnji strani listov pa plesnivo prevleko. Na drobnih jagodah, ki postanejo napadene tudi silve, vidimo, da stoji ta plesen na kratkih nitih. Ako s prstom drgnemo jagodo, je jagoda črna ter se pozneje posuši in odpade. Predaleč bi nas vedel opis nadaljnjega razvoja okuženih listov in jagod po peronospori. Bistvo peronospore torej obstoja le v tem, da se okuženje listov in jagod pozna šele takrat, ko so vsi1 organi skoraj že uničeni. Dobo od okuženja listov do razvoja, kjer postane bolezen vidna, imenujemo inkubacijsko dobo. Koncem maja znaša ta doba navadno 12—15 dni, začetkom junija, 10--13 dni, sredi junija pa 9—10 dni. V deževnem letu pa znaša ta doba komaj par dni. Po tem se je ravnati tudi pri škropljenju proti peronospori. Lansko leto na pr. je bilo od par dni odvisno, da celo od par ur, da je imelo škropljenje uspeh, ker je neprestano deževalo. Navadno škropimo trte trikrat. Opozoriti! pa moram, da je trte posebno takrat dobro poškropiti, ko ode veto in so jagode še drobne in zelene, kajti v tem času jih navadno napade peronospora. Če opravimo to delo z 2. do 3. škropljenjem, je končno vseeno. Po čim spoznamo oidij ali plesen? Bistvo plesni je, da se ne zaje v liste ali jagode, ampak da živi bolj na površju ozir. na koži istih. Plesen je površna ali kožna bolezen. Napadene jagode so, kakor da bi bile s pepelom posute. Če jih odrgnemo, ostanejo lepo zelene; sivi prah se da brez škode odstraniti. Jagode razpočijo šele pozneje, ko postanejo kot grah debele; po tem spoizna vsakdo plesen. Staro, preizkušeno sredstvo proti plesnobi je fino zmleto in vejano (ven-tilirano) žveplo, ki ga ob toplem in solnčneni vremenu fino razpršimo po trtah. Dušljiv žvepleni duh, ki se vsled vročine razvije, uniči že po par urah ple- sen. Toplo priporočamo vsled tega onim vinogradnikom, ki imajo mnogo s plesnijo opraviti, da vsaj enkrat po cvetju požveplajo grozdje; kajti s saloji-dinom in sulikolom je bolje, če škropitrnoi proti ples-nobi med prvim in drugim škropljenjem; ti dve sredstvi se včasih mastnih jagod kaj slabo oprimeta. Vinogradniki! Bodite pri nakupu žvepla pazljivi ter glejte na njega finost. V trgovini mešajo med žveplo razne stvari,.tudi rumeno zemljo itd. Seveda je potem tako žveplo tudi cenejše. Kmetijska družba ima za svoje ude garantirano čisto, dvojno ventili-rano žveplo po 4.60 Din za kg. F. Kafol. K naslovu: O dolgosti ključev. Izogibanje od predmeta ni sredstvo za protido-kaz mojega priporočila in nasveta v 5. štev. „Kme-tovalca," da bil vinogradniki poskusili saditi krajše trtne ključe in korenjake in da bi plitveje okopavali in gnojili. Naj vinogradniki poskusijo to na malem delu svojega vinograda in uspeh bo viden in očiten. Na licu mesta, pri enakih zemeljskih razmerah, bodo takoj spoznali razloček dela na rasti in rodnosti trt. To bo najboljša šola za vinogradnike in najboljši odgovor g. K—u. G. K. bii me mogel prepričati, ako bi mi znanstveno dokazal svoje trditve z ozirom na življenje rastlin, in da bi mi pokazal vinograd, kjer so njegovi ugovori tudi v praksi utemeljeni To pa mu ne bo uspelo! Na sklica vanje na vinogradniške strokovnjake, odgovarjam, da ravno Babo' je oče izboljšanega vi-nogradarstva tudi pri nas, ki je uvedel med drugim tudi sajenje krajših ključev. Kakor sem že v prvem dopisu navedel, so poprej sadili meter in daljše ključe. Rathay je bil slaven mikolog, izboren učitelj in metodik, ni se pa bavil s predmetnim vprašanjem t. j. specielno z vinogradništvom. Vsi drugi, ki jih g. K. navaja, so pridni učenci Baba in tudi spoštovani strokovnjaki. Sodim, da bi g. K. sprejel moje izkušnje za prave in dobre, ako bi čital o tem predmetu iz peresa omenjenih in da bi ne ugovarjal. In ravno Kober je v svoji prvi knjigi (»Vinogradništvo bodočnosti") napisal moto „Poskušnje so vrednejše od učenja". Prihaja mi nehote na misel vprašanje, ali se je g. K. v vinogradništvu praktično tako daleč udejstvoval En ali je vse to tudi praktično preskušal ? V zadnjem odgovoru sem opomnil g. K. na razmnoževanje trt s potaknjenci. S tem sem hotel opozoriti, da kratka trta naredi na vznožju jajčje korenine, kakor dolga. Pa je zašel, ker odgovarja, da mu je znano razmnoževanje s potaknjenci, kot zasilen način, iu sicer le pri znanstvenikih v preskusne svrhe in da v praksi tega ne delamo. Poudarjam, da, kjer se sponaša cepljenje trt na zeleno, je zlasti za malega vinogradnika pripravljanje cepljenih trt, pa tudi korenjakov s pomočjo potaknjencev, najlaže, najceneje in najboljše. Mnogi so kraji, kjer sade vinogradniki cepljene trte, ki si jih vzgoje iz potaknjencev. Ako komu preostajajo, jih proda dražje, kakor cepljene v les. Kjer niso kmetje o tem poučeni, in to_ je nmogokje tudi v Sloveniji, gotovo tega ne delajo, ker tega dela ne poznajo! Pustimo daljnji Vezuv, ki ga omenja g. K., saj nam je dom bližji, kjer so tudi naši predniki sadili meter in daljše trte, ki so tudi rodile in učakale visoko starost it] vendar gremo čedalje h krajšim. To kaže, da so naši kmetje dovzetnejši in naprednejši od zaostalega italijanskega kolona. Da rosne korenine ne pozebejo, je g. K. priznal. Ponovno pa tudi, da so rosne korenine vzrok bledi-čavosti. Pričakujem na to trditev strokovno utemeljen dokaz in točno navedbo parcele, kjer je bila ta prikazen po vinogradniških strokovnjakih dognana. Seveda se čimprej odpravim tudi jaz na oglede! Opazka koncem njegovega članka v 10. štev. „Kmetovalca", češ, da pogrešano prištevam trto h grmom, je zadela g. K. samega. Erjavec, ki mu je bil znan „vsaki kamen, vsaka travca," svetovne avtoritete v botaniki Čeh Pospfchal, Nemca Leunis in Koch, pa tudi vsak neuki deželan, vsi jo imenujejo j grm! Naj se g. K. izjavi, kam jo prišteva on! Josip Štrekelj. Postavljanje zgradb po deželi. Kmetijska družba dobiva od svojih udov pogosto vprašanja, kakšni predpisi veljajo pri zgradbi hiš, gospodarskih poslopij in drugih zgradb po deželi, zato je potrebno podati tukaj vsa glavna določila gradbenih zakonov za bivši deželi Kranjsko in Štajersko. Ni sicer tukaj mesto, da bi podali vse predpise teli zakonov, pač pa je potrebno, da navedemo vsaj tiste točke, ki so merodajne za nove zgradbe, bodisi stanovanjske ali gospodarske. 1. Stranka, ki hoče zidati, mora zaprositi za stavbeno dovoljenje pri županstvu in obenem predložiti načrt te zgradbe v dveh izvodih. 2. Na to razpiše županstvo kot prva gradbena oblast lokalni ogled, h kateremu mora biti povabljen vsak mejaš, sicer je postopek neveljaven. 3. Pri tem lokalnem ogledu mora vsak mejaš uveljaviti svoje ugovore, bodisi glede prostora, na pr., da bo nova stavba preblizu njegovega zemljišča ali njegove stavbe, ali da bo bila kap na njegov svet, ali da ne dopušča, da bi bila okna obrnjena na njegov svet itd. Tisti mejaš, ki pri lokalnem ogledu ne prijavi na zapisnik teh ugovorov, nima pozne.le pravice 'ugovarjati proti zgradbi. 4. Na podlagi zapisnika o lokalnem ogledu izda županstvo odlok graditelju in vsem mejašem, ki so prijavili ugovore. , To dovoljenje je vezano na pogoj, da ni pomislekov zoper zgradbo iz javnih ozirov (zdravstvo, promet, varnost proti požaru, estetičnii in drugi oziri). Glede zasebno pravnih ugovorov (škoda zaradi zasenčenja, pravica napraviti okna na tuje zemljišče itd.), pa se napoti ugovarjajoča stranka na redno civilno pravo. Če se zasebne stranke niso udeležile obravnave, čeravno so bile pravočasno povabljene, ali če niso ugovarjale zoper to gradnjo pri lokalnem ogledu, se pritožba ne vpošteva. V tem primeru lastnik lahko gradi stavbo na podlagi županskega odloka. Če pa pride do redne civilne pravde, tedaj ne sme lastnik graditi tako dolgo, dokler mi stvar rešena pri sodišču. Lastnik zemljišča sme na deželi graditi na svojem svetu čisto do meje, vendar ne sme kap njegove strehe biti. na sosedov svet. Če >se pa dogovori s sosedom, jo lahko postavi tik njegove hiše, v kolikor seveda ne nasprotuje predpisom iz javnih ozirov. Vsak ugovor proti morebitni zgradbi mora pa sosed uveljaviti že pri lokalnem ogledu. To so prav na kratko samo temeljni predpisi tozadevnih gradbenih zakonov za deželo. Vsa podrobnejša pojasnila pa dobijo tisti, ki se za to zanimajo pri sresk.ih poglavarstvih, ki je druga gradbena oblast. Prva instanca je županstvo, druga je sresko poglavarstvo in tretja pa veliki župan. L. Tretji planinski zbor v Kamniku. Na Binkoštni ponedeljek se je vršil' v Kamniku tretji planinski zbor, ki ga je na iniciativo oblastnega komisarja dr. Spiller-Muy>sa sklical planinski odbor za kamniški okraj. Zbora se je vdeležilo nad 250 kmečkih gospodarjev iz vseh planinskih srezov Slovenije. Došli so zastopniki planšarstva iz radovljiškega, kranjskega, pa tudi gornjegrajskega sreza, največ pa jih je bito naravno iz kamniškega okraja, kar jasno dokazuje, da so se začeli tudi tu planinski posestniki zanimati za izboljšanje in. moderniziranje svojega planinskega kmetijstva. Zbor so počastili številni zastopniki oblastev in organizacij. Imenom velikega župana ljubljanske oblasti je pozdravil zbor referent za agrarne operacije vladni svetnik Detela, imenom oblastnega odbora pa oblastni poslanec Novak, dalje oblastni kmetijski referent za ljubljansko oblast insp. Černe, (oblastni kmetijski referent za mariborsko oblast insp. Zidanšek je pismeno obžaloval, da se zbora ni mogel udeležiti in mu je želel ves uspeh), zastopnik Kmetijske družbe kmetijski svetnik Rohrman, sreski poglavar dr. Ogrin in drugi. Za častnega predsednika je bil izvoljen oblastni agrarni komisar dr. Spiller-Muys, za zbor vodečega predsednika načelnik planinskega odbora kamniškega Cerar, za podpredsednika oblastni poslanec Novak, načelnik planinskega odbora kranjskega župnik Piber ter načelnik planinskega odbora radovljiškega Ažman. Po pozdravnih govorih predsednika in zastopnikov oblasti in organizacij so podali načelniki planinskih odborov za kamniški, kranjski in radovljiški okraj obširna in zanimiva poročila o stanju planin in planšarstva v njihovih področjih, na katero so sledili strokovni referati. O ..Pašništvu in plan-šarstvu" je izčrpno predaval sreski kmetijski referent Josip Sustič, ..Živinorejo v kamniškem okraju" je orisal z živahnimi izvajanji načelnik živinorejske zveze Bore, ..Planinsko sirarstvo" je izborno obdelal strokovni učitelj za mlekarstvo Pevc, o ..Higijeni pašnikov" pa je podal strokovna navodila veterinar Rauter. Udeleženci so z vidnim zanimanjem sledili izvajanjem gg. predavateljev in vztrajali do 1. ure popoldne. Popoldne se je vršila poučna ekskurzija na živinorejsko posestvo Križ in Volčji potok. Zbor je skleni}, da se vrši prihodnje leto planinsko zborovanje v Gornjem gradu. Živinorejski tečaji v radovljiškem okraju. Poleg podrobnega dela za povzdigo živinoreje z odbiro plemenjakov ter stalno preskrbo plemenskih postaj z dobrimi ptemenjaki vseh vrst domače živine, smatra Okrajni živinorejski odbor za sodni okraj Kranjska gora (načelnik A. Ka-valar), da je v tem oziru nujno potreben tudi živinorejski pouk. Iz tega razloga je priredil letos omenjeni odbor s pomočjo sredstev iz okr. blagajne štiri živnorejske tečaje, ki so se vršili: 8. maja na Dovjem (udeležencev 50), 22. maja na Koroški Beli (udeležencev 40), 26. maja v Ratečah-Planica (udeležencev 55), 29. maja v Podkorenu (udeležencev 60). Na vsakem tečaju se je predavalo povprečno po osem ur. in sicer na predvečer od 7. ure naprej, prihodnji dan pa pred-poldne in popoldne. Na tečajih je predaval kmet. ref. Sustič, a pri tečajih na Dovjem, v Ratečah in Podkorenu je sodeloval s poukom o mlekarstvu tudi g. agronom Rožet iz Ljubljane. Na tečajih se je temeljito razpravljalo o najbolj perečih vprašanjih planinske živinoreje in mlekarstva. Koncem vsakega važnejšega poglavja se je otvoril predmeten razgovor, v katerem se je pretresalo podrobnosti. Razgovorov so se vneto udeležili številni gospodarji in gospodinje, katere slednje so bile na tečajih dobro zastopane. Zanimanje udeležencev je bilo vseskozi veliko. Kmetovalci pričenjajo uvi-devati, da jim je v današnjih težkih časih za izboljšanje gospodarstva takega pouka potrebnou Tečaji so uspeli v vsakem oziru dobro in je želeti, da bi jih prirejali tudi drugi živinorejski odbori, predvsem pa zadruge, ki so v prvi vrsti za to poklicane. Brezalkoholna uporaba sadja in grozdja. Izgledi za alkoholno produkcijo so po soglasni ugotovitvi skoro vseli v poštev prihajajočih strokovnjakov prav slabi! Z zdravstvenega in moralnega stališča mora to nazadovanje vsakdo pozdraviti! Saj čutimo, da je alkoholizem posebno za naš narod najpogubnejša socialna bolezen, ki ruši temelje posamezniku, družini, v občini1, državi in cerkvi. Toda baš zaradi nazadovanja konsuma in drugih neprilik prihajajo sadjarji, posebno pa vinogradniki v mučen položaj, da proizvodov, za katere se pridelovalni stroški niso znižali, ne morejo spraviti v denar za primerno ceno! Tako nastaja vinska kriza, o kateri se pri nas vedno več piše in govori. Da kriza obstoja, je ugotovljeno. Da se predvidoma sama ne bo ublažila, je tudi naravno. Iz tega pa sledi, da je treba iskati novih načinov predelave oz. uporabe, ki bolj odgovarjajo zahtevam, po katerih je in bo predvidoma vedno več povpraševanja. Alkoholnih vin je preveč, po brezalkoholnih izdelkih pa povpraševanje posebno v zadnjem času silno raste! Njih konsum se bo pa še znatno povečal, ker se vrste abstinentov množe 'in se mladina vzgaja v duhu treznosti! Kakor lansko leto, namerava tudi letos ..Brezalkoholna produkcija" prirediti več1 tečajev, na katerih se bo obravnavalo najvažnejše o brezalkoholnem gospodarstvu (vkuhava-nje, sušenje, pridelovanje brezalkoholnih sadnih in grozdnih sokov v domačem gospodarstvu in v obratih; ohranjevanje svežega sadja in grozdja; organizacija prodaje teli pridelkov iti izdelkov itd.). Kdor se želi I. tečaja (o priliki velesejma) dne 4. julija t- 1. udeležiti, naj to javi po dopisnici ..Brezalko-holni produkciji", Ljubljana, Poljanski nasip 10. Vinogradniki, sadjarji, gostilničarji! Ne prezrite te ugodne prilike, da se o tem važnem vprašanju pravočasno poučite! VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške. Vprašanje 42. Ker smo pričeli trte škropiti z Urania-zele-nilom, vprašam, ali smemo še naprej polagati živini podobrano mladje in travo, požeto po vinogradih, ki se kolikor toliko poškropi tudi z Urania-zeleniloin? Odgovor: Na vsak način je treba sedaj večje previdnosti pri uporabi trave in mladja v poškropljenih vinogradih, kajti Urania-zeleniio jc škodljivo, zlasti če se užije v večji ko-ličili. Mladje kaže podobirati zaraditega pred škropljenjem, da se ognemo tej nevarnosti. Trave pa ni požeti takoj za škropljenjem, temveč pozneje, ko jo je že dež izpirat. V ostalem je pa skrbeti, da vzdržujemo naše vinograde v čistoči. Vinograd bodi vinograd in ne plevelnik. V kolikor so razmere pri nas bolj ugodne razvoju plevela, ki je škodljiv trti, v toliko moramo pa naše vinograde skrbneje obdelavati. Težko je slednjič določiti, kdaj začne s tem strupom oškropljena trava škodovati in v kakšnem obsegu. Iz Amerike in Nemčije, kjer se urania-zeleniio rabi, ni nobenih tozadevnih poročil. Resnica pa je, da so tam vinogradi bolj čisti plevela in trave, kakor pa pri nas. Da bi Urania-zeleniio ne škodovalo, se priporoča to sredstvo zlasti kot prva pomoč za prvo škropljenje, t. j. proti senenemu črvičku. R. Vprašanje 43. Solnčnice so nam splesnele in olje ima duh po plesnobi. Kako odpravim pri olju duh po plesnobi? (M. P. v P.) Odgovor: Olje solnčnic, ki ima duh po plesnobi, napravimo zopet užitno, če mu primešamo na vsak liter okrog 2 dkg svežega, zdrobljenega lesnega oglja in vse skupaj med mešanjem segrevamo ali kuhamo približno pol ure. Nato pustimo, da se ohladi, ga na to precedimo skozi platno ali še bolje skozi filtrirni papir, na katerem ostane oglje. Prii kuhanju zre-žemo vmes tudi nekaj čebule in korenja, ki sicer ne odstranita duha, pač ga pa zakrijeta. Ko dobimo na ta način užitno olje, ga je čimprej porabiti ali pa shraniti v dobro zamašenih steklenicah, da ne pride v dotiko z zrakom. L. Vprašanje 44. Imam v zemlji dve veliki betonski kadi, v kateri bi rad vložil zeleno krmo za okisanje po načinu ansilaže v „Silo". Kako okisam zeleno krmo v kadeh? (I. B. v F.) Odgovor: Ansilaža ali okisana zelena krma se tako pripravi, da se še svežo zeleno krmo temeljito stlači v cementno kad, kakor pri kisanju zelja ali repe. Krmo je vsako plast posebej dobro steptati ali pa potlačiti s kakim batom. Glavno načelo je, da se iz nje iztisne kolikor mogoče zraka, s čemer se prepreči plesnitev in gnilobo. Priporočljivo je tudi to krmo nekoliko posoliti, ker po-stane -s tem bolj okusna. Po vrhu se io pokrije s slamo, na to naloži pokrov (ali plast zemlje), ki se ga obteži s kamenjem. To učinkuje kakor stiskalnica. Z vodo pa krme ni treba zaliti po vrhu kadi. Podrobneje o tem či-tajte letošnje članke v „Kmetovalcu" na straneh 20, 27, 34, 49 in 67. L. Vprašanje 45. V mojem hmeljišču mi voluhar dela škodo. Vsak dan mi ogrize po par trsov. Je-li znano kako uspešno sredstvo za preganjanje, oziroma pokončevanje voluharja ali krtic v zemljiščih? Tako sredstvo naj bi se primešalo gnojnici ali vodi. Kako najuspešneje zatiram voluharja? (M. P. v C.) Odgovor: Za zatiranje tega škodljivca, nimamo še nika-kega popolnoma zanesljivega sredstva. Nekateri priporočajo posaditi med hmeljske sadike korenje, ki ga voluhar rad žre in tedaj ne gre na hmeljske štore. Drugi svetujejo potrositi v voluharjeve rove karbid, ki razvija plin in ta prežene voluharja. Tudi s strupenimi plini, takozvanimi „Sergo" ali „Hora" patronami se je dosegel proti voluharju le pičel uspeh. Kemičnega sredstva za primešanje k vodi ali gnojnici pa dosedaj nimamo nikakega. Najučinkovitejše je pač poloviti te glodavce s pastmi bodisi s cevkami ali pa s ščipalkami. Ene in druge vrste ima Kmetijska družba v zalogi ter jih oddaja po 10 Din za komad. Nekateri so bolj zadovoljni s cevkami, drugi pa hvalijo ščipavke. Svetovali bi Vam, da se poslužite proti voluharju raznih sredstev in ga skušate uničiti ali vsaj pregnati iz hmeljišča. L. IZ DELOVANJA PODRUŽNIC. Kmetijska podružnica v Mali Nedelji je zborovala 3. aprila. Od 103 udov je bilo 34 navzočih. Iz poročila je povzeti, da je imela podružnica 127.428 Din skupnega prometa. Zastopnikom na glavnem občnem zboru so bili izvoljeni: Lovro Špin-dler, inž. J. Lupša in Fr. Kranjc. Pri slučajnostih so prišle v razgovor sledeče zadeve: predelavanje mleka in konsum mleka, jubilejna kmetijska razstava v Ljubljani, uporaba eks-pres-aparata prii napenjanju živine in umetna gnojila. Kmetijska podružnica v Šmartnem pri Litiji je zborovala 24. aprila. Od 147 udov je bilo 40 navzočih. Iz poročila .ie povzeti, da je prevzela drevesnico sadjarska podružnica, nabavo strojev, krmil in umetnih gnojil pa kmetijska zadruga, ki ima prostore in osebje za to. Računski zaključek izkazuje denarnega prometa 10.115 Din. Za delegate so bili izvoljeni: dekan M. Rihar in pos. L. Simončič, L. Hostnik in Al. Strman. Pri slučajnostih je prišla na vrsto jubilejna kmetijska razstava, premovanje goveje živine in pregled bikov ter merjascev. Določili so se tudi kraji, ki so potrebni skupnega orodja. Kmetijska podružnica Sv. Bolfenk v Slov. Gor. je zborovala 1. maja. Od 24 članov je bilo 10 navzočih. Računski zaključek izkazuje 738 Din premoženja, 457 Din dohodkov in 80 Din stroškov. Delegatom je bil izvoljen V. Samonič. Pri slučajnostih se je sklenilo, da se podružnični člani udeleže razstave, da se nabavi škropilnica za sadno drevje in pospešuje sadjarstvo z upeljavo boljših sadnih vrst, živinoreja pa z nakupom dobrega plemenjaka. Kmetijska podružnica Zdole je zborovala 1. maja. Od 48 članov je bilo 24 navzočih. Načelnik pozivlje člane k intenzivnejšemu zanimanju in delovanju. Podružnica je imela 28.693 Din prejemkov in 26.773 Din izdatkov, tako da je bilo prebitka 1920 Din. Za trijer pa dolguje še 2500 Din, tako da ima primanjkljaja 579 Din. Delegatom je bil izvoljen Al. Šoba. Pri slučajnostih je predaval sreski kmet. ref. Simončič o vinarstvu in kletarstvu in vabil navzoče k pristopu v Društvo vinogradnikov za ljubljansko in mariborsko oblast. Podal je tudi pojasnilo za jubilejno kmetijsko razstavo v Ljubljani. gospodarske stvari. Vozne olajšave za Ljubljanski velesejem od 2.—11. julija 1927. Posetnikom je dovoljen 50% popust na vseh železnicah po Jugoslaviji, Č. S. R. .in Madžarski, 30% v Italiji, 25% v Avstriji in Nemčiji. Voznih olajšav se zamorejo poslužiti posetniki na podlagi sejmske legitimacije, ki se prodaja po vseh večjih denarnih zavodih, trgovsko in tujsko-prometnih ustanovah v državi po Din 30.— kmetijske novice. Osemdnevna oprostitev šolskega obiska zaradi pokonče-vanja grozdnega kiseljaka. Veliki župan ljubljanske oblasti je na predlog Kmetijske družbe s posebno okrožnico odredil, da dovoljujejo šolska upraviteljstva po vinorodnih krajih ljubljanske oblasti šolski mladini po 8 pouka prostih dni za zatiranje grozdnega molja (senenega črvička ali grozdnega kiseljaka). Iz zavoda za proučevanje kužnih bolezni vet. fak. v Zagrebu, Savska cesta 14. V svrlio bakteriološkega preiskovanja čebelne kuge potrebuje ta zavod čebelno satovje oziroma čebele iz čebelnjaka, kjer so čebele v večji meri poginile. Vsled tega se obrača na lastnike čebelnjakov s prošnjo, da bi mu poslali satje iz čebelnjakov, v katerih poginjajo ličinke, oziroma da bi mu poslali mrtve čebele v primeru, ako obstoji sum, da je nastopila med čebelami bolezen. Stran 88. K M E T O VALEČ ______ Letnik XI.1V. Jubilejna kmetijska razstava, Obvestila. Razstava starinskih plugov in kmetijskega orodja. Da se na jubilejni kmetijski razstavi vsaj v skromnih obrisih pokaže zgodovinski razvoj pluga v Sloveniji, namerava Kmetijska družba zbrati in razstaviti zbirko starinskih plugov in drugega kmetijskega orodja. Iz tega razloga se naprošajo posestniki, ki imajo še dobro ohranjene take pluge ali drugol slično orodje, da ga prijavijo Kmetijski družbi. Plug ali orodje naj bo natančno opisano, po možnosti površnoi nariisano in splošno v dobrem stanju. Navedena naj bo tudi približno doba, v kateri je bil napravljen, oziroma ko je bil rabljen. Ta poročila je poslati Kmetijski družbi do konci tega meseca. Orodje se bo pa odposlalo šele tedaj, ko bo družba to določila. Opozarjajo se kmetovalci, naj temu obvestilu posvetijo primerno pozornost, ker se bodo morebiti razstavljeni predmeti1 porabili kot temeljna zbirka za bodoči kmetijski muzej Slovenije. Zbirajte žita za kmetijsko razstavo! Sedaj bo čas, da vsak kmetovalec, ki se namerava udeležiti! jesenske razstave z žitom, zbere potrebne vzorce. Za razstavo je določiti najlepše rastline. Ko dozore, jih je s koreninami vred izru- i književnost. ..Naše Gorice". Prva številka tega lista, ki ga izdaja ..Vinarsko društvo" v Mariboru kot svoje glasilo, je izšla mesca maja in je prinesla sledeče članke: Bodočnost našega vinarstva. — Dalmatinsko vino v Sloveniji in naše težnje. — Pero-nospora. — Oskrbovanje prvoletnega hmeljnika. — Impregni-ranje kolja. — Grozdni sukač. -- Pokončujte rjavega hrošča. -Vinske bolezni in vinska napaka. — Pomen kokošjereje. -Čitanke za kmetijske šole. — Ali naj kmet sadno drevje kupuje al'i naj ga sam zgojuje. — List izhaja mesečno in stane s članarino vred 20 Din, za vse druge letno po 40 Din. Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. Iz delovanja odbora: Napravili smo predstavko na kmetijsko ministrstvo v zadevi redukcij, v zadevi imenovanja veterinarja za oblastnega kmetijskega referenta ter v zadevi pripustitve kmetijskih strokovnjakov v srednješolsko izobrazbo k iz-pitom za živinorejske inšpektorje. V mnogih slučajih smo uspešno posredovali pri iskanju službe. Novi člani: Na zadnji odbor ovi seji sta bila sprejeta za redna člana tov. Rudolf Sevnik iz Župelevc pri Brežicah in Mirko Kovačič iz Sveta pri Komnu na Krasu. Proti priznanju vojaških let v civilno državno službo se redno pritoži Glavna kontrola na Državni Savet. Prizadeti, obrnite se na društvo za informacije! Članarina 1927. Večina članov še ni poravnala članarine, kakor bi se moralo to zgoditi po pravilih že do konca marca. Prosimo te gg. člane, da to čimnajprej store in se v to svrho poslužijo poštnih položnic št. 12.322 „DTUštvo kmetijskih strokovnjakov za Ljubljansko in Mariborsko oblast, Maribor." Položnice se dobe pri blagajniku in tajniku društva in na vseh kmet. šolah, prazne golice pa pri vsakem poštnem uradu. — Nekateri člani so plačali samo 25 Din namesto 40 Din; prosimo za poravnavo preostanka. vati, in sicer tako previdno, da se slama ne polomi. Očistiti od zemlje, zbrati jih za eno dobro pest, posušiti, zravnati hi povezati v snopič. Na sredo vsakega snopiča je vtakniti gladek kolec, da se slama ne zlomi. Klasje je zaviti v papir, da se ne iztrese zrnje. Na snopič je navezati komad kartona ali trdega papirja, na katerega je zabeležiti vrsto žita, če je domača ali tuja, kraj, kjer je raslo, bivališče posestnika, koliko je znašal pridelek na ha in morebitne druge pripomnje. Z iste njive je zbrati nekaj lepega klasja, ga dobro posušiti in omlatiti. Zrnje je očistiti, posušiti in približno % kg najboljšega dati v vrečico iz blaga. Vanjo je vložiti papir z ravno takimi podatki, ki smo jih prej omenili Kmetijska podružnica zbere vse vzorce v svojem okraju in jih čimprej dopošlje Kmetijski družbi' v Ljubljani, in sicer manjše pošiljke po pošti, večje pa v zabojih po železnici. Na ta način hočemo zbrati vrste žita iz raznih krajev Slovenije. Priporočamo vsem udom, pa tudi drugim kmetovalcem, da posvečajo tej od-beri^ žita največjo skrb, kajti od tega je odvisno v kakšni luči se bo na naši razstavi pokazalo kmetijstvo Slovenije. uradne vesti VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. j. vsaj 10 dni pred izidom onega ,.Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora), pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni S 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Bled, v nedeljo, 3. julija 1927. ob treh popoldne v „Blej-skem domu"; Globoko pri Brežicah, v nedeljo, 3. julija oh dveh popoldne v šoli v Globokem; - Guštanj, v nedeljo, 10. julija 1927. ob devetih dopoldne v gostilni ,.Balkan"; Horjul, v nedeljo, 3. julija 1927. ob treh popoldne v mežnariji; Javor pod Ljubljano, v nedeljo, 3. julija 1927. po popoldanski službi božji v mežnariji; - Kozje, v nedeljo, 17. julija 1927. ob pol-devetih dopoldne pri g. Ivanu Kuželju; Motnik, na praznik, 29. junija 1927. ob treh popoldne v Motniku 18; - Jurij ob Ščav-nici, v nedeljo, 3. julija 1927. pri tovarišu Francu Mlinariču, Očeslavci; — Semič, na praznik, 29. junija 1927. ob osmih zjutraj v šoli; — Sv. Rupert v Slovenskih goricah, na praznik, 29. junija 1927. po rani sv. maši v stari šoli; - Šenčur pri Kranju, v nedeljo, 3. julija 1927. ob treh popoldne pri načelniku; — Škofja vas-Vojnik, v nedeljo, 17. julija 1927. ob osmih zjutraj v posojilnični dvorani; — za Marenberg in okolico, v nedeljo, & julija 1927. ob treh popoldne v gostilni Sgerm v Vuhredu. Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Tisk J. Blas nika nasl. v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mih. Rožanec Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Vse cene so popolnoma neobvezne, ter veljajo tako iz skladišča v Ljubljani kakor iz Maribora. Udom iz mariborske oblasti sporočamo, da so vse kmetijske potrebščine na zalogi tudi v Mariboru, Meljska cesta št. 12, v lastni hiši Kmetijske družbe. Udje se Lahko obračajo tudi naravnost na: Skladišče Kmetijske družbe v Mariboru, Meljska cesta 12. Semena: Siva semenska ajda v celih vrečah po 100 kg Din 5.—, nadrobno po Din 5.20 za kg. Semenski oves „Ligovo" po Din 3.50 za 1 kg. Semenska pesa, Mamut po Din 13.— za 1 kg. To seme je jamčeno pristno severonemško, najvišje kaljivosti. J Kose prvovrstne 65 cm, 70 cm, 75 cm I 1 po Din 22"— 24 — 24'- § Umetna gnojila. Cene veljajo za nadrobne pošlljatve. Pri vagonskih naročilih na] se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki |lm bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Večje zaloge se nahajajo tudi pri Zvezi podružnic v Brežicah ter v podružničnem skladišču v Novem mestu, ter na Rakeku pri gospodu Mat. Stržaju. Apneni dušik v pločevinastih posodah po Din 310,— za 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg. Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trboveljski ali Zagorski apnenici, po Din 12.50 100 kg, samo vagonske pošiljke. Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 145,— za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 40 Din za 100 kg z vrečami vred. — Na ha 600 kg. Mešano umetno gnojilo za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8%% kalija, 5% dušika in 9% fosforove kisline po Din 180.— za 100 kg. — Za 1 ha 500 kg. Rožena moka, izborno dušičnato gnojlo za vinograde po Din 350,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg. Rudninski superfosfat 16—18% po Din 92,— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri celih vagonih Din 90.— za 100 kg franko na vsako postajo v Sloveniji. Razklejena kostna moka, 29% fosforove kisline, 2Yi% dušika po Din 120,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Surova kostna moka z 21% fosforove kisline in 5% dušika po Din 115.— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg. Thomasova žlindra. Cene za 100 kg pri odjemu pol ali celega vagona franko kolodvor Ljubljana ali Maribor jamčeno 19/20% po Din 150.—. Za na drobno oddajo v Ljubljani ln Mariboru stane vreča 100 kg 19/20% Din 155.—. Na željo odda družba vrtnarjem in malim posestnikom umetna gnojila na drobno, t. j. na posamne kitogr. po nastopnih cenah iz sklad-išča na Turjaškem trgu štev. 3. — Mešano gnojilo za vrtove po Din 2.50 za 1 kg z vrečicami vred. Krmiia: Lanene tropine z 38/40% beljakovin ln tolšče po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg. Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4.25 za kilogram, na drobno Din 5 za kg, najmanj 5 kg. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 9.50 za kg, na drobno Din 10,— za kg, najmanj 5 kg. Poštnina plačana v gotovini. štev. 11. V Ljubljani, 15. junija 1927. Leto XLIV. METOVALEC za Slovenijo. Inserati se računajo po naslednjih cenah: '/, siran .... Din 2400"— '/, strani .... Din 4D0 — '/, strani.... Din 1200"— '/„ strani .... Din 300 — '/„ strani .... Din 800"— Via strani ... Din 200'— '/4 strani .... Din 600 — 724 strani ... Din 100"— Priloga listu stane Din 1500'—. — Mala naznanila do 20 besed stane Din 20'—, vsaka nadaljna beseda 1 Din. Kmetovalci — udje Kmetijske družbe! Naročajte vse kmetijske potrebščine edlno-le pri »volt strokovni organizaciji t i pri Kmetijski družbi za Slove- nijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil. semen In strojev. Bodite previdni pri nakupovanju po- trebščin, ne nasedlte raznim ..cenejšim" ponudbam. Arborln, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1 in pol kg po Din 20, v ročkah po 3Vz kg Din 50.—. Arsokol (glej spis v štev. 5. lanskega ..Knetovalca") svinčen preparat zoper razne drevesne škodljivce, osobito proti črvivosti jabolk, proti listnim in krvavim ušem, v steklenicah po 100 gr Din 20.—. Antiklor (salojidin, natr. tiosulfat) v sodih po 300 kg Din 5.20, v sodih po 100 kg Din 5.40, v manjših količinah po Din 5.60 za kilogram. Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 70 za kg. Azbest dunajski za čiščenje vina po Din 40 za kg. Cepilna smola po % kg Din 15.—, % kg po Din 8.— Ebulioskope Vidal-Maligand za preizkušanje alkohola v vinu po 500 Din za kompl. aparat. Eponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg. Enokarbon (Oenocarbon), prepar. ogljen prah za čiščenje vina po Din 50 za 1 kg. Flora škropilnice, dvoliterske, za vrtne nasade, po Din 370.—. Gnojne vile s 4 roglji po 15,— Din za komad. Grozdni mlin, tvrdke M. Kozinc, Sevnica, po Din 850.—. Grozdni mlin tvrdke Weiss, 65 kg teže po 1580,— Din. Grozdni rebljači „Ideal" štev. 8, prenosljiv po 2550.— Din. Grozdni rebljač tvrdke Weiss po 5450,— Din. Gumijeve cevi za škropilnice po 15.— Din meter. Gumijeve krogljice za trtne škropilnice po 50 par komad. „Julllen" za čiščenje vina, za belo in za rdeče Yt kg Din 30, H kg Din 50, 1 kg Din 90,— Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo po 130,— Din za 2 m zložljiv aparat. Mostne mere, žepne, mali format po Din 95.—, večji format s termometrom po Din 140.—. Nitrij bisulfit v tabletah po 180 Din za 1 kg. Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12.50 za kg. Ralija je dobiti v skladišču Maribor po Din 20 za 1 kg. Sadni mlin tvrdke Weiss po 4250,— Din. Salojidin (antiklor, natr. tiosulfat) po Din 5.20, 5.40 in 5.60 za kg. Glej Antiklor! „Srgo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—. Srgo patroni po Din 7 za komad. Sulikol (koloidatao žveplo) proti oidiju v zavitkih po pol kg 65 Din, po 1 kg 120 Din orig. zavitek. Stiskalnica za grozdje in sadje EPD po Din 3400.—. „Stopp" nastavke sistem Fr. Nechvile, Dunaj za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) p oDin 165.—. Škropilnice franc. znamke „Automatique" Din 680.—. Škropilnica za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke ,.Nechvile" ročno-prevozna z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in Patent razpršilnikoma Din 2900,— Škropilnice ročne, male po Din 100, velike po Din 200. I (Razpršilniki za veliko ročno škropilnico Din 18,— za komad.) Trtne škropilnice, bakrene, sistem Vermorel po Din 500, sistem Jessernik po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450, original Komet Nechw.ile D 123 Din 500 za komad. Škropilnica „Csepel" Din 620 za komad. Uranija zelenilo po Din 80 za kg. Uspulun — za razkuževanje vseh vrst semenja — v škatljicah po 100 gr Din 22.—, 500 gr Din 92. Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seltz po Din 120.—. Vinometri „Weinlaube" od tvrdke Weiss po Din 60.—. Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4.60 za . 1 kg, z 3% galico po Din 4.90 za 1 kg. Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg. Žveplalnik „Vindobona nahrbtni 26" Din 500.— Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad. Žveplalniki, ročni po 65 Din za 1 komad. Žveplalniki nahrbtni, št. 1 Din 450.—, št. 3 Din 500.—. Vrtnarsko orodje orig. tvrdke S. Kunde & sin: Cepilnl noži za okulacijo in kopulacijo po Din 38.50, Din 58.75, Din 44.75, Din 36.25, Din 60.25, Din 84.—; vrtni noži po Din 57.25, Din 67.75; vrtne in trtne škarje po Din 52.—, 76.—, 117.—, 146.—, 190.—. Opozarjamo mlekarne na znižane cene večiik p o s n e m a ln i k o v »Baltic" in ..Titan". Brzoparilnikl „Alfa" original B po 120 1 po 1900.— Din. Gumijevi seski za teleta po Din 20 in 30 komad. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof. Gerberju po 40 Din. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—; št. 3561 po Din 7.—. Posnemalnik „TItan" za 1501 po Din 2200.—. ..Baltic" posnemalnik za 35 1 Din 620. M: O za 60 1 Din 1260, za 1001 K : po 1700 Din, za 130 1 K po Din 1800 ali isti stroj s podstavkom Din 2750.—. Požiralnikove cevi za teleta 160, za goved 350 Din. Reporeznl stroj E. W. A. po Din 700. —. Sirišče dansko, orig. Hansen v prahu, iz Kodanja, v dozah po 25 gr po Din 15.—. Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 gr po Din 110, 500 gr po Din 180. Sesalke za gnojnco (gnojne pumpe) 330 cm po Din 950, 360 cm po Diin 970, 390 cm po Din 990, 420 cm po Din 1025, 290/420 cm po Din 1120. Telečji napajalniki po Din 130. Trokarji za goved po Din 100, za teleta in ovce po Din 70 Razne kmetijske potrebščine: Grablje železne, 10 zobne po Din 9,— za komad. Higosan, sredstvo proti snežni plesni rži, progavostl ječmena v zaklopnicah po 200 gr po 40 Din. Kultivatorji (ročni) po 18 in 25 Dfa komad. Orodje vrtnarskega društva: klini za vrvico po 3 Din, lopate za štihanje po 23 Din komad. Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—, klešče za past! Din 5.—. Porzol preiskušeno suho sredstvo za prašenje semen« proti snetnjavosti v zav. po 200 gr Din 10.—. Peresa k vrtnim škarjam po 1 Din komad. „Ptičji strah". Vsebuje 20 strelov, stane Din 20.—. Robkalni stroj za koruzo EMR po Din 950.—. Trijerji (orig. Heidovi) po 3600 Din. Žitni čistilnik z 7 siti po Din 1400. Žitni čistilnik z 10 siti po Din 1600. Poljedelski stroji: (Jniversal plugi: Sackov plug D7 MN po Din 1180.—. Sackov plug D6 MN po Din 1000.—. Sackov plug EFB5 po Din 920.— Sackov plug E9E po Din 1300.—. Dvojni Sackov plug ZH6RU po Din 1650.—. Obračalni plug UW5 po Din 1040.—. Obračalni plug NW5 po Din 1300. —. Plužni lemeži Sack: 7M24 po Din 52,—, 6R24 po Din 48.—. Plužni trupi (glave) URB4 z rez. nožempo Din 175.—. Podzemeljski plug Sack XII po Din 400.—, Sack XV po Din 400—. Sackov kompl. plug z sedmimi izruvači za krompir po Din 1250.—. Izruvač za krompir Sack (glava) z sedmimi deli Din 420. Okopalniki: H4 po Din 315; XXV SACK (kopačice) m Din 440.—; „Planet" štev, 18 Din 220. Okopalnike Planet-Plantage kompletne po Din 800.—. Osipalniki: z enim prednjim kolesom, kompletni po Din 780; HSE po Din 310; HZL po Din 700, manjši po Din 350; M za 7" plug (Sack) po Din 390. Njivska brana SE2 po Din 700. Travniška brana A3 po Din 750.—, A4 po Din 760.—. Travniške brane z zvezdnimi členki SA3 po Din 900.— SB3 po Din 980.—. Travniški skarifikator „Darius" 14 po Din 2160. Sejalni stroj „Isaria" širok 1.25, vrst 11, Din 5000. Stroj za suho kvašenje žita (Mayer Trockenbeizer Ideal, !) po Din 950.—. Nalezljivo sramnično vnetje. „Z zadoščenjem sem zaznal, da je izvrstno učinkujoči „Bissulin" na veleposestvu preprečil, da že dve leti ni bilo obolenja na sram-ničnem vnetju." Živinozdravnik Dr. H. Berliner Tierarztliehe Wochenschrift 19!5, No. 36. „Bissulin" se izdaja le na živinozdravniško odredbo. H. Trommsdorff, Chem. Fabrik, Aachen. Zastopnik : „Lykos", Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ulica št. 8. KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM reg. zadr. z neom. zav. Račun poštne hranilnice št. 14257 Brzojavke: Jmetsfi dom" Teleloa 2,847 v Liubliani. TMčapjeua (Sadna) ul. šteg. 1, pritličje Daje: Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod naj-ugodnejšemi pogoji. Obrastuje vloge nafS o j brez od-knjižice ** ' 0 povedi čistih. Večje stalne vloge in vloge v tekočem računu po dogovoru. Preskrbuje: Kavcije inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice na druga mesta. Uradne ure : vsak delavnik 8.-12.V6 in od 3.-4.% Pooblaščeni prodajalec srečk državne razr. loterije. (D "E" k/5 o a. T3 O O -V rt N O CL O C K/5 O CL OJ "rt" > O) CT3 N 'E* o j— rt e Kmetovalci, čitajte kmetijsko - strokovne knjige! KMETIJSKE KNJIGE in gospodarska navodila, ki jih ima naprodaj »KMETIJSKA DRUŽBA ZA SLOVENIJO" v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Splošno kmetijstvo. F. Stupar, Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini ........._...... B. Skalicky, Kmetijske razmere na Češkem (broš.) I. Majdič, Nasveti za hišo in dom (vez.) .... F. Pengov - Dr. Ratajec Poljudna kemija (broš.) F. Povše, Umni kmetovalec 11. III. snopič po . . V. Rohrman, Poljedelstvo I. II. snopič po ... . Rohrman - Dular, Gospodarski nauki..... Din 5,-10.— 30,— 18,— 12,-15,— 15,— Travništvo. VVeinzierl - Turk, O sestavljenju in setvi travnih mešanic (broš.).............15,- Inž. Turk, Navodilo o gnojenju travnikov ... 5- Inž. Turk, Travništvo I. snopič po......8- Inž. Turk, Travništvo II. snopič po......13.- Vinarstvo in kletarstvo. B. Skalicky, Pridelovanje in razpečavanje namiznega grozdja, ter vzgoja trt na špalirju (broš.) ...............10,- B. Skalicky, Kletarstvo (vez.) .......72- A. Žmavc, Vinarstvo (vez.) ........66,- Imenik vinogradnikov mariborske oblasti . . . 10,- Sadjarstvo in vrtnarstvo. M. Humek, Breskev in marelica (broš.) .... 10,- M. Humek, Praktični sadjar (vez.) .....80.- M. Humek, Sadje v gospodinjstvu (broš.) . . . 24.- M. Humek, Sadno vino ali sadjevec (broš.) . . 10- F. Kafol, ..Sadjarstvo" ..........10,- Din M. Humek, Pet slik od žlahtnih hrušk .... 10,- M. Humek, Domači vrt (vez.).......40,— 1. Priol, Ameriški način sortiranja in vkladanja sadja (broš.).............5~ Živinoreja in živinozdravstvo. Steuert - Jamnik, Soseda Razumnika ..Konjereja" 15,— L. Tepina, Podkovstvo (broš.)........20 — F. Dular, Domači živinozdravnik (vez.) .... 44.— A. Slivmk, Perutninarstvo (vez.)......t>0,— Dr. Voszka, Reja domačih zajcev (broš.) .... 10,— F. Erjavec, Živali v podobah, 11. zv. ptice (vez.) 26,— A. Pevc, „Sirar.stvo"...........55.— A. Pevc, „Mlekarstvo" ..........25.— Čebelarstvo. A. Janša, Nauk o čebelarstvu (broš.) D. Beranič, Temelji uspešnega čebelarstva F. Lakmayer, Umni čebelar (vez.) . . . 24, 15.- 38,- Razne gospodarske knjige. M. Kostanjevec, O užitnini vina in mesa (broš.) 5.- A. Šivic, Poljudno navodilo za merjenje lesa . . 15,- J. Kiinzle, Zdravilna zelišča (broš.)......8.- J. Kiinzle, Zel in plevel „Slovar naravnega zdravilstva" (vez.).................75,- L. Purgaj, Gospodinjstvo (broš.).......40,- Dr. Šavnik, Dohodnina (broš.)........8.- A. Beg, Naše gobe, navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob (vez.).......50.- „Gospodarska navodila" ponatisi iz Kmetovalca". Vsako posamezno navodilo stane 2 Din. Denar ali znamke je treba ob na-očitvi naprej poslati (Zadostuje če imenujete samo tekoče štev. od navodil). 1. Počrnjenje vina ali sadjevca. 2. Rjavenje vina. 5. Sestava in setev travnih in detelinih zmesi. 7. Gnojenje vinogradov z no- vejšimi umetnimi gnojili. 8. Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro vino. 9. Ciste drože in njih raba v kletarstvu. 13. Vzroki neplodnosti pri govedi. 15. Slu za vos t' ali vlačljivost vina. 18. Krmljenje z oiinimi tropinami. 20. Čiščenje in precejaniv vina. 25. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi. . 26. Naprava petijota ali domače pijače. 27. O bistvu alkoholnega vrenja (kipenja). 29. Vnete vimena ali volčič na vimenu. 36. Nova naredba glede zviševanja rezarstva. 37. Kislost (kisloba) in razkisanje vina. 41. Močno krmilo ,,ribja moka" za rast in pitanje prašičev. 43. Dolžnost vzdrževanja ograj pred živino, ki se pase. 44. Napenjanje govedi. 46. Bradavice (gobe) pri živini. 50. Izdelovanje mila za dom. 51. Zdravljenje kužnih bolezni s cepljenjem (rdečica). 54. Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino. 56. Kako živi žitni molj in kako se pokončuje. 59. Natrijev bisulfit kot^ nadomestno sredstvo za žveplo. 60. Kako se obnavljajo in popravljajo meje? 62. Presojanje krmil po škrob-nih vrednotah. 63. Garje pri konjih. 64. Apneni dušik. 66. Duh in okus vina po žveplu. 68. Tobak. Pridelovanje in zakonski predpisi. 69. Sečni kamni pri živalih. 70. O prijavi sekanja v gozdih. 71. Kisanje in cikanje vina. 72. Trošarina na vino. 73. Precejanje in filtriranje vina. 74. Glodanje lesa po goveji živini. 75. Dve nujni nalogi naše živinoreje. 76. Sredstva za pokončevanje škodljivih rastlin in živali. 77. Škoda, povzročena po lovcih in divjačini. 78. Moderno zatiranje živalskih kužnih in nalezljivih bolezni. 79. Preizkusi z umetnimi gnojili 1923. leta 80. Pomen kmečkih gozdov. 81. Neplodnost, zvrženje in bolezni žrebet. 82. Salojidin kot sredstvo zoper trtno plesnobo. 83. Tekoče žveplo zoper plesnobo na grozdju. 84. Moljavo žito. 85. Kako sadimo sadno drevjir ob cestah in potih. m H o < > n O GO sa 3 O N o< ST J3. "75° 3 D. O O* T3 O c o< 3. 31 v> —* o o < 3 3 cfq" C/3 (T 3 o —t c 3 crq o -a o Cu tu JVlala naznanila. Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—, vsaka nadalina beseda po 1 Din. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Brinje, slive, fige ia žeanjekuho oddaja po nizkih cenah tvrdka hii Jelačln, Ljubljana, Estonska cesta it. 2. Zahtevajte ponudbo 1 Gepel, stoječ in dobro ohran en se proda radi preureditve pogona na bencin motor. Pojasnila v strojni delavnici Tlšlarja v Slovenjgradcu._184 Prvovrsten jabolčnik, lastni pridelek v večji količini, ima na prodaj: A. Ussar, Zavrč, pošta Moškanjci. 187 Vabilo ■a redni občni zbor Kmetske posojilnice in hra-ailnice na Vinici, Bela Krajina, r. z. z n. z., ki se vrši dne 3. julija 1927 ob 2. uri popoldne v »radnih prostorih z dnevnim redom: 1. Poročilo aačelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1926. 4. Volitev načelstva. 5. Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ■ e bil sklepčen, se glasom § 35. zadružnih pravil, vrši čez pol ure na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepčen »b vsaki udeležbi. — Načelstvo. 197 3 orale velik gozd, lepo zaraščen, ,,Rudnik" pri Ljubljani, ie ugodno ■a prodaj! Naslov v upravi ..Kmetovalca" pod štev. 196.__196 Montafonskega bika. 10 mesecev starega, 250 kg težkega in 3 mlade konje, angleške polkrvne pasme in orpington kokoš!. ima na prodaj: Oskrbništvo graščine Fužine, p. Dev. Mar. v Polju.__194 Starejšega samskega vrtnarja z dolgoletnimi spričevali sprejme ,,Oskrbništvo graščine Fužine", pošta Dcv. Mar. v Polju pri Ljubljani. 195 Maline kupim vsako množino. Ponudbe s ceno in dobavnim časom ie sporočiti: Lovro Šebenik, Ljubljana, Knezova ul. 28 (Šiška)._193 Žrebico (pincgavske pasme) 3 leta staro z I. darilom premovanja, ima na prodaj' Marija Lenarčič v Brestu št. 15, pošta Ig pri Ljubljani. __192 Travnik na Viču približno 3 ha velik, najlepša suha lega, z sladkim senom, ie na prodaj. Naslov se izve pri upravi ,,Kmetovalca" pod št. 198. 198 Samo iz domačega platna se perilo ne trga! Zato pa dajte' v tkanje ianeno prejo, da jo stke v domače platno tkalnica „Krosna" v Ljubljani, Zrinskega cesta 6. 161 Lepe breje telice ima naprodaj: Josip Lenarčič, Verd pri Vrhniki. 199 Vabilo na 22. redni občni zbor ..Kmetijskega društva za ptujski okraj", vknjižene zadruge z. o. z. z sedežem v Ptuju, ki se vrši v nedeljo dne 26. junija 1927 ob 10. uri dopoldne v prostorih Posojilnice v Narodnem domu v Ptuju. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika o lanskem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 4. Volitev treh udov načelstva. 5. Volitev enega uda nadzorstva (mesto umrlega dr. Jurtela. 6. Slučajnosti. — Načelstvo. Kobila z žrebetom, 6 let stara, 164 cm visoka, (belorudeča z tolarji', belgijske pasme, žrebe od polnokivnega ameri-kanca, ima na prodaj: Ivana Mežek, Mosta št. 31, pošta Žirovnica (Gorenjsko). 190 Mlad oskrbnik. Absolvent kmetijske šole ter praktično izvežban v vseh kmetijskih panogah želi primerne službe. Nastop takoj. — Cenjene ponudbe je poslati upravi ..Kmetovalca" pod ..Napreden" št. 189. 189 Obračalni stroj za seno starega, toda porabnega kupi: Anton Cerne, Zgornja Šiška 25, istotam je na prodaj „Alia" brzo-parilnik (za 120 litrov) in mlekarski voziček, vse v dobrem stanju. 188 Gospodarskega pristava, samskega, toda starejšega, strokovno veščega in zanesljivega išče tvrdka Kari Scherbaum in sinovi v Mariboru. Ponudbe samo pismeno! 186 Kot prva pomoč pri obolen|u prašičev ter v zabranjenje rdečice se je izkazal v neštetih slučajih kot edino uspešno zdravilo Sadnikarjev zdravilni prešel* zoper obolenje prašičev. To vedno učinkujoče aleopatično sredstvo očisti prebavila in odvaja iz njih kužne bacile. Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen za-brani rdečico. Previden rejec imej ta pr-šek vedno doma! — i zavoj 12"— Din, 10 zavojev J00'— Din, preprodajalci poseben popust. Če se pošlje denar naprej, poštnine prosto, sicer po povzetju. Izdeljuje in razpošilja z natančnim navodilom samo: Lekarna Mr. Stanko Hočevar Vrhnika štev. 96. V zalogi so vsa druga zdravila. Rešeno je vprašanje kako se ubranimo grozdnega sukača. JRSOLiT arsenovo sredstvo za škropljenje. JI0LEX" arsenovo sredstvo za prošenje. Preizkušeno z najboljšim uspehom v vseh vinorodnih pokrajinah Jugoslavije, Avstrije in Ogerske. Počenši od prvega škropljenja je treba, da se brozgi modre galice na vsakih 100 litrov stalno primeša S30 do 40 dkg „Arsola". V dobi cvetja in koncem julija je potrebno, da razen škropljenja, oprašimo enkrat do dvakrat ves trs s sredstvom „Molex". Zahtevajte navodila! Za ta sredstva se iščejo prodajalci v vseh vinorodnih krajih. ARSOLA stane Din 44 — kg MOLEX stane Din 30 — kg. KASTEL" D. D. KARLOVAC. Brez umetnih pojil nI najvišjih pridelkov! Napačno je, uporabljati samo superfosfat. Vsaki kmetovalec mora trositi razven superfosfata na oral še IOO — 150 kg 40%-ne kalijeve soli, in 50 — 100 kg apnenega dušika. Pojasnila in brošure o uporabi vseh vrst umetnih gnojil daje brezplačno Agri - kulturno - kemijski ured, Zagreb. Trg N., br. 4/b.