100 Gender effects on physical activity and diabetes paremeters in diabetic type 1 patients Abstract In our research we examined gender differences of different types of physical activity, diabetes mellitus parameters, blood pressure and lipids in individuals with type 1 diabetes (T1D). We divided physical activity into vigorous physical activity, moderate physical activity and non-exercise activity thermogenesis (NEAT). NEAT is energy expanded for everything we do that is not sleeping, eating or sports- like exercise (household chores, mowing, energy expanded with transport …). In our research participated 109 (55 women, 54 men) T1D patients with average age of 38±10 years, weight 77,33±15,70 kg and HbA1c 7,03±0,89 %. Patients completed questionnaire about physical activity, NEAT and frequency of hypoglycaemia. We also noted basic parameters of therapy (insulin dose, blood pressure, cho- lesterol, HbA1c). Men patients had higher bolus and overall insulin dosage compared to women. We also found statistical difference in vigorous physical activity and NEAT. Men patients had higher rate of vigorous physical activity while women patient had higher NEAT score. Women patients also had lower value of systolic blood pressure, diastolic blood pressure and higher value of HDL cholesterol. Keywords: type 1 diabetes, physical activity, non-exercise activity thermogenesis, gender differences. Anže Zdolšek, Iztok Štotl, Mateja Videmšek, Damir Karpljuk, Vedran Hadžić Vpliv spola na parametre telesne dejavnosti in sladkorne bolezni pri sladkornih bolnikih tipa 1 Izvleček V prispevku predstavljamo raziskavo, s katero smo ugotavljali razlike v stopnji različnih tipov telesne dejavnosti, parametrov sladkorne bole- zni, krvnega tlaka in maščob v krvi glede na spol pri sladkornih bolnikih tipa 1. Telesno dejavnost smo razdelili na zmerno intenzivno telesno dejavnost, visoko intenzivno telesno dejavnost ter energijo, porablje- no z nevadbeno termogenezo (NT). NT je poraba energije za vse, kar ni načrtno ukvarjanje s telesno dejavnostjo, spanje ali hranjenje (hišna opravila, košnja trave, energija, porabljena s transportom …). V raziska- vi je sodelovalo 109 sladkornih bolnikov tipa 1 (55 ženskega spola, 54 moškega spola) s povprečno starostjo 38 ± 10 let, telesno maso 77,33 ± 15,70 kg ter glikiranim hemoglobinom 7,03 ± 0,89 %. Bolniki so izpolnili vprašalnik o pogostosti hipoglikemij, o količini telesne dejavnosti in ko- ličini porabe energije z NT, hkrati pa smo zabeležili še osnovne parame- tre terapije (količina odmerka, krvni tlak, holesterol, HbA1c). Moški bol- niki so porabili statistično značilno več hitrega ter skupnega inzulina v primerjavi z ženskimi bolnicami. Ugotovili smo tudi statistično značilno razliko v količini zelo intenzivne telesne dejavnosti in NT. Moški bolni- ki so se količinsko več ukvarjali z zelo intenzivno telesno dejavnostjo, medtem ko so ženske bolnice imele večjo porabo energije z NT. Ženske bolnice so imele tudi nižjo vrednost sistoličnega in diastoličnega krv- nega tlaka ter višjo vrednost HDL holesterola. Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 1, telesna dejavnost, nevadbena termogeneza, razlike med spoloma. Vir: https://www.hamad.qa/EN/your%20health/Diabetes/About-Dia- betes/Pages/Type-1-Diabetes.aspx šport in zdravje 101 „ Uvod Telesna nedejavnost skupaj s sedečim na- činom življenja pripomore k mnogim ško- dljivim vplivom na zdravje. Dokazano je, da je telesna nedejavnost četrti dejavnik tveganja za smrtnost, saj predstavlja 6 % vseh globalnih smrti. Telesna nedejavnost vpliva na porast kroničnih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, metabolne bolezni (sladkorna bolezen) ter različne vrste raka (WHO, 2010). Definicija telesne dejavno- sti je vsaka dejavnost, pri kateri je poraba kalorij višja kot v stanju mirovanja. Vsak posameznik se na dnevni bazi ukvarja s telesno dejavnostjo, vendar je količina in intenziteta telesne dejavnosti zelo odvisna od posameznika. Pojem telesna dejavnost se lahko zamenjuje z bolj specifičnim poj- mom telesna vadba, ki pa označuje točno določeno dejavnost, ki ima določen cilj (na primer pridobivanje mišične mase, izguba telesne maščobe, izboljšanje ene izmed gi- balnih sposobnosti) (Caspersen, Powell in Christenson, 1985). Sladkorna bolezen je skupina metaboličnih bolezni, ki imajo skupno stalno prisotno hiperglikemijo (povišano serumsko vre- dnost glukoze v krvi), kar je posledica tega, da celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina ali tega, da se telesne celice na inzulin ne odzovejo ali pa kombinacije obojega. Sladkorna bolezen tipa 1 je avto- imunsko obolenje, pri katerem telo uniči svoje beta celice trebušne slinavke – tako posledično ne proizvajajo več inzulina. Bolezen se zdravi izključno s sintetično do- danim inzulinom večkrat dnevno v obliki inzulinskih injekcij ali z inzulinsko črpalko (American Diabetes Association, 2014). Sladkorni bolniki tipa 1 so približno enako telesno dejavni kot njihovi zdravi vrstniki, kar pomeni, da ne dosegajo želenih norm o količini telesne dejavnosti. Veliko raziskav je bilo opravljenih v povezavi s telesno de- javnostjo pri sladkornih bolnikih tipa 1, ki kažejo na veliko pozitivnih učinkov telesne dejavnosti. Aerobna telesna dejavnost pri sladkornih bolnikih tipa 1 zmanjša tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, izboljša srč- no in pljučno funkcijo, zmanjša inzulinsko rezistenco ter izboljša parametre maščob v krvi. Vadba za moč je pri sladkornih bol- nikih tipa 1 še posebej priporočljiva, saj je sladkorna bolezen neodvisen dejavnik tve- ganja za zmanjšano mišično moč ter hitrejši upad v mišični moči ter funkcionalnosti po- sameznika. Vadba za moč tako pripomore k izboljšanju ali ohranjanju mišične mase, mišične moči, telesne funkcije, psiholo- škega zdravja, občutljivosti celic na inzulin, krvnega tlaka ter maščobne slike v krvi. Do- kazano je tudi, da ustrezna vadba za moč zmanjša možnost hipoglikemij med samo telesno dejavnostjo, zato jo je smiselno vključiti v del dejavnosti (Colberg idr., 2016). Raziskave kažejo, da je sladkornim bolni- kom tipa 1 največja prepreka za udeležbo v različnih telesnih dejavnostih strah pred nastankom hipoglikemije. Ta strah lahko povzroči slabše urejene parametre sladkor- ne bolezni zaradi nepravilno prilagojenega odmerka inzulina, zato so pravilne strate- gije za izogibanje hipoglikemijam zelo po- membne za bolnike (Bohn idr., 2015). Telesno dejavnost lahko ločimo na načrto- vano in nenačrtovano telesno dejavnost. Načrtovana telesna dejavnost je vsaka dejavnost, ki jo izvajamo zavestno (na pri- mer športne igre, tek, hoja, rekreacijske dejavnosti), medtem ko je nenačrtovana telesna dejavnost tista dejavnost oziroma poraba energije (nevadbena termogene- za), ki ni povzročena z namerno telesno dejavnostjo, spanjem ali hranjenjem. Med dejavnosti, ki povzročajo nevadbeno ter- mogenezo, sodijo različna hišna opravila, hoja v službo, pisanje, delo na vrtu in po- dobno. Lahko predstavlja velik ali majhen del porabe energije pri posamezniku, zato jo je potrebno upoštevati pri raziskavah o telesni dejavnosti (Levine, 2004). Raziskave o nevadbeni termogenezi kažejo, da vpli- va na lažje ohranjanje telesne mase, da je povezana z večjo inzulinsko rezistenco, večjo vrednostjo HDL holesterola in nižjim krvnim tlakom pri sladkornih bolnikih tipa 2. Hamasaki idr. (2013) so ugotovili tudi, da je nevadbena termogeneza negativno po- vezana s količino inzulinskega odmerka, kar pomeni, da so tisti bolniki s sladkorno bole- znijo tipa 2, ki so imeli višjo stopnjo nevad- bene termogeneze, imeli višjo inzulinsko rezistenco. Ugotovili so še, da je nevadbena termogeneza negativno povezana z obse- gom pasu in pozitivno povezana s hole- sterolom pri ženskih bolnicah. Poleg tega so dokazali, da je višja stopnja nevadbene termogeneze povezana z nižjo vrednostjo sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka pri bolnikih, ki so prekomerno težki. Raz- iskave o telesni dejavnosti pri sladkornih bolnikih tipa 1 so pogoste, vendar zaenkrat še nobena raziskava ni konkretno preu- čevala faktorja nevadbene termogeneze, ki lahko tudi pri sladkornih bolnikih tipa 1 predstavlja velik del porabe energije in tako posledično vpliva na različne metabolične parametre (Hamasaki idr., 2013). Spol je že poznan kot dejavnik za smrtnost pri veliko različnih bolezni, med katere spa- da tudi sladkorna bolezen tipa 1. Ženske sladkorne bolnice imajo večje tveganje za smrt tako na splošno kot tudi specifično od srčno-žilnih zapletov v primerjavi z moški- mi bolniki. Razlogi za to niso popolnoma jasni (Shah idr., 2018). Značilnosti telesne dejavnosti se razlikujejo tudi glede na spol sladkornih bolnikov tipa 1. Obstajajo razlike v stopnji telesne dejav- nosti, povzročene z nevadbeno termoge- nezo pri otrocih, medtem ko pri odraslih naj ne bi bilo razlik. Fantje naj bi porabili tudi od 30 % več energije s porabo nevad- bene termogeneze v primerjavi z deklicami (Levine, 2004), kar lahko posledično vpliva na pogostost hipoglikemij, ne pa tudi na glikirano urejenost sladkorne bolezni izra- ženo s HbA1c. Namen naše raziskave je ugotoviti razlike med spoloma glede na lastnosti telesne dejavnosti in sladkorne bolezni pri slad- kornih bolnikih tipa 1. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med spoloma v količi- ni visoko intenzivne telesne dejavnosti, zmerno intenzivne telesne dejavnosti ter telesne dejavnosti, povzročene z nevad- beno termogenezo. Prav tako smo ugo- tavljali razlike med spoloma v glikiranem hemoglobinu, pogostosti hipoglikemij, sistoličnem in diastoličnem krvnem tlaku, skupnem holesterolu, HDL holesterolu ter LDL holesterolu. „ Metode Vzorec merjencev V raziskavo je bilo prostovoljno vključenih 109 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1, od tega je bilo 55 ženskega spola ter 54 moškega spola. Povprečna starost sodelu- jočih je bila 38 ± 10 let, telesna masa 77,33 ± 15,70 kg ter glikiran hemoglobin 7,03 ± 0,89 %. Bolniki, ki so bili gibalno ovirani, poškodovani ali imeli zraven razne hujše pridružene bolezni ali druge razloge, za- radi katerih smo menili, da njihovi rezulta- ti niso objektivni (na primer odvisnost ali brezdomstvo), so bili izključeni iz raziskave. Raziskava je bila odobrena s strani komisije za medicinsko etiko (KME) in se vodi pod referenčno številko 0120-258/2017/4. Pripomočki V naši raziskavi smo uporabili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz treh različnih zanesljivih 102 ter v mednarodni literaturi uporabljenih vprašalnikov, in sicer: 1. Vprašalnik o pojavnosti hipoglikemij (Se- aquist idr., 2013) Vprašalnik o pojavnosti hipoglikemij so v svoji raziskavi uporabili Seaquist idr. (2013), kjer so preučevali dokaze o vplivu hipogli- kemije na bolnike s sladkorno boleznijo, ki jo je omogočilo Ameriško Združenje sladkornih bolnikov, in na podlagi tega oblikovali smernice za uporabo v praksi. Vprašalnik o pojavnosti hipoglikemij je se- stavljen iz trinajstih vprašanj, ki se nanašajo na zaznavanje simptomov hipoglikemije, pogostosti hudih in blagih hipoglikemij ter vzrokih hipoglikemij. V raziskovalni nalogi smo uporabili vprašalnik, ki smo ga preve- dli v slovenski jezik. 2. Vprašalnik za oceno nevadbene termo- geneze (NT) (Hamasaki, Yanai, Kakei, Noda in Ezaki, 2014) Hamasaki idr. (2014) so uporabili vprašalnik za oceno stopnje nevadbene termogene- ze, ki je sestavljen iz 36 vprašanj ter je bil značilno in pozitivno povezan z meritvijo nevadbene termogeneze s triaksialnim po- speškometrom. V naši raziskavi smo upora- bili preveden vprašalnik za oceno stopnje nevadbene termogeneze, saj je sodeč po prej omenjeni raziskavi zanesljiv in natan- čen tako pri nelokomotorni oceni kot tudi lokomotorni oceni stopnje nevadbene ter- mogeneze. Spremenili smo le eno vpraša- nje, saj je v slovenskem prostoru zborovsko petje dosti pogostejše kot petje karaok, ki je bilo uporabljeno v originalnem vprašal- niku, ki je bil prvotno uporabljen na japon- ski populaciji. 3. Vprašalnik o skupni telesni dejavnosti (WHO | Global Physical Activity Surveil- lance, 2017)such as intensity, duration, and frequency, and it assesses three domains in which physical activity is performed.«,«URL«:«http://www.who.int/ chp/steps/GPAQ/en/«,«accessed«:{»date- -parts«:[[»2017«,7,14]]}}}],«schema«:«https:// github.com/citation-style-language/sche- ma/raw/master/csl-citation.json«} Vprašalnik o skupni telesni dejavnosti sve- tovne zdravstvene organizacije je sesta- vljen iz šestnajstih različnih vprašanj, ki se nanašajo na področja telesne dejavnosti na delovnem mestu, potovanja iz različnih lo- kacij ter rekreacijskih telesnih dejavnosti. V naši raziskavi smo uporabili preveden vpra- šalnik v slovenski jezik. Obdelavo podatkov o skupni telesni dejavnosti smo obdelali po navodilih, ki so priložena vprašalniku. Več raziskav je potrdilo zanesljivost tega vpra- šalnika (Bull, Maslin in Armstrong, 2009). Postopek Pred rednim ambulantnim pregledom smo bolnike seznanili z možnostmi za sodelova- nje pri raziskavi. V velikem odstotku so se odločili za sodelovanje (praktično vsi pova- bljeni k raziskavi). Po privolitvi za sodelova- nje v raziskavi so bolniki prejeli vprašalnik, ki je vseboval vse tri zgornje vprašalnike. Pri reševanju vprašalnika smo sodelujoče- mu v priloženih navodilih razložili osnovne pojme, kot so zmerno intenzivna telesna dejavnost, visoko intenzivna telesna de- javnost, nevadbena termogeneza, huda in blaga hipoglikemija. Med drugim smo bili bolniku na voljo med reševanjem vprašal- nika za kakršnekoli nejasnosti ali pomisleke. Poleg vprašalnika smo dodatno še zabe- ležili njihove aktualne telesne značilnosti (telesna masa, telesna višina), krvni tlak, po- datke o inzulinski terapiji (tip njihove terapi- je in količino odmerkov inzulina), podatke o morebitni terapiji za visok krvni tlak, poda- tek o kronični urejenosti glikemije – deležu glikiranega hemoglobina (HbA1c) ter o mo- rebitni prisotnosti kroničnih zapletov glede na redne presejalne preglede (prisotnost in stopnja retinopatije, nevropatije ter ne- fropatije). Po izpolnitvi vprašalnika smo po- datke vnesli v program RedCap (Research Electronic Data Capture) (Harris idr., 2009). RedCap (Univerza Vanderbilt, Nashville, Tennessse) je aplikacija za shranjevanje in urejanje odgovorov iz različnih vprašalni- kov in podatkovnih baz. Podatkovne baze v programu so varne, enostavne za upora- bo in urejanje podatkov (REDcap Project, 2017). Podatke smo statistično obdelali v progra- mu IBM SPSS 21 (SPSS Inc., Chicago, ZDA) in uredili po APA standardih v programskem vmesniku Microsoft Excel (Microsoft, Red- mond, ZDA). V prvi fazi obdelave smo vsem podatkom izračunali mere opisne statistike. Številske spremenljivke so predstavljene s srednjimi vrednostmi (povprečja in stan- dardne napake ocene povprečja) in me- rami razpršenosti (standardni odklon). Za statistično analizo smo uporabili t-test za neodvisne vzorce, pri katerem smo preve- rili predpostavke tega testa (Field, 2000). Vse podatke smo obdelali pri stopnji 5 % tveganja. „ Rezultati Rezultati naše raziskave so pokazali kar nekaj razlik v parametrih sladkorne bole- zni tipa 1 in parametrih telesne dejavnosti glede na spol bolnika. Ugotovili smo razlike v odmerku inzulina, količini zelo intenzivne telesne dejavnosti, količini točk nevadbene termogeneze, krvnem tlaku ter HDL-hole- sterolu. Tabela 1 prikazuje vzorec merjencev mo- škega in ženskega spola ter opisuje pov- prečne osnovne značilnosti vzorca, in sicer starost, telesno maso, količino hitrega od- merka inzulina (bolus), količino celodnev- nega odmerka inzulina, frekvenco merjenja krvnega sladkorja na dan ter povprečno vrednost glikiranega hemoglobina. Ugo- tovljena je bila statistično značilna razlika v količini inzulinskih odmerkov, in sicer tako v odmerku hitrega (p < 0,01) kot tudi celodnevnega inzulina (p < 0,05). Ženske sladkorne bolnice tipa 1 so v povprečju porabile 7,96 enot hitrega ter 6,45 enot Slika 1. Količina telesne dejavnosti na delovnem mestu oziroma v različnih vrstah transporta v mi- nutah na teden. 0,00 50,00 100,00 150,00 200,00 250,00 300,00 350,00 400,00 450,00 Intenzivna telesna aktivnost - delo Zmerno intenzivna telesna aktivnost - delo Aktivnost v transportu Število minut na teden Količina TD med delom/v transportu glede na spol Ženski spol Moški spol šport in zdravje 103 celodnevnega odmerka inzulina manj kot moški bolniki. Ni bilo ugotovljene statistič- no značilne razlike v frekvenci merjenja krv- nega sladkorja na dan glede na spol. Slika 1 prikazuje količino telesne dejavno- sti na delovnem mestu oziroma v različnih tipih transporta glede na spol. Količina te- lesne dejavnosti je prikazana z minutami na teden. V telesno dejavnost transporta se štejejo le dejavnosti, ki so trajale vsaj 10 minut naenkrat (npr. hoja, tek, kolesarjenje …). Med spoloma nismo ugotovili nobene statistično značilne razlike v količini telesne dejavnosti na teden na delovnem mestu, prav tako pa ni bilo ugotovljene nobene statistično značilne razlike v telesni dejav- nosti v različnih oblikah transporta. Slika 2 prikazuje število povprečno število hipoglikemij glede na spol v zadnjem me- secu. Moški bolniki so imeli povprečno 5,46 hipoglikemij na mesec, ženske pa 5,57 . Dru- gi del grafa prikazuje število hudih hipogli- kemij glede na spol v zadnjem letu. Hude hipoglikemije so definirane kot hipoglike- mije, pri katerih je sladkorni bolnik potre- boval pomoč tretje osebe. Moški bolniki so povprečno imeli 0,11 hudih hipoglikemij v zadnjem letu, ženske pa 0,17. Pri nobenem od opisanih parametrov nismo ugotovili statistično značilnih razlik med spoloma. Slika 3 prikazuje količino intenzivne telesne dejavnosti na teden, količino zmerno inten- zivne telesne dejavnosti na teden, količino telesne nedejavnosti na dan v minutah ter količino točk nevadbene termogeneze glede na spol. Ni bilo opažene statistično značilne razlike v količini zmerno intenziv- ne telesne dejavnosti ter količini telesne nedejavnosti. Ugotovljena pa je bila sta- tistično značilna razlika pri količini visoko intenzivne telesne dejavnosti (p < 0,05), in sicer so bili moški bolniki povprečno bolj visoko intenzivno telesno dejavni (157 ,2 mi- nut na teden) v primerjavi z ženskimi bol- nicami (69,3 minut na teden). Prav tako je bila ugotovljena statistično značilna razlika med količino telesne dejavnosti, povzroče- ne z nevadbeno termogenezo (p < 0,01), in sicer so bile ženske sladkorne bolnice bolj telesno dejavne na račun nevadbene ter- mogeneze, saj so pri vprašalnikih povpreč- no dosegale 75,7 točk, kar je za 5,2 točk več v primerjavi z moškimi sladkornimi bolniki. Slika 4 prikazuje povprečne vrednosti sis- toličnega ter diastoličnega krvnega tlaka glede na spol sladkornega bolnika. Ugo- tovljena je bila statistično značilna razlika tako pri sistoličnem (p = 0,00) kot tudi di- astoličnem (p < 0,05) krvnem tlaku, in sicer so ženske bolnice povprečno dosegale nižje vrednosti obeh krvnih tlakov. Ženske bolnice so imele povprečno vrednost sisto- ličnega tlaka 123,1 mmHg ter diastoličnega 76,8 mmHg, medtem ko so imeli moški bolniki povprečno vrednost sistoličnega tlaka 135,8 mmHg (za 12,7 mmHg več kot ženske) ter vrednost diastoličnega tlaka 81,2 mmHg (za 4,4 mmHg več kot ženske). Slika 5 prikazuje maščobno sliko sladkornih bolnikov glede na spol. Ni bilo opažene no- bene statistično značilne razlike v vrednosti skupnega holesterola, vrednosti LDL hole- Tabela 1w Prikaz razlik osnovnih značilnosti med spoloma Spol Starost (let) Teža (kg) Višina (cm) Bolus (enot) Celodnevni odmerek (enot) Frekvenca merjenja HbA1c (%) Ženski spol 38,2 70,0 167,7 22,92* 36,55* 5,20 6,97 Moški spol 37,4 84,4 179,4 30,88* 43,00* 4,87 7,11 Slika 3. Količina telesne dejavnosti oziroma nedejavnosti glede na spol. *statistična značilnost (p < 0,05), **statistična značilnost (p < 0,01). Slika 2. Frekvenca hipoglikemij v zadnjem mesecu oziroma frekvenca hudih hipoglikemij v zadnjem letu glede na spol. 0,00 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00 6,00 Število hip v mesecu Število hudih hip v letu Frekvenca hipoglikemij glede na spol Ženski spol Moški spol 0,00 50,00 100,00 150,00 200,00 250,00 300,00 350,00 Minute intenzivne TD na teden Minute zmerno intenzivne TD na teden Minute neaktivnosti na dan Točke nevadbene termogeneze Količina telesne dejavnosti/nedejavnosti Ženski spol Moški spol * ** 104 sterola in vrednosti trigliceridov. Ugotovlje- na je bila statistično značilna razlika v HDL holesterolu (p < 0,01), in sicer so imele žen- ske bolnice višjo vrednost (1,95 mmol/l) kot moški bolniki (1,60 mmol/l). „ Razprava Z raziskavo smo želeli ugotoviti morebitne razlike v količini telesne dejavnosti na de- lovnem mestu, telesne dejavnosti v pro- stem času, energije, porabljene z nevadbe- no termogenezo, pogostosti hipoglikemij, glikemični urejenosti sladkorne bolezni, krvnem tlaku in maščobah v krvi glede na spol pri odraslih sladkornih bolnikih tipa 1. Prvo statistično značilno razliko smo ugoto- vili med dejansko porabo inzulina, in sicer ženske sladkorne bolnice tipa 1 povprečno porabijo manj hitrega (bolus) kot tudi celo- dnevnega odmerka inzulina. Moški bolniki imajo povprečno večjo telesno maso, ki je pogojena z večjo potrebo po inzulinu, kar pomeni, da bolniki z večjo telesno maso potrebujejo tudi večjo količino inzulina za enak učinek (Clamp, Hume, Lambert in Kroff, 2017). Nismo ugotovili nobene sta- tistično značilne razlike med pogostostjo vseh hipoglikemij ter hudih hipoglikemij glede na spol bolnika, kar so potrdile tudi druge raziskave (Clamp idr., 2017; Shah idr., 2018). Prav tako nismo ugotovili razlike med spoloma v metabolični urejenosti sladkor- ne bolezni tipa 1 (HbA1c), kar se tudi sklada z ostalimi raziskavami (Kautzky-Willer idr. 2013; Shah idr., 2018). V količini telesne dejavnosti na delovnem mestu ali za namene transporta nismo ugotovili nobene statistično značilne raz- like med ženskimi in moškimi sladkornimi bolniki tipa 1. Prav tako nismo ugotovili nobene razlike v zmerno intenzivni telesni dejavnosti in nedejavnosti glede na spol, kar se sklada z nekaterimi raziskavami (Ain- swort, Richardson, Jacobs in Leon, 1993). Moški so bili bolj visoko intenzivno dejavni v primerjavi ženskimi bolnicami, medtem ko so ženske bolnice dosegale višjo stopnjo telesne dejavnosti nevadbene termogene- ze. Podobno so ugotovile druge raziskave, ki so preučevale vpliv spola na parametre telesne dejavnosti pri splošni populaciji (Azevedo idr., 2007; Ainsworth idr., 1993; Hallal in Siqueira, 2004). Moški naj bi se bolj ukvarjali z rekreacijskimi dejavnostmi, kot so športne igre, kjer so prisotna tudi bolj intenzivna gibanja, medtem ko naj bi ženske porabile veliko energije z različ- nimi manj intenzivnimi hišnimi opravili, ki smo jih mi zajeli v vprašalnik nevadbene termogeneze (Ainsworth idr., 1993; Halla in Siqueira, 2004; Jago, Anderson, Baranowski in Watson, 2005). Jago idr. (2005) so ugo- tovili, da ženske bolj pogosto opravljajo hišna opravila tako v času med tednom kot tudi ob vikendih v primerjavi z moškimi, kar posledično pomeni večjo porabo energije z nevadbeno termogenezo. Podoben vzo- rec lahko prenesemo tudi na populacijo sladkornih bolnikov tipa 1. Do razlike med spoloma prihaja verjetno tudi zaradi različ- nih vzrokov za ukvarjanje s samo telesno dejavnostjo, moški namreč se ukvarjajo s telesno dejavnostjo bolj zaradi notranje motivacije, medtem ko ženske bolj zaradi zunanje motivacije (Lauderdale, Yli-Piipari, Irwin in Layne, 2015). Zunanja motivacija, kot so razlogi za boljši izgled in videz, zah- tevajo manj intenzivne telesne dejavnosti, medtem ko razlogi notranje motivacije, kot so želja po tekmovanju in rezultatu, zahte- vajo intenzivnejše tipe telesnih dejavnosti. Ženske bolnice imajo tudi nižji tako sistolič- ni kot tudi diastolični krvni tlak v primerjavi z moškimi bolniki. Podobno so ugotovili Shah idr. (2018), ki so ugotavljali razlike v pa- rametrih sladkorne bolezni na vzorcu 9481 odraslih sladkornih bolnikih tipa 1. Tudi ostale raziskave (Kautzky-Willer idr., 2013; Schwab idr., 2006) so ugotovile, da imajo moški bolniki višji krvni tlak. Nismo ugotovili nobene statistično zna- čilne razlike v skupnem holesterolu in LDL holesterolu, medtem ko so ženske bolnice imele statistično značilno višjo vrednost HDL holesterola v primerjavi z moškimi bolniki, kar se tudi sklada z drugimi raziska- vami (Kautzky-Willer, 2013; Shah idr., 2018). HDL holesterol je tesno povezan s količino telesne dejavnosti ter še posebej s količino visoko intenzivne telesne dejavnosti (Ha- skell, Taylor, Wood, Schrptt in Heiss, 1980; Laaksonen idr., 2002), zato bi pričakovali, Slika 4. Prikaz vrednosti krvnega tlaka glede na spol bolnika. *statistična značilnost (p < 0,05), ***sta- tistična značilnost (p < 0,001). 0,00 20,00 40,00 60,00 80,00 100,00 120,00 140,00 160,00 Sistoličen tlak Diastoličen tlak Vrednosti krvnega tlaka glede na spol Ženski spol Moški spol *** * Slika 5. Maščobni profil glede na spol sladkornih bolnikov.** – statistična značilnost (p < 0,01). 0,00 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00 6,00 Holesterol HDL LDL Trigliceridi Maščobna slika glede na spol bolnikov Ženski spol Moški spol ** šport in zdravje 105 da bodo imeli moški bolniki višjo vrednost HDL holesterola. Višjo vrednost HDL ho- lesterola pri ženskih bolnicah lahko delno pojasnimo z višjo stopnjo nevadbene ter- mogeneze. Povišan krvni tlak, LDL holesterol in preni- zek HDL holesterol so dejavniki za razvoj raznih srčno-žilnih zapletov. Kljub temu da imajo ženske bolnice ugodnejše parametre krvnega tlaku in holesterola, so statistično značilno bolj nagnjene k umrljivosti zaradi splošnih razlogov ter kot posledica srčno- -žilnih zapletov v primerjavi z moškimi sladkornimi bolniki tipa 1 (Shah idr., 2018). Nekatere raziskave kažejo, da so lahko ra- zlogi v nižji stopnji telesne aktivnosti ali previsokem indeksu telesne mase, vendar še vseeno ta stopnja umrljivosti pri ženskih bolnicah še ni popolnoma pojasnjena (Sch- wab idr., 2006). „ Sklep Sladkorna bolezen tipa 1 je dejavnik za različne kronične bolezni (nevropatija, re- tinopatija, nefropatija, srčno-žilni zapleti). Z ustrezno glikemično urejenostjo slad- korne bolezni in primerno količino telesne dejavnosti se lahko možnost nastanka kro- ničnih zapletov zmanjša. Poleg načrtovane telesne dejavnosti je potrebno upoštevati tudi dejavnosti, katerih namen ni poraba energije (energija, porabljena z nevadbeno termogenezo), kot so na primer hišna opra- vila, transport iz enega na drug konec in igranje glasbil. Obstajajo razlike med spolo- ma tako v določenih parametrih sladkorne bolezni kot tudi v značilnosti telesne dejav- nosti (Ainsworth idr., 1993; Shah idr., 2018). V naši raziskavi smo s pomočjo vprašalni- kov ugotavljali razlike glede na spol v ome- njenih parametrih pri sladkornih bolnikih tipa 1. Ugotovili smo, da med spoloma ni bilo razlik v glikirani urejenosti sladkorne bolezni (HbA1c), frekvenci merjenja krvne- ga sladkorja, številu hipoglikemij ter številu hudih hipoglikemij. Ugotovili smo razlike v količini skupnega in bolus inzulina, in sicer so moški sladkorni bolniki na dnevni bazi porabili več enot inzulina. Pri ugotavljanju lastnosti telesne dejavnosti glede na spol nismo ugotovili razlik v telesni dejavnosti na delovnem mestu ali na poti (transportu). Prav tako nismo ugotovili razlik v količini zmerno intenzivne telesne dejavnosti in v količini telesne nedejavnosti med spoloma, so pa bili moški sladkorni bolniki količinsko več intenzivno telesno dejavni v primerja- vi z ženskami, medtem ko so imele ženske bolnice višjo stopnjo porabe energije z nevadbeno termogenezo. Pri ugotavljanju srčno-žilnih parametrov glede na spol ni- smo ugotovili nobene razlike glede na spol v skupnem holesterolu, LDL holesterolu in trigliceridih v krvi, medtem ko so imele ženske sladkorne bolnice višjo vrednost HDL holesterola. Prav tako so imele ženske sladkorne bolnice nižjo vrednost tako sis- toličnega kot diastoličnega krvnega tlaku. Pomanjkljivost naše raziskave je, da smo za raziskovanje uporabili metodo vprašal- nika, ki je manj natančna in zanesljiva ter temelji na subjektivni oceni posameznika, kar je lahko vplivalo na točnost rezultatov. Sodelujoči so si lahko, kljub temu da so jim bili pojasnjeni osnovni pojmi, narobe in- terpretirali določena vprašanja, predvsem o količini telesne dejavnosti. Nekateri bol- niki tudi niso odgovorili na vsa zastavljena vprašanja, predvidoma na tista, za katera niso vedeli odgovora oziroma ga niso želeli dati. Dobre strani naše raziskave pa so, da je vprašalnik cenovno dostopna metoda in smo zato lahko našo raziskavo opravili na velikem vzorcu, kar je povečalo objektiv- nost rezultatov. V prihodnje bi bilo smiselno izbrati manjši vzorec bolnikov, pri katerih bi merili porabo energije z metodo merilcev porabe energi- je, saj bi si s tem zagotovili večjo mero na- tančnosti in dobili bolj objektivne podatke. Rezultati naše raziskave prispevajo po- membna dognanja o razlikah med moški- mi in ženskimi sladkornimi bolniki tipa 1, saj je to bila tudi prva raziskava, ki je poleg osnovnih parametrov telesne aktivnosti in sladkorne bolezni preučevala tudi razlike porabe energije z nevadbeno termogene- zo pri sladkornih bolnikih tipa 1. Te ugotovi- tve je smiselno vključiti v protokole eduka- cije sladkornih bolnikov tipa 1 z namenom doseganja boljše urejenosti glikemije in preprečevanja hipoglikemij tako med tele- sno dejavnostjo kot tudi med dejavnostjo, povezano z nevadbeno termgenegezo glede na spol. „ Literatura 1. Ainsworth, B., Richardson, M., Jacobs, D. in Leon, A. (1993). Gender differences in physi- cal activity. Human kinetics journals, 2(1), 1–16. 2. American Diabetes Association (2014). Dia- gnosis and Classification of Diabetes Melli- tus. Diabetes Care, 37(1), 81–90. 3. Azevedo, M., Araujo, C., Reichert, F., Siquei- ra, F., da Silva, M. in Hallal, P. (2007). Gender differences in leisure-time physical acti- vity. International Journal of Public Health, 52(8) pridobljeno iz https://doi.org/10.1007/ s00038-006-5062-1 4. Bohn, B., Herbst, A., Pfeifer, M., Krakow, D., Zimny, S., Kopp, F., Melmer, A., Steinacker, J. in Holl, R. (2015). Impact of Physical Acti- vity on Glycemic Control and Prevalence of Cardiovascular Risk Factors in Adults With Type 1 Diabetes: A Cross-Sectional Multicen- ter Study of 18,028 Patients. Diabetes care, 38(8), 1536–1543. 5. Bull, F. C., Maslin, T. S. in Armstrong, T. (2009). Global physical acitvity questionnaire (GPAQ): nine country reliability and validity study. Journal of Physical activity and Health, 6(6), 790–804. 6. Caspersen, J. C., Powell, E. K. in Christenson, M. G. (1985). Physical Activity, Exercise and Physical Fitness: Definitions and Distrincti- ons for Health-Related Research. Public He- alth Reports, 100(2), 126–131. Pridobljeno iz https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/ PMC1424733/pdf/pubhealthrep00100-0016. pdf 7. Clamp, L. D., Hume, D. J. Lambert, E. V. in Kroff, J. (2017). Enhanced insulin sensitivity in successful, long-term weight loss maintai- ners compared with matched controls with no weight loss history. Nutrition and Diabetes, 7(6), pridobljeno iz https://www.ncbi.nlm. nih.gov/pubmed/28628125 8. Colberg, R. S., Sigal, J. R., Yerdley, E. J., Riddel, C. M., Dunstan, W. D., Paddy, C. D., Horton, S. E., Castorino, K. in Tate, F. D. (2016). Physical Activity/Exercise and Diabetes: A Position Statement of American Diabetes As- sociation. Diabetes Care, 39(11), 2065–2079. Pridobljeno iz http://care.diabetesjournals. org/content/39/11/2065 9. Field, A. P. (2000). Discovering statistics using SPSS for Windows: Advanced techniques for the beginner. London: Sage. 10. Hallal, P. in Siqueira, F. (2004). Compliance With Physical Activity Guidelines in Brazilian Adults: Prevalence and Correlates. Human Kinetics Journals, 1(4), 389–397. 11. Hamasaki, H., Yanai, H., Kakei, M., Noda, M. in Ezaki, O. (2014). The validity of the non exer- cise activity thermogenesis questionnaire evaluated by objectively measured daily physical activity by the triaxial accelerome- ter. BMC Sports Science, Medicine and Rehabilitation, 5, 6 –27. 12. Hamasaki, H., Yanai, H., Mishima, S., Mine- yama, T., Yamamoto-Honda, R., Kakei M. in Noda, M. (2013). Correlations of non-exercise activity thermogenesis to metabolic parameters in Japanese patients with type 2 diabetes. Diabetology & Metabolic Syndrome, 5, 26. Pridobljeno iz https://doi. org/10.1186/1758-5996-5-26 106 13. Harris, A. P., Taylor, R., Thielke, R., Payne, J., Gonzalez, N. in Conde, J. (2009). Rese- arch Electronic Data Capture (REDCap) – A metadata-driven methodology and wor- kflowprocess for providing translational re- search informatics support. Journal of Biome- dical Science, 42(2), 377–381. 14. Haskell, W., Taylor, H., Wood, P., Schrott, H. in Heiss, G. (1980). Strenuous physical activity, treadmill exercise test performance and pla- sma high-density lipoprotein cholesterol. The Lipid Research Clinics Program Preva- lence Study. Circulation, 4(2), 53–61. 15. Jago, R., Anderson, C., Baranowski, T. in Wat- son, K. (2005). Adolescent Patterns of Physi- cal Activity: Differences by Gender, Day, and Time of Day. American Journal of Preventive Medicine, 28(5), 447–452. 16. Kautzky-Willer, A., Stich, K., Hintersteiner, J., Kautzky, A., Kamyar, M., Saukel, J., Johnson, J. in Lemmens-Gruber, R. (2013). Sex specific differences in cardiometabolic risk in type 1 diabetes: a cross-sectrional study. Cardiova- scular Diabetology, 12, 78–89. 17. Laaksonen, D., Lakka, H., Salonen, J., Niska- nen, L., Rauramaa, R. in Lakka, T. (2002). Dia- betes Care, 25(9), 1612–1618. 18. Lauderdale, M., Yli-Piipari, S., Irwin, C. in Layne, T. (2015). Gender Differences Regar- ding Motivation for Physical Activity Among College Students: A Self-Determination Approach. The Physical Educator, 72, 153–172. 19. Levine, J. A., Weisell, R., Chevassus, S., Marti- nez, C. D. in Burlingame, B. (2002). Looking at child labor. Science 296, 1025–1026. 20. Schwab, K., Doerfer, J., Hecker, W., Grulich- -Henn, J., Wiemann, D., Kordonouri, O., Beyer, P . in Holl, R. (2006). Spectrum and prevalence of atherogenic risk factors in 27,358 children, adolescents, and young adults with type 1 diabetes: cross-sectional data from the Ger- man diabetes documentation and quality management system (DPV). Diabetes Care, 29(2), 218–225. 21. Seaquist, E.R., Anderson, J., Childs, B., Cryer, P ., Dagogo-Jack, S., Fish, L. (2013). Hypoglyce- mia and Diabetes: A Report of a Workgroup of the American Diabetes Association and The Endocrine Society. Diabetes Care, 36(5), 1384–95. 22. Shah, V., Wu, M., Polsky, S., Snell-Bergeon, J., Sherr, J., Cengiz, E., DiMeglio, L., Pop-Busui, R., Mizokami-Stout, K., Foster, N. in Beck, R. (2018). Gender differences in diabetes self- -care in adults with type 1 diabetes: Findings from the T1D Exchange clinic registry. Jour- nal of Diabetes and its Complications, 32(10), 961–965. 23. World Health Organization (2010). Global Re- commendations on Physical Activity for Health. Switzerland: WHO. 24. World Health Organization. Global Physical Activity Surveillance. (2017). Pridobljeno 14. julij 2017., iz http://www.who.int/chp/steps/ GPAQ/en/ Anže Zdolšek, mag. kineziologije Študent doktorskega študija kineziologije Fakultete za šport Trener za telesno pripravo, Košarkarska zveza Slovenije anzezdolsek@gmail.com