IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
Vrsta problemov socialnega dela
Konec prejšnjega meseca so se na redno zaseda-nje spet zbrali vsi trije zbori naše občinske skup-ščine. Njihov dnevni red je bil domala identičen in odločno prenatrpan. Zato smo iz množice gradiva, skozi katerega so se morali pregristi delegati, izbra/i temo, kije nam vsem sicer vsak dan prisotna, a /e ne vemo mnogo o njej. Izvršni svetje namreč delegatom pripravil obširno informacijo, če že ne kar študijo, o uresničevanju politike s področja socialnega varstva.
Delegati so bili seznanjeni z družbenim varstvom otrok in družin, slišali so informacijo o socialni varnosti obča-nov na področju socialnega skrbstva, obravnavali so-cialno varnost nezaposlenih oseb, se dotaknili štipendira-nja, pogledali, kako je z družbeno pomočjo v stanovanj-skem gospodarstvu, ter se podrobneje spoznali s socialno varnostjo delavcev, upokojencev in invalidov ter na koncu obravnavali socialno varnost na področju zdrav-stvene dejavnosti.
Če vse te informacije, skupaj s skupščinsko razpravo, strnemo v enoten povzetek, bi lahko rekli nekako takole: Pri uresničevanju politike socialne in ekonomske varno-sti smo dosegli kar lepe uspehe. Se posebej se to nanaša na občane, ki s svojim delom in dohodkom niso sposobni zagotoviti si ustrezne varnosti.
Vendar je na politiko socialne varnosti še vedno preveč vpliva s strani strokovnih služb in izvajaleev. Po drugi strani pa delavci v organizacijah združenega dela ter občani in krajani v krajevnih skupnostih še niso prevzeli vloge temeljnih nosilcev ukrepov za zagotavljanje so-cialne varnosti.
Gospodarske razmere so se zelo zaostrile in tako so se izdatki za zdovoljevanje skupnih potreb skokovito dvig-nili in rastejo hitreje od skupnega dohodka, kar seveda pospešuje inflacijo, le-to pa najbolj občutijo prav tisti občani, ki so v kategoriji socialno ogroženih. Prav tako nismo vselej dovolj selektivno reševali problemov so cialne politike, kar je privedlo do tega, da nekatere dru-žine ali posamezniki uživajo socialne ugodnostii do kate-rih, glede na svoj materialni položaj, niso upravičeni, medtem ko drugi komaj krijejo svoj eksistenčni mini-mum. Skratka, nimamo še poenotenih kriterijev za uve-ljavljanje socialnovarnostriih pravic. Visoka inflacija pa nam istočasno sproti razveljavlja socialne korektive in ogroža življenjsko raven občanov z nizkimi osebnimi dohodki.
Naš izvršni svet je že letos spomladi vzel pod drobno-gled štiriindvajset organizacij združenega dela, v katerih je čez 30 odstotkov zaposlenih imelo osebne mesečne dohodke manjše od «7.000 dinarjev, ter priporočal celo kopico korekturnih mehanizmov.
Prav tako smo v naši občini sprejeli za srednjeročno obdobje samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih in usklajevanju planov za zagotavljanje socialnovarstvenih pravic, kar je bil pomemben korak. Med drugim določa ta sporazum, da je treba posebno dosledno izvajati načelo, da se višina socialnovarstvenih pomoči usklajuje glede na gibanja osebnih dohodkov, oziroma življenjskih stro-škov. Sporazum še govori o tem, da če zaradi neugodnih gospodarskih gibanj ne bi bilo možnosti za uskladitev vseh oblik pomoči, se bomo morali dogovoriti za pre-dnostne uskladitve tistih socialnovarstvenih pomoči, ki so namenjene najbolj ogroženim občanom, in teh imamo v naši občini kar nekaj.
Tadej Bartok