Št. 48
V Gorici, 30. novembra 1906.
Teč^j XIV *
Izhaja vsaki petek opoludne in stane po pošti ali na dom pošiljan s slučajnimi uredniškimi prilogami za celo leto
pr- 3 k 2o v -zm
Za tuje države več poštni stroški. Naročnino in oglase je plačati v Gorici.
„Soča" in „Primorec" staneta na leto 16 K 40 v.
Oglasi se plačujejo za štiristopno petit-vrsto : enkrat 16 vin., dvakrat 28 vin. in trikrat 36 vin., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamične številke po 6 vin. Uredništvo
t Gosposki olici it. 7, upravništvo št, 7.
Rokopisi se ne vračajo.
-••>»-*- Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Kavčič. — Tiska in zalaga ^Goriška Tiskarna« A. GabršSek (odgovoren Iv. Mbljavmo.)
h
Pesnik Simon Gregorčič.
V	soboto dop. ob 10.10 je umrl v Gorici pesnik Simon Gregorčič.
Simon G r e g o r č i č je bil porojen 15. oktobra 1844. leta na Vršnem h. št. 17 . pol ure nad Libušnjem, v prijazni pogorski vasi, ležeči pod starim sivim Krnom na Lvem bregu bistre Soče. Lep je ta planinski svet med Kobaridom in Tolminom, med Krnom in Matajurjem in lepo ga opeva naš pesnik v najkrasnejših pesmih svojih. Našemu pesniku oče Jernej Gregorčič^ je gospodaril srednjevelikemu posestvu ; a bil je razumen, občespoštovan mož. Dokler je Vrsno spadalo k tolminskemu županstvu, bil je Jernej Gregorčič dolgo vrsto let zaporedoma vr-senski starešina in občinski zastopnik pri županstvu v Tolminu. Jernej Gregorčič je imel več otrok; zatorej pošlje svojega dru-gorojenega sina Simona, ko ga je bil domači kaplan g. Anton Gregorčič naučil nekoliko brati in pisati, v Gorico v nemške šole, iz katerih prestopi na gimnazij, kjer leta 1857. z izvrstnim vspehom dovrši prvo latinsko šolo. Slovenščina takrat v tem razredu še ni bila učni predmet. Sreča je hotela, da je Gregorčič v drugem razredu dobil za učitelja moža, po svojem znanju odličnega, po svojem značaju vzglednega Ivana Šolarja, pozneje c. kr. deželnega šolskega nadzornika. Šolar svojih učencev ni samo temeljito učil, ampak tudi korenito vzgajal ter po očetovsko vodil in pri-"al za ozbiljno življenje. Kako so se • nauki prijeli rahločutnega Gregor-em na več me^iih pričajo njegove 3obitepa*je Gregorčič pripovedoval •rijateljem, da mu je Šolar odkril o lepoto jezika slovenskega ter po-u bogastvo njegovo, poleg tega pa cepil mu ljubezen do starih klasikov jh in latinskih.
V	tretji šoli je prišel Gregorčič v tedaj osnovano malo semenišče ter ondu poleg več drugih vrlih dijakov našel tudi^ duhovitega in plemenitega Ivana Stresa. Ž njim in drugimi jednakomislečimi prijatelji vadil se je Gregorčič v slovenskem spisovanju, učil se srbskega in češkega jezika, navduševal se je za klasične pesnike raznih narodov, a osobito prebiral Preščrna. V tistih letih začel je zlagati svoje prve pesmi in prvenci njegove Muze so natisneni v Janežičevem »Glasniku«. Tako je prišlo leto 1864. in ž njim matura, katero je izvrstno prebil. Po dovršenih latinskih šolah je šel v semenišče. In kakor na gimnaziju prof. Šolarja, tako je tukaj čislal blagega doktorja Hrasta, vodjo osrednjemu semenišču goriškemu. V velikem semenišču — so Gregorčiča ljubili vsi : Lahi, Hrvatje in Slovenci ; vsem se je prikupil in vsak je želel ž njim občevati. Bil je vselej čistega, možatega značaja; vsako reč je znal s svojim bistrim umom dobro presoditi ter v vsakem slučaji pravo pogoditi. Jednako izvrstno kakor gimnazij dokončal je tudi bogoslovske študije. Posvečen je bil 20. oktobra 1867. leta. Novo mašo je pel pri sv. Duhu na Libušnjem 27. oktobra 1867., a potem ostal še jedno leto v semenišči. Prva služba mu je bila v Kobaridu. Bodisi v cerkvi, bodisi zunaj cerkve, pokazal se je tam pravega moža na pravem mestu. Slišali so ljudje tačas v cerkvi krasne govore njegove. — In kaj je bil on Kobaridu v narodnem oziru ! Bil mu je buditelj
narodne zavednosti in osnovatelj narodne čitalnice, katera ga je iz hvaležnosti imenovala za častnega člana svojega. Pod njegovim vodstvom je prirejala ta čitalnica krasne besede za priprosto ijudsvo. Vspomladi 1. 1873. pride za kaplana v prijazni Rihem-berg v vinorodni Vipavski dolini, kjer je občeljubljen in spoštovan ostal nad osem let. Slabotno zdravje ga je prisililo začasno iti v pokoj ; kmalu se mu je spet toliko ukrepilo, da je mogel prevzeti lahko službo, vikarijat v Gradišči poleg Prvačine. Ginljivo je bilo slovo od Rihemberga prve dni aprila meseca. Ves Rihemberg je bil na nogah, šolska mladina in odrasli ljudje, in marsikateremu se je solza utrinjala v očesu, ko je videl odhajajočega predragega mu gospoda. Starešinstvo ga je izvolilo o tej priliki za častnega svojega občana in župan Robič 7 vsemš občinskimi sveiovafci irT mnogimi odličnimi možmi ga je spremil do Dornberga, kjer so novega svojega vikarja slovesno vzprejeli Gradiščani. Z Gradišča se je preselil pesnik pred par leti za stalno v Gorico, kjer ga je dohitela smrt. Zadela ga je kap, lotila se ga je bila pljučnica in zlatenica.----
Kaj je nam Slovencem pesnik Simon Gregorčič, ni treba razlagati na dolgo in široko. To ve vsak Slovenec. Kakor svetla zarja je šla njegova pesem po sloven'šEi domovini, žarela je, razsvetila in razgrela slovenska srca. Ko je leta 1882. izdal svoje prve pesmi, je segel narod po njih, vzel jih v sé in današnji dan zvenijo iz njegovih ust. —
Pesnik po božji milosti je pel, kakor mu je velelo srcé, mehko srcé sredi širokega obzorja. Globoke misli, visoki poleti poleg domačih popevk, v krasnem pristno slovenskem jeziku. Zlata duša, čist značaj, blago srcé odseva v njih. In vendar je bil ta mož mučenik! Tačas ko se je slovenski narod lastil nebeške poezije njegove, ko je mladina z navdušenjem deklamovala njegove pesmi, ko se je vse divilo ter zahvaljevalo nebo, da nam je poslalo pesnika, je vstal ( mož, ki je lopnil po njem. Legla je mora na pesnikovo dušo, vžalostila ga je ; nesrečni Mahnič ga je zadušil. To je bila gonja, pritisk, preobraćanje pesnikovih mislij, zaletavanje, očitanje, groženje. Kako je to vplivalo na mehkega Gregorčiča, kako je to cepilo njegovo plemenito srce ! Saj mu je očital, da se v pesmi »Človeka nikar!« postavlja naravnost proti Bogu! In vendar je bil Gregorčič duhovnik. Vest mu ni očitala ničesar, ali moč ultramontancev ga je potrla. V prijateljski družbi na prijaznem Gradišču je nekoč resignirano vskliknil : Verze bi še delal, verze, ali pesmi to ne bodo!... Poznejše pesnitve nam to spri-čujejo. —
Tako se je godilo velikemu čutečemu možu, pesniku domovinske ljubezni, nežnemu liriku, klicatelju Slovencev na narodno delo. —
Takrat, ko so ga najbolj preganjali, je zašumelo po naši deželi. Ogorčenje je prijelo zavedne može, in dan za dnevom so se oglašali po občinah proti Mahničevemu divjanju. Blagodejno je vplivalo to na pesnika; v zadoščenje mu je bilo, da ga ume ljudstvo. Ali dvigniti ga zopet? — Bolna perut nè ponese ptice čez morje !
Le enkrat še se je dvignil, zapel je svojo labodovo pesem, v »J obu« je povedal njim, kar jim tiče.
Zatisnil je trudne oči, in Slovenija plače ob grobu svojega velikega sina.--
Na mrtvaškem odru.
Njegov križev pot je bil končan. Oblekli so ga v mašnikovo oblačilo ter položili na mrtvaški oder. V roke so rnu stisnili kelih — kelih trpljenja. V črno so odeli sobo, prinesli so zelenja, n prižgali sveče. Za častno stražo so stali ob strani po 2 ali 4 Sokoli. Ljudje so hodili kropit celo nedeljo. Od jutra do večera je šla do Gregorčičeve krste jomarska pot. Mladi in stari, vse je hitelo, da vidi še enkrat prijazno lice pes-''^Kiovo, prijazno kljubu globokim sle-"•-d-svom duševnega trpljenja. Lep mrlič. Jokale so gospe, gospodične, solze so kapale na lice zrelim možem, vsakdo je odhajal ginjen, rosnih očij. Prišel je tudi nadškof in knez. Dolgo časa je molil ob odru, gledal mu v obraz, težko se je zdržaval joka. Toliko solza resnične žalosti ni bilo kmalu izplakanih pri mrtvaškem odru. Po mestu je viselo s hiš več črnih zastav.
Kipar Peruzzi iz Ljubljane mu je vzel masko, naslikal ga je profesor Gvaiz, fotografiral Jerkič. Zvečer ob 7. uri so zaprli krsto.
Pogreb.
Pogreb se je vršil v ponedeljek dopoludne. Živo je bilo že pred 8. uro po ulicah; ob 8. uri pa se je kar trlo občinstva na obsežnem Goriščeku. Sprevod se je vil z Goriščeka po določenem redu. Križ so nosili 3 semeniščniki. Sledili so deški razredi Šolskega doma, deška vadnica z vencem in napisom : Šolski dom mecenu-pesniku, realka, venec so nosili slovenski realci, gimnazij .z lepim vencem in narodnim trakom z napisom : Slavnemu pevcu goriški gimnazijci, frančiškani, kapucini, častna -straža : Sokol iz Gorice z zastavo, Prvačine in Solkana v 9 vrstah, na čelu brat dr. Franko, starosta Solkanskega Sokola, sledil je voz obložen z venci, različnimi lepimi venci, mnogi z narodnimi trakovi. Pred vozom s krsto je I stopalo 8 duhovnikov, duhovnik ob-•ednik je bil dr. Gabrijelčič, ravnatelj osrednjega semenišča v Gorici. Prišel "je mrtvaški voz. Krsta navadna. Na krsti kelih in baret. Ob krsti so stopali višesodni svetnik Gabrijelčič, dr. Piki, poslanec Berbuč, dr. Pavletič, dr. x)ereani, profesor Cebular, v drugi vrsti po 3 semeniščniki, v tretji častna straža na vsaki strani 3 Sokoli. Za vozom so stopali sorodniki in bližnji so-rojaki, duhovniki, uradniki, profesorji, društva, slovensko bralno in podporno društvo z zastavo, kat. del. društvo z zastavo, obilo gospode in priprostoga ljudstva, učiteljišče z vencem in trakovi, narodne gospe z vencem in trakovi, nad 4000 ljudij se je udeležilo tega pogreba. Ni bilo kmalu takega pogreba v Gorici. Prišli so k pogrebu ljubljanski župan Ivan Hribar, župnik
Vrhovnik iz Ljubljane, župnik Aljaž, pisatelj Meško iz Koroške, mons. Trinko iz laškega Vidma, dvorni svetnik Klo-dič-Sabladoski, zastopnika beneške Slovenije, notar Gruntar in okr. sodnik Višnikar iz Ribnice, dvorni svetnik grof Attems, baron Winkler. »Slovenska Matica« je položila lep venec, istotako župan Hribar. Zastopana so bila akade-mična društva »Triglav« po predsedniku Tanjšku, »Slovenija«, ak. fer. društvo »Adrija«. Pred hišo žalosti, ko so polagali krsto v voz, so zapeli gimnazijci žalo-stinko »Nad zvezdami«, v cerkvi sv. Ignacija na Travniku pa je zapel moški zbor pevskega in glasbenega društva »Blagor mu«. Peli so jako lepo, lepo je bilo tudi petje duhovnikov. Cerkev je bila natlačeno polna, zunaj pa po širnem Travniku glava pri glavi. V cerkvi je bil tudi nadškof iu knez. Prišel že prej tje s svojima kaplanoma ter molil. Sprevod se je vil po istem vspo-redu nazaj na Gorišček. Prodajalne po Gosposki ulici, na Kornu in Korenski ulici so bile po večini zaprte. Vse polno ljudstva na ulicah. Na Goriščeku smo se poslovili. Ko so prelagali krsto na drugi voz, s katerim so ga odpeljali v gore, mu je govoril v slovo poslanec
Berbuč.	______
Govor poslanca Berbuča : (Obrnjen proti kreti.) In sedaj tudi Ti, dragi Simon, nas zapuščaš, — tudi Ti se vračaš nazaj v planinski raj, kamor Te je vedno vlekel »zlatih dni spomin« !
In zakaj ravno sedaj, »—ko tam zimski dan visi nad bregom, čez dol besni leden vihar, in gozd in plan ječi pod snegom« ?
Zakaj ravno sedaj ? »Glej, tù ta dolinski svet, te zlate vinske griče, Te nič, Te nič ne miče njih južni sad in cvet ?«
»In tudi to Ti nič ni mar, da prijatlji srčnovdani Ti kličejo : — Ostani, Nikar od tod, nikar !«
(Obrnjen proti občinstvu.) Prijatelji dragi, zastonj so vsi naši vzdihi, zastonj je moj klic ! Nesprosna smrt je za vedno zatisnila oči pesniku, ki tù spi, zatisnila oči apostolu miru, oznanjevalcu ljubezni do Boga, do domovine in do slovenskega naroda. Noben klic ga ne zdrami. Prenehalo je biti srce, ki se je neizmerno veselilo vsakega napredka med nami, vsakega uspeha, srce, ki je živelo le za Boga in za srečo in slavo slovenskega naroda. Umrl je mož, jeklen značaj, kateremu ni bila osoda nikdar mila, a vkljub temu ga ni nikdar upo-gnila. Umrl je pesnik Simon Gregorčič in se vrača nazaj v svoj ljubljeni planinski raj ter nas zapušča za vedno. Za vedno? — Ne! Nikakor ne! Le njegovi zemeljski ostanki se vračajo v domovino, da najdejo mir v domači grudi, dočim ga svet njemu ni privoščil, ni dal; a proizvodi njegove muze bodo vedno živeli med nami, njegov duh bode vedno plaval nad slovenskim narodom ter učil njihove sinove še v poznih letih ljubezni do 'Boga, do domovine in do naroda. A on je bil naš, je naš in
ostane naš, vedno bode živel med nami in med slovenskim ljudstvom. Nikdo, tudi smrt, ta kruta smrt, ga ne iztrže temu ljudstvu.
V očigled tem dejstvom, kaj naj tu razpravljam, o čem naj govorim? Naj bridko zdihujem za njim, ko
' »— našel je na božjem nebu, kar tukaj je zastonj iskal »? —
kakor je sam peval o svojem prijatelju Stresu. Naj pojem slavo možu, katerega dela slave ? Naj ustvarim — bodisi tudi le majhno sliko o njegovem zlatem značaju, o njegovem trpljenju in življenju, o njegovi ljubezni do naroda, o njegovih delih itd.? Menim, da tu ni pravi čas za to in tudi ne primerno mesto ; uverjen sem tudi, da nikdo tu tega ne pričakuje. Namen mi je le in naloga, da se v malih in priprostih besedah poslovim od velikega genija zemeljskih ostankov, ki se izročajo materi zemlji.
(Obrnjen zopet proti krsti.) Izvršujoč ta namen in to nalogo, obračam se zopet do Tebe, dragi Simon : »Kmalu boš mirno tam spal, na griču zelenem ob Soči, Vam mrtvim živo šumljajoči,
tam gori pri svetem Lovrenci, — — — — — — — — — — — «
Kmalu stal Ti bo grob,
»kjer Tvojih pradeđov nebrojen spi trop.«
Obljubil si, da tačas vsak dan ob polnoči zapustiš svoj grob hladan in gledal bodeš, kaj dela Tvoj rod. A jaz dostavljam še prošnjo: Blagoslovi tudi z nebeških višav svoj rod, blagoslovi slovensko ljudstvo! S to prošnjo preidem h koncu. V imenu Tvojih prijateljev, v imenu znancev in čestilcev, sploh v imenu slovenskega naroda izročam Ti zadnji pozdrav : Z Bogom, Simon, z Bogom ! Počivaj mirno v domači zemlji ! Zemljica Ti bodi lahka !
Polni zbor pevskega in glasbenega društva je zapel — Nazaj v planinski raj ! Globoko iz src je šla ta pesem pevcem in pevkam, bila je povsem primerna, saj se je izpolnila pesnikova želja, da gre nazaj, v planinski raj. O tej pesmi je rekel pesnik, da je najlepša, da mu je najljubša. Ko jo je slišal nekoč v Ljubljani pri koncertu Glasbene Matice, je plakal.
G. dr. Oswald je govoril v imenu mladine: »Veliki pesnik! Vimenu naše mladine Ti zakličem na pot »nazaj v planinski raj« srčni: Zbogom!«
Voz se je začel premikati. S klobuki in z robci se je poslavljalo mnogobrojno občinstvo. Vreme je bilo izredno krasno.
V	Solkanu
Sokoli so korakali naprej. Na Solkanskih tleh je sprejela sprevod Solkanska čitalnica z zastavo in občinsko stara-šinsivo. Pevei -so napeli žalostinko. Ob Solkanskem pokopališču so mu zapeli slovo. Povsodi polno občinstva.
V	Kanalu
so vihrale slovenske zastave črno ovite, čitalnica, občinsko starašinstvo, šolska mladir«at vse polno občinstva je pričakovalo sprervod^^b uhodu v Kanal. G. Al. Križnič je po kratkem nagovoru položil venec na voz. Pevci so mu zapeli. Pri Škilabuirtr je voz počival. V Roči-nju ni bilo nikakega sprejema, le obilo občinstva.
Veličasten sprejem
so pa pripravile združene občine Tolmin, Volče, Sv. Lucija. O tem ta dopis:
Tolmin, 26. XI. 00. Še letos poleti je poročala „Soča" o lepem sprejemu, ki ga je priredil tolminski trg ponosu naših gora pesniku Simonu Gregorčiču. In kdo bi si mislil, da bomo morali tako kmalu prirediti temu velikemu možu drug sprejem, sprejem, ki pomeni zadnje počaščenje. Neizmerna bolest se je polotila vsakega izmed nas, ko smo začuli iz Gorice pretužno vest, da je zatisnil za vedno svoje oči najboljši sin naših gorà. Takoj so zaplapolale v Tolminu, Sv. Luciji in Volčah slovenske trobojnice s črnimi trakovi, da naznanijo vsem smrt velikega pesnika. Danes, ko se je vračalo truplo pesnikovo „Nazaj v planinski raj", se je zbral ves Tolmin v Volčah, da zadnjikrat počasti svojega slavnega pesnika. Videli smo pa tam tudi lepo število zastopnikov iz Sv. Lucije. Vdeležila so se sprevoda po zastopnikih društva „Čitalnica", „Rokodelsko bralno društvo", „Slov. plan. društvo" in „Učiteljsko društvo za tolminski okraj". Korporativno se je vdeležila pogreba „Požarna straža" v paradi. Tudi šolska mladina je pol-noštevilno prihitela, da spremi našega pesnika-miljenca k zadnjemu počitku. Tolminski rodoljubi so si nabavili tudi krasen venec z narodnimi trakovi, da ga polože na krsto. Prihitelo je v Volče tudi skoro vse tolminsko uradništvo. Precej dolgo smo čakali na voz iz Gorice. Ko pa je slednjič dospel, zavladala je v srcih vseh ona slovesnost, ki preveva ob taiuh trenotkih srca, polna brezmejne žalosti ob izgubi nekaj nenadomestljivega. Ko so duhovniki iz Volč, Tolmina, Sv. Lucije in Ponikev odpeli svoj koral, zapel je tolminski pevski zbor prekrasni „Blagor mu". Nato se je premikal sprevod dalje. Špalir je tvorila tolminska požarna straža. Ko pa je sprevod dospel do mesta, kjer se loči cesta proti Kobaridu od one proti Tolminu, so se nekateri oddaljili, drugi pa so spremili sprevod do Kobarida ob bistii Soči.
Dohod v Kobarid.
Luna je prijazno svetila nad tiho Soško dolino, ko je prišlo iz Kobarida več kočij nasproti, — in pogrebni sprevod se je bližji ob 7. uri vasi Idrsko, 20 minut od Kobaiida. Pred vasjo je bilo vse živo nestrpno čakajočega občinstva. Ognjegasci iz Kobarida in Idrskega so tvorili špalir z gorečimi svečami v rokah. Poleg Idrcev je bilo veliko Ko-baridcev : čitalničarji z zastayo, ono isio, k: jo je kupilo kobariško ženstvo Čitalnici, ko jo je ustanovil kaplan Simon Gregorčič, — bili so tam zastopniki starašinstva, olepševalno društvo, odposlanci društva „Svoboda" v Sta-remselu, kobariško uradništvo v polnem števila. Prav številno je bilo zastopano narodno ženstvo, med njim duhovna mati Gregorčičeva, gospa Ana G a b r š č e k, ki je z bogato radodarno roko pomagala v svet novomašniku Simonu Gregorčiču. —
Kobaridci so 1. 1872. s solzami pustili iz Kobarida kaplana Simona Gregorčiča, cel? cerkev je glasno plakala, ko je jemal sloi j. Takrat še niso vedeli, da je ali da bo slaven mož, ali ljubili so ga vsi njega, kakoršen je bil. In v ponedeljek so zopet sprejeli v svojo sredo s solznimi lici — truplo slavnega pesnika Simona Gregorčiča. — Vasici Idrsko in Mlinsko sta bili razsvetljeni. S tiho turobnostjo in ob svitu polne lune se je bližal sprevod Kobaridu. Tu je bilo razsvetljeno sleherno okno, posebno krasno ves kobariški glavni trg ; s hiš so plapolale črne zastave ali trobojnice, odete v črnino. Ko so utihnili zvonovi v Idr-skem, so doneli kobariški zvonovi v tiho noč ono resno in turobno monotonno .žalostinko, ki trga človeška srca. — Rakev so prenesli v cerkev. Požarna bramba je oskrbela častno stražo celo noč.
K sv. Lovrencu.
Drugo jutro takoj po 7. uri so pričele obredne molitve. 10 duhovnikov je opravljalo sv. maše; glavno mašo je služil sam dekan ob asistenci več duhovnikov. Peli so domači pevci. — Proti 9. uri se je jel pomikati sprevod od cerkve proti Soči : Šolska mladež, požarna bramba (došel je sem celo oddelek ognjegascev iz Tolmina), občinski zastop, Čitalnica z zastavo, izobraževalno društvo z zastavo, in silno veliko občinstva. — V Ladrih na oni strani Soče so se pridružili tamošnji domačini. — Pod gričem sv. Lovrenca so preložili rakev na priproste nosilnice, ognjegasci so nosili vence, — in sprevod se je jel polagoma dvigati po bregu navzgor. Ni bila lahka ta pot. — Ali kako se vzradosti človeško oko na vrhu. S prijaznega grička tik nad ono Sočo, katero je pokojnik tako krasno opeval, je diven razgled po celi dolini in na planine. Sivi očak Krn gleda doli na to pokopališče. — Jama je izkopana tik cerkve proti jugo-vshodu.
Rakev so nesli v cerkev. — Tu stopi pred oltar vikar iz daljnega Sedla v Kobari-škem Kotu, ki se sicer piše tudi Simon Gregorčič, ali je doma iz Krna in s pesnikom ni v sorodu. — In tu je imel ta srboriti pop propoved, ki je bila škandalozna breztaktnost in skrajno predrzno izzivanje in žaljenje — ogromne večine udeležencev. Ves govor je bil nesramen pamflet na pesnika Simona Gregorčiča.
Povzdigovaje v deveta nebesa velkosti in vzvišenost duhovščine nad vsemi stanovi, politični boji, celò volitve, liberalci in frama-zoni, zlobno tendencijozno namigavanje na slovenske naprednjake, klofute na levo in desno, samo tje ne, kamor bi bilo treba : eto neznansko dolgi pamflet izpred oltarja. Omenjal je tudi, koliko je moral Gregorčič trpeti v življenju, da, bilje celo mučenik! Ali čujte, kaj je lagal izpred oltarja ta zbesneli far ! Zdihnil je, da so mu vse take bolečine delali — podložniki! Ni povedal, da so ga „podložniki" ljubili, da so jokali, ko jih je zapuščal, — marveč da so ga rezali do krvi Sfcof Mftfrnič. kardinal Missia, kancler Kravanja, dekan Hvalica, župnik Brezavšček, vikar Žnidarčič, — da so ga mesarili „Rimski Katolik", in tista nesramna farška cunja, ki se imenuje „Slovenec" in ki zdaj hoče Gregorčiča reklamovati za-se, dasi ga je pokojnik do zadnjega diha zaničeval, dočim je dobival do smrti „Slov. Narod", — vsega tega pa ta zbesneli drviš ni povedal.
Poslušalci iz Kobarida in Tolmina so zabavljali, zunaj cerkve so se slišali ogorčeni klici: „Škandal! Niti tu ne more pustiti na miru politike, še tukaj in že zdaj agituje za volitve!" — In res je odšlo več ljudij pred koncem. Tudi med ognjegasci se je širil klic, naj bi demonstrativno odšli. Treba je bilo pomirjevalnih besed..., da ni došlo do neprijetnih prizorov ob — odprtem grobu velikega pesnika Simona Gregorčiča.
Po dolgotrajnem klobasarstvu, ki je kazalo v vsaki besedi zbesnelo strast pristno farškega fanatizma, je bila še maša in potem zadnji korak — položitev rakve y grob. To je bilo hitro končano, — in duhovniki so jo takoj odkurili. Brez njihovega dovoljenja ni smel nikdo govoriti. In res ni nikdo govoril ob odprtem grobu slavnega našega pevca Simona Gregorčiča. Ostalo je pri pamfletu v cerkvi ! !
obožavalo, zato so ga črtili — farji, ki so s peklensko zlobnostjo sekali občutljivemu srcu krvave rane, dokler niso zadušili v njem tistega Simona Gregorčiča, kakoršen je bil do 1. 1882., ko je izšel I. zvezek „Poezij". In potem, ko so duševno in skoro tudi fizično ubili velikega genija in proroka-pesnika, potem so se mu začeli hliniti prijateljem, — in škof Mahnič ga je hotel celo posetiti, a 1 i Gregorčič ga je odslovil, ni ga maral sprejeti! O podli hinavci! Z vami obračuna stvarna kritika zdaj, ko vaša peklenska roka ne more ve-5 škodovati tako blagemu, tako vzvišenemu nad vami bitju, kakoršen je bil veliki narodov ljubljenec, pesnik-prorok Simon Gregorčič.
Slaua njegouemu spominu!
Oporoka.
Oporoko pesnikovo so odprli v soboto v navzočnosti g. profes. Ivančiča, katerega je določil pokojnik za izvrševalca oporoke. Glavni dedič je »Šolski Dom«. Določa tudi, da naj se ga pokoplje na Ljubušnjem pri Sv. Lovrenci, da ima biti pogreb navaden ter da ga ne smejo raztelesiti.
Sožaljke.
Prišlo je več sožaljnih brzojavk iz Ljubljane, Trsta, Dunaja, iz Celja je brzojavilo tudi slovensko trgovsko društvo: »Globoko užaljeni na izgubi našega dičnega pesnika izražamo svoje sožalje.« Iz Maribora je brzojavila »Slovenska Čitalnica«.
V proslavo spomina
pesnika Simona Gregorčiča so nabrali v Trstu 100 K. V Gorici se je darovalo mnogo »Šol. domu«. V Celju so sprožili misel, naj se začne nabirati za Gregorčičev spomenik; baje je že nabrana neka svota v ta namen.
Časniški glasovi.
„Slov. Narod" piše, potem ko naznanja pesnikovo smrt ter navaja životopis, med drugim tako-le :
„Na Gradišču je Gregorčiča zadela hudobija fanatičnih duhovskih sobratov. Čim so izšle njegove prekrasne večnolepe pesmi, so začeli duhovniki proti njemu besen in nad vse hudoben boj. Na čelu teh ljudi je stal Mahnič, sedanji krški škof, in je vodil to gonjo toliko strastnejše, ker ga je ščuval in podpiral takratni ljubljanski škof nesrečnega spomina Missia. Ljut preganjalec Gregorčičev je bil tudi goriškega nadškofa Zorna kancelar Kravanja. Hudobija in sovražnost teh fanatičnih ljudi je segala tako daleč, da je Gre-■ gorèié- pustil službo brez pokojnine. Določilo se mu je poznej najprej 225 gld. na leto, potem 340 goldinarjev. A še tedaj niso nehali preganjalci. Novi vikar na Gradišču, Žnidarčič, se je pridružil preganjalcem in zgodilo se je, da se je vzornemu in brezmadež- i y nemu duhovniku in velikemu pesniku prepo- i nogt vedalo javno maševanje. Gregorčič je smel maševati samo pri zaklenjenih vratih in k njegovi maši se ni smelo zvoniti. Tedaj pa je ljudstvo svojemu ogorčenju dalo izraza s tem; da je trumoma hitelo pred cerkev in tudi v najslabšem vremenu molilo pred cerkvijo, ko je Gregorčič za zaklenjenimi vrati maševal. Do 1. 1902. je ostal Gregorčič na Gradišču, potem se je preselil v Gorico.
Prvi zvezek Gregorčičevih poezij je založil notar Gruntar. V treh mesecih je prodal 2000 izvodov in pesnik je dobil ves čisti dobiček, to je 1000 gld. Za drugi in vse dalnje ponatise tega zvezka je knjigar Bamberg plačal 800 gld. Drugi zvezek je s posredovanjem žnpana Hribarja založil Jos. Gorup, ki je pesniku plačal 3000 gld. honorarja in za imetje zvezka 1500 gld. S tem denarjem si je Gregorčič kupil posestvo na Gradišču m si omogočil eksistenco, ko so ga z beraško ; penzijo zapodili v pokoj. Lahko si je misliti, da se mu ni dobro godilo, ko je moral živeti od neznatne pokojnine in od malega dohodka svojega posestva. A prijatelji ga niso zapustili. Čast bodi zlasti trnovskemu župniku, v Ljubljani, Ivanu Vrhovniku, ki je redno pošiljal Gregorčiču za maše in mu s tem lajšal življenje. "
Vsi slovenski listi pišejo o smrti pesnika •Gregorčiča jednako simpatično. Med laškimi Gorici so omenjali smrt „Gazzettino Popolare" in „L'Eco", „Corriere" pa je padel ako nizko, da ga je blatil z „italijanožrcem" !
DOPISI.
Iz Cerkna. — Podružnica slov. plan. druživa v Cerknem, katera je bila ustanovljena jjred 3 leti, nadela si je nalogo zgraditi planinsko kočo na Poreznu. Niso še pretekla cela tri leta društvenega obstanka, ko imamo čast naznaniti javnosti, da planinska koča vže stoji na vrhu Porezna v višini 1631 m, od-
■t

le s papo pokrita, kar se pa drugo leto z eternitom nadomesti.
Drugo leto se koča opremi z notranjo opravo, in če nam bo sreča mila, da se popolnoma konča, se jo tudi slovesno otvori !
Novi planinski dom oznanjaj obiskovalcem, da prebiva tod čvrst slovenski rod.

S tako rezkim zaključkom se moramo posloviti za danes od pevca po milosti božji! Tako daleč sega brezobraznost naših politiku-jočih farjev ! Pokojni Simon Gregorčič je često v najožji družbi, r kateri se je razvnel, lopnli s pestjo po mizi in bolestno klical : „to so farji, farji, farji, ne duhovniki!" — Ali on je bil uzoren duhovnik, katerega je ljudstvo -l^oče denarno izčrpana, zato je koča začasno
koder se ti nudi krasen razgled po slovenski domovini.
Koča je ter na zunanji strani Dolžina koče znaša i
Ker je bila podružnica
zidana iz masivnega kamenja „zafugana" s cementom, m, širina 6 m.
vsled gradnje
Domače in razne nouice.
TRG SV. ANDREJA V GORICI. — V ponedeljek prične trg sv. Andreja. Deželam, ki pridete v Gorico ta dan, poslažite se pri nakupa svojih potrebščin pri slovenskih trgovcih in obrtnikih!
Javen ljudski shod v Mlrnn. — z a n e-
deljo 2. decembra t. 1. sklicujejo klerikalci javen shod v Mirnu v dvorani Budihnovi. Dnevni red je starostno zavarovanje delavcev. Delavske organizacije. Volilna reforma. Brez dvoma lep vspored, ali kakor se vidi iz včerajšnjega „Primorskega lista", hočejo klerikalci reševati delavsko vprašanje z zabavljanjem naprednjakom. Kako rešujejo delavstvo v Mirnu, se vidi tudi iz bolniške blagajne, zasnovane v Mirnu po dr. Gregorčiču, ali zasnovane le enostransko, ker sprejemajo vanjo le — klerikalce! Kdor ni klerikalec, ga zavrnejo. Delavci, možje, na noge! Klerikalci kričijo, da je ves Miren njihov — pokažimo jim v nedeljo, da temu ni res tako!
Nagla smrt. S Trnovega: „Dne 27. t. m. je nagloma umrl na lovu na divje koze gospod Iyan Mosettig, c. kr. gozdni nadzornik. Zadela ga je srčna kap. V tolažbo žalostnim ostalim naše presrčno sožalje na nenadomestni izgu . ! "
Vojaške vesti. — Od zanesljive strani smo izvedeli, da se spomladi premestijo ti-le peš-polki: 7. pešp. iz Gradca pride v Gorico; 27. iz Ljubljane v Pulj; 17. iz Celovca v Gradec; 47. iz Gorice v Ljubljano; 87. iz Pulja v Celovec.
Vsa hvala in cast onim drugorodnim trgovcem,
ki so se drage volje odzvali vabilu od naše strani, da naj zapro za časa pogreba pesnika Simona Gregorčiča svoje prodajalne. Pokazali so lepo sočutstvovanje s Slovenci, ko je nas zadela britka izguba. Njihov odziv je učinkoval kar najbolje na Slovence, ki so vedno pripravljeni pridružiti se tudi žalovanju njih, kadarkoli bi jih zadela taka izguba. Hvala jim ! —
Ostentativno so imeli odprte prodajalne v fiorici
v Gosposki ulici za časa Gregorčičevega pogreba veletržec O r z a n, ki je zbogatel prav po oni cesti, po kateri so peljali Gregorčiča na Ljubušnje. Njegovi uslužbenci so stali na vratih ter delali opazke. Res je Orzan mestni starešina, ali od te časti ni zbogatel; izgovor, da je starešina, bi bil smešen. Naravnost dolžnost njegova je bila ugoditi želji Slovencev. Posledice naj si pripiše sam. Solidar-s tisto magistratovo kliko mu ne more prinesti nobenega haska, pač pa ga lahko spravi ob vse, kar ima. Odprto je imel Steiner, Valentinuzzi, Delpiero, Delchin. Niso bili toliko delikatni, toliko obzirni, da bi se bili odzvali prošnji ter pridružili drugim svojim kolegom. Priporočamo jih Slovencem r topleje. —
Samo on je skrunil njegov spomin. — *
hitro se je raznesla vest o smrti pesn" gorčiča po mestu, je stalo vse pod n utisom njenim. V stanovanjih, na ulici varni, v gostilni, vse je govorilo le o pesnika, nekak svečan duh je le^el vensko družbo. Dnevi žalosti so bili ti svečeni le spominu Gregorčiča. Samo on občutil nikake pietete do umrlega pesnika samo don Antonio ni imel miru. Če bi bili imeli napreduj aki kak političen shod, bi ga bili odpovedali, don Antonio pa si je mei roke, češ, v nedeljo bodo naprednjaki v Gorici mirovali, hodili kropit pesnika, jaz, ljubljenec naroda, pa jo pobrišem v Št. Peter na političen shod. In šel je. Pol ure proč od hiše žalosti je farbal in slepil ljudi ter tako skrunil spomin velikega svojega ožjega soro-jaka, svojega duhovnega sobrata. Če komu velja, pač velja prav dr. Antonu Gregorčiču krepki Greuterjev : Pfuj !
Zaupni klerikalni shod v Št. Petru. — V št.
Petru je bil v nedeljo zaupni shod Gregorčičev. V „Gorici" govori le o shodu, da je bil zaupen, lepo molči, ker mu Je vedno namen farbati. Ta shod ni bil sicer „sijajen", ali „krasno uspel". Vstop so imeli le vabljenci. Govorili so dr. Gregorčič, Premrl in Der-mastija. Med vabljenci je bilo precejšnje število naprednjakov, ki so tudi povedali klerikalcem, kar jim gre. Govoril je g. Mervic iz Št. Petra. Ko je prišel Gregorčič v Št. Peter, ga je podila množica v cerkev, in ko je odhajal, so ga nagnali z izdajalcem ! Poštene je slišal don Antonio v Št. Petru. Glede udeležbe silno laže, ali ravna se po starem klerikalnem receptu. Eden izmed njih jih vidi toliko, drugi tudi toliko, tretji istotoliko, potem seštejejo skupaj, pa je hitro par stotin tu ! Gregorčič si ni pridobil slave v Št. Petru. Shod je bil pa prav tihotapski, kajti razglašalo se je, da ga ne bo, skoro do zadnjega časa ; potem se je vendar vršil. Od uas ni bilo nobenega v Št. Petru. Če bi bili kot zadnjič, niti zaupnega shoda bi ne bil imeti Gregorčič !
Občinske volitve v Tržiču so se vršile 15. in 16. t. m. Lahi so bili v strahu, d a j i h s|I o v e n"s k i kmetje v tretjem razredu ne p r e m a g a j o. Pri vsej slepariji in agitaciji od laške strani je šlo le za 14 glasov. Laška pooblastila je komisija odobrila, slovenska zametavala, čeprav so bila v redu. Posebno je delal za Lahe c. kr. sodnijski oficijal v Tržiču Rihard Visintin. Od 8 Vs zjutraj pa do 8. zvečer je ves čas agitiral. Oddal je glas s pooblastilom za Petra Aschen-brenerja ; železniškega čuvaja v Ronkih ; ta mož je bolan že od 1. sept. in njegovo službo opravlja drugi. Na pooblastilu pa je bilo rečeno, da Aschenbrener ne more na volišče, ker je službeno zadržan ! Kaj za to je Visintin v Tržiču ? ! Kmetom pa vsa čast, ki so tako lepo nasopili sami od sebe ! Proti volitvam - -utok! —
In vendar je bil vržen ven na shodu v Dorn-
bergu..... kričijo po „Gorici"! Kljubu temu, da
dobro vedo, da lažejo, ponavljajo po „Gorici" grdo laž, da je bil Gabršček ven vržen na shodu v Dornbergii. Shod je bil zaupen, in Gabršček ni imel vabila na shod. Zato tudi ni bil v dvorani. Ali izprijeni možje, ki pišejo „Gorico", trdijo le naprej, da je bil Gabršček ven vržen in bodo trdili, ker živijo pač le od lažij. In vendar je bil vržen — zatulijo zopet v prihodnji številki ; vendar pa je resnica, da je oni, ki to piše po „Gorici", nesramen lažnik !
„Corriere", tukajšnji laški listič, je najne-sramnejše lagal, da je pel pokojni Simon Gregorčič, da slovenski narod ne bo miroval, dokler ne bo plaval v laški krvi, dokler ne doseže adrijanskih obal, in passus, da naj Soča vtopi „tujce zemlje lačne", tolmači za napad na Lahe. — „Corriere" najbrže vedoma in hotó laže, da bi vzbudil med Lahi nekoliko sovraštva do Slovencev ter da se je mogel znesti nad onimi trgoyci druge narodnosti, ki so zaprli prodajalne za časa pogreba! — Hijena iz magistratove klike se je zagnala v mrtvega Gregorčiča, ali dobila je po zobeh od laške strani. Današnji „Gazzettino" postavlja na laž „Corriera" ter prinaša doslovni prevod iz pesmi „Soči". To naj pridno bero Lahi, da se prepričajo, kako nizko hujskajoč, zaničevanja vreden je listič „Cor-rieré8.
Miklavžev večer priredi kakor vsako leto tudi letos goriški „Sokol" v sredo dne 5. decembra v dvorani „Trgovskega Doma" ob 8. uri zvečer. Vspored bode nov in originalen. Vstopnina znaša za odrašene 40 vin., otroci so prosti. Natančneji vspored sledi.
Zlato poroko sta obhajala dne 26. t. m. v Selih pri Kostanjevici na Krasu Jernej in Polona Pahor iz dobro znane rodbine iz Trsta.
Častno kolajno za 40-letno službovanje je dobil g. A. Tomažič, sluga pri južni železnici v Trstu.	____ —-
ui|||| . , bun ........miii'.i -gnspnrt .Insip
Markočič, krčmar na Solkanski cesti, star 34 let. Truplo so prenesli včeraj v Solkan.
Naldeno. — ^aSIo se je na poti med V lčiodrago'in št. Petrom nekatere pobotnice, iih ie izgubi, naj se oglasi pri Ferdi -
šček ni bil v dvorani na shodu, Gregorčič pa priobčuje v svojem listu grdo laž, da so ga celo ven vrgli. To je vrhunec podlosti in iz-prijetnosti. Tudi klerikalci v Dornbergu zmajajo z glavo; doslej niso vedeli, da se sme klerikalec celo tako debelo zlagati! — Sramota !
Kaj je pozabil povedati dr. Gregorčič o shodu v Dornbergu ? — To je pozabil povedati, da bi mu bili vabljenci kmalu razgnali zaupni shod. Če bi bili le malce bolj organizovani, pa bi „ljubljenec naroda" ne bil mogel imeti niti zaupnega shoda v Dornbergu. To, to naj pove don Antonio !
Gregorčič — bahač s pavovim perjem. — že
nekajkrat smo ga okrcali, ali le še dalje se bahati s tujim perjem. — Tudi na shodu v Dornbergu je trdil, da se je peljal on k namestniku v Trst in dosegel, da je predlagal 3 slovenske in 2 laška mandata. — Ponavljamo-zopet tu javno, da ni res, kar širo-kousti tolsti bahač iz semenisča. — Res pa je, da se je glasil predlog na 3 slovenske mandate na Goriškem in 3 v Istri, še predno je bil Gregorčič pri namestniku. — Ako Gregorčič ne bo nehal slepariti javnosti, mu za-godemo še drugo pesem !
Dr. A. Gregorčič in svoboda govora na shodih.
-- „Gorica" sama pripoveduje z veliko naslado, da so vrgli iz sobe učitelja g. Brica, ker je zaklical „Kancelparagraf". — Samo ta nedolžni medklic je zadoščal, da so se napele vse žile na Gregorčičevem vratu, sveta jeza mu je švigala iz očij, — in njegovi biriči so vedeli, kaj je njihova naloga. Zgrabili so g. Brica in ga tirali iz sobe. — Zborovalci so došli le za to, da upijejo narodnim trotom „hozano". Gorjé njim, ki so v čemurkoli drugačnih mislij ! — Ali „Gorica" je šla v nesramnosti še dalje. Opsovala je g. Brica, da je bil „si a d k o g i n j e n". Lažnjivci ! Gosp. B. je bil povsem trezen in vseskozi dostojen v obnašanju !
Naši okoličani in slovenščina. — Nekdo piše v „Prismojencu", da naši okoličani ne rabijo skoro nikjer svojega materinega jezika v Gorici, kamor hodijo po opravkih. Morda bi se dobil kak posamezen, ki kaj greši v jezikov-čem pogledu, toda na sploh se ne more trditi kaj takega o naš.ih okoličanih. Kar piše „Pri-smojenec", je laž. Naj uči rajši duhovnike, da se bodo posluževali po laških prodajalnah in po uradih slovenskega jezika, ker tako radi nemškutarijo in italijanijo in pa tako radi zahajajo v italijanske botege, namesto da bi podpirali slovenske prodajalne. In možje pri „Prismojencu" naj si sami izprašajo svojo vest, kolikokrat so že grešili v jezikovnem oziru ! Le pred svojim pragom — okoličanov „prismojenčki" ne bodo učili, kje in kdaj imajo govoriti slovensko. Tudi na sodnijah zahtevajo naši ljudje slovenščino, pa prav energično, dr. Gregorčič podpisuje iam—ga laéke .zoxùp^ii--^-'—:-™Tmi; uu uT po taki poti lažje sEodoval svojemu bližnjemu. In škof goni slovenščino iz Stolne cerkve v Gorici ! Nauk o rabi slovenskega jezika naj izrabijo zase — v okolico ni treba hoditi učit njim, ki so sami takega poduka potrebni!
Snujte pevska in bralna društva ! — So kraji,
katerim bi prav pritikala pevska in H»-' : pa jih ni. Rodoli-' •
izjavilo, da ne uvideva, da bi bilo na Krasu pomanjkanje vode, kajti celo ob devetdeset-dnevni suši pripade tam na osebo 11'6 1 vode na dan. Vsekako pa je priznalo, da bi bilo treba vodo pomnožiti in nje kakovost izboljšati, in izjavilo je, da je pripravljeno podpirati ysako slično akcijo. Toda z ozirom na bridke izkušnje, katere je imelo v neki drugi deželi, naznanilo je ministerstvo, da ne more izdelati podrobnega načrta za omenjeno pre-skrbitev vode, ker bi zadostoval za sedaj navaden začasen načrt po merilu 1:25000, na podlagi katerega bi se mogla vršiti pogajanja s prizadetimi činitelji. Ta načrt bi stal 1400 kron, katerim bi prispevalo ministerstvo s 700 K, ako bi prevzela ostalo polovico dežela. Ministerstvo navaja torej, da je ob suši za vsako osebo 11 1 vode na dan na razpolago. Tudi ako bi bilo to res, je vedar jasno, da z 11 litri se ne more pospeševati živinoreje, vzgajati vrtnin in zadostiti vsem drugim neštetim potrebam. Ko se gre za to, da se stori prvi korak v zadevi, ki je izredne važnosti za tako obširen kraj, kakor je Kras, sklenil je deželni odbor predlagati deželnemu zboru, naj podeli omenjeni znesek 700 kron.
Gospodinjstvo, obligatni šolski predmet. — Občinski svet v Strassburgu je sklenil naprositi vlado, da uvede v ženske šole gospodinjstvo kakor obligatni predmet.
Telefonska zveza sv. Lucija-Tolmin se l. jan. 1907. izroči javnemu prometu. Triminutni pogovor med obema krajema bo stal 20 stot.
Potrjen zakon. — Cesar je potrdil zakonski načrt, sprejet v istrskem deželnem zboru, po katerem se uvede v prilog občni Mali Lošinj in Veliki Lošinj davek na yino.
Vinski semenj v Dornbergu. — Letos obrodila je vinska trta v dornberški občini precej dobro. Posebno dobrota vina je izborna. Da si nabavijo vinokupci na lahek način in po primerni ceni dobro kapljico, priredita podpisano županstvo in vinorejsko društvo d n e 2. decembra t. 1. od 9. z j. do 7. zvečer vinski semenj, na katerem bodo zbrani uzorci raznih vin naše občine. Obenem bodo kupcem na razpolago tudi cene teh vin. Ker bodo posestniki doma, sklene lahko vsak kupec kupčijo na podlagi uzorca v razstavi ali tudi pri sodu. S tem se torej nudi kupcem posebno ugodna prilika, da pokušajo v kratkem času mnogo vin. Na sejmu bode na razpolago kupcem poseben strokovnjaški odbor, ki bode na zahtevo ocenjeval vina. Z a pristnost razstavljenih vin jamči županstvo in vinorejsko društvo. Vaše Blagorodje se yabi k udeležitvi ter nakupu ruj nega vipavca. Doruberg je postaja vipavske železnice in 10 minut oddaljen od postaje Prvačina na novi državni železnici. — Dornberg, dne 19. novembra 1906. — Županstvo Dornberg. Vinorejsko društvo Dornberg.
Proti uvažanju goveje živine iz Italije. — Ker
se je avstrijska vlada izrekla za uvažanje goveje živine iz Italije, je deželni kulturni svet za Nižje-Avstrijsko sklenil protest proti temu, češ, da razsaja gove^ ir- — T "" kor i" "
monarhije, marveč da ga še poviša. Nato je predsednik pozdravil novega vojnega ministra Schònaicha. Proračunske predloge so bile izročene proračunskemu odseku.
V ogrski delegaciji je izjavil del. Kollo, da, čeravno spoštuje predpravice krone, je vendar vsprejem delegacij od strani cesarja v protislovju z značajem delegacije, ki je le komisija državnega zbora. Neodvisna stranka se vzlic temu udeleži vsprejema v kraljevem dvorcu.
Popoludne se je v kraljevem dvorcu vršil vsprejem obeh delegacij. Na pozdravna govora predsednikov je cesar odgovoril.
Minister za unanje stvari baron Aehren-thal je delegacijama predložil obširno rudečo knjigo o mednarodni konferenci v Algecirasu, ki obsega izlasi izmenjavo not med bivšim francoskim ministrom za unanje stvari Rouvie-rom in nemškim poslanikom v Parizu, Radoli-nom. Nadalje izmenjavo not med Goluchow-skim in avstro ogrskem poslanikom v Ma dridu Welsersheimbom, ter med Goluhowvkim in nemškim poslanikom grofom Wedelom. Rudeča knjiga obsega nadalje zapisnike o konferencah v Algesirasu. Druga rudeča knjiga obsega diplomatične akte o reformni akciji v Makedoniji. Delegacijama predložena rjava knjiga obsega izmenjavo not, in akte o pogajanjih za sklep trgovinske pogodbe s Srbijo.
Iz Sarajeva prihajajo čudne vesti, Bosanska vlada je vedno z vsemi sredstvi zatirala vsako svobodno gibanje v Bosni in Hercegovini, ali to, kar dela v poslednjem času, presega že vse meje. Časopisje se zatirava v Bosni, — turške hišne preiskave so na dnevnem redu — tudi kakor na Turškem. Sedaj je vlada izgnala iz Sarajeva znanega srbskega književnika Petra Kočiča in urednika „Srbske Riječi", Stijepa Kobasico, a urednika moha-medanskega lista „Bosansko-hercegovački Glasnik", Sulejmanpašiča, je pozvala k sebi in mu je strogo prepovedala propagiranje sloge mohamedancev in pravoslavnih, in ako se tega ne bo držal, mu kratkomalo prepove nadaljno izdajanje lista !
Na Poznanjskem v Prusiji štrajka sedaj do 60.000 šolskih otrok, na zahodnem 'Pruskem jja okoli 40.000. Štrajk se širi tudi po poljski Sleziji.
Zagrebški brivci so povišali cene svojemu delu. Za brijenje bo treha plačati v brivnicah prvega razreda 40 vin., v drugem razredu pa 30 vin.
Samoumor. — V Trstu se je obesil po-strešček Ivan Gregorič.
Bogat plen, — 25. t. m. so tržaški tatovi vlomili s ponarejenimi ključi v stanovanje nekega Banoviča, ki je posestnik neke ljudske kuhinje in ga cel dan ni doma. Tatovi so ukradli zlatnine in dragocenih kamnov v vrednosti 1077 kron, 330 lir in 1220 kron, potem 10 srečk, dve ženski obleki v vrednosti 101 K in dve moški, vredni 140 K -Gospod in Gospa Banovič sta pro®fc«l ■ zavarovana.
Iz ljubosumnosti je vstrelil svojo ženo v Berolinu neki Ernest Hinz. Potem je sprožil še nase. Njo so našli mrtvo, njega pa še malo živega.
Nesreča na Južnem kolodvoru v Trstu. — v
četrtek zjutraj je šel železniški delavec Lovro Malalan čez tir na južnem kolodvoru v Trstu. Podrl ga je na tla osebni vlak. Padel je na bližnjo drelso ter zadobil precejšnjo rano na desnfem sencu. Prinesli so ga takoj v bolnišnico.
Zločinska babica. v Londonu so prijeli 45 letno Elizabeto Miller, ker je s pomočjo nekega mazača pomagala ženskam, ki so se hotele rešiti poroda.
Loterijske šteuilke.
M. novembra 1906.
Trst.............82 50 87 31 8!)
Une............. 10 68 77 27 65
Največja eksportna tvrdka ur, zlatnine = in srebrnine ter šivalnih strojev =
Zahtevajte zastonj
in franko moj veliki in bogato ilustrovan glavni katalog z nad 3000 podobami vsakovrstnih ni-kelnatih, srebrnih in zlatih ur, znamka Roskopf, z navijalnim ključkom, Omega, s steklenim okrovom, kakor tndi vseh vrst solidnega srebrnega in zlatega blaga po orig. tovarniških cenah : Remontoir-ura iz niklja . . K 3- — Sistem Roskopf patentov, ura » 4-— Sistem Roskopf iz črnega jekla
Rem.-ura —«- . . . Orig. Svic. sistem Roskopf pat. » ~ ildi ~
Ooldin Rem. ura »Luna« "	- o »niorU,
4-—
5-— 7-50 7-60
11-50
urar c. kr. železnic.
Gosposka ul. št. 25. - Gorica - Gosposka ul. št. 25. Vsakó popravo izvrši z največjo natanjč-= nostjo ter po nizki ceni. ...
Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča slav. = občinstvu v mestu in na deželi. =
Na zahtevo pošiljam nov ilustrovan cen'k prosto poštnine !
3-letno pismeno Jamstvo.
im drojsat kazalec, »
1 komad.............. K
3 komadi............ . .
s sekundarico............
3 komadi .............
v srebrnem okrovu, brez sekundarico
3 komadi..............
s sekundarico...........
3 komadi...............
== Nikik riziko! =
Brez koBkvruci i taki vrsti.
Pristna Švicarska sistem Roukopi patentOY. aoker rem. ora s masivnim, solidnim antimagnetičoim strojem, pristno emajlirano ploéòo sa fUevilka (m papirnato) > varstveno plombo, pristnim akror-jem ix niklja, 86 ur Idoča (m le 13 tri akra-totno mjmii i
14
6 17 tO
12
35
50
Zamena dovoljena, ali se pa vrne denar, brez kakega odtegljaja. Razpošilja po povzetju ali naprej poslanim zneskom, prva to varna ur
^at)t)s f§§ l|ot)pad
B r ti x, Most št. 352. (Češko). Bogato ilustrirane cenike z 3000 slikami se pošiljajo na zahteuo zaslonj in franko.
I
Goriška ljudska posojilnica
«pisana iadri(a z »tjtils Jiastvoa.
Gosposka ulica štev. 7. t lastni hiši. v Gorici.
Račun poštne hranilnice štev. 837.315. Uradujei
Vsaki dan od 8. do 12!/, dopoludne razven nedelj in praznikov.
Hranilne vloge obrestuje po 47,°/o> daje posojila na me-jice po 6% i» na vknjižbe po 57,7.,
Rentni davek plačuje zadruga sama.
Reservni zaklad: 79.08262
"-^«-i^^jMj.aji^uijj deležev
I
Ekspert
Eksport
y Gorici — Solkanu
vpisana zadruga a omejenim Jamstvom
iovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh slogov
ter sprejema v delo vsa večja stavbena deb.
Podružnica v Trstu Via di Piazza vecchia 1.
Podružnica v Spljetu.
Zastopstva v Orijentu.
Cone zmerna, dalo Učno In aolldno.
Proda se lep travnik,
obsegajoč skoraj 2 njivi zemlje. Tsti se nahaja blizu Kropivnika p. Kozana. — Ponudbe je pošiljati na Katarino Goljevšček — Vipolže. —-—--------------_

Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v priv. Schwannen • Apoteke,
Frankfurt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno.
Poskusite
in priporočite = izdelke =
Tydrope tonarne hranil
p Pragi VIII. Cenoontatonj.
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Ca p si ci comp.
Nadomestek is
m
Anker-Pain-Expeiler
je splošno priznano kot izvrstno bol blažnjoče mazilo in so dobro uporablja pri prehlajenjenih ; cena 80 vin., K 1-40
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „S ID R 0" potem se je — gotovo prejelo originalni izdelek. —
RICHTERJEVA LEKARNA
k ,.ilatem levu" v Pragi
Elisabeth gasse štev. 5 nova. Dnevno razpošiljanje.
JOSIP ROVAN
Komisijsko & agencijsko podjetje v Gorici Stolni trg št. 9. (Piazza del Duomo) v lastni hiši.
7alnna nil/3 iz »Prve kranjske izvozne pivovarne in tvornice slada na par LdlUlJd filVd	T Frijhlich iz vrhnike."
Zalona mnkp in mlevskih izdelkov valjčnega mlina W. lochmann iz a" ,,,unu	Ajdovščine.
Zalnna fp^tpnin "Prve kranjske tvornice testenin Žnideršič & Valenčič iz f icdiciiiii	Ilirske Bistrice."
Zaloga in prodaja umetnega ledu tì^krS C't
T/ , Tanner-ja ? Gorici."
7acfflnctun «KralJevo p«"^«»^— —-0..... > . 4___... .
C.aO(U|iOlvU hrvatskih sadnih destilatov, parne rafinerije slivovke in konjaka^
Zastopstva „Prye hrvatske tvornice kanditov iz Zagreba."
Blago razpošilja se vožnje prosto na vse postaje. — Ceniki na zahtevo zastonj in franko.
Zastopstua zai>"-~
•••
i!
ff
S m.
t i