Knjige naši najzvestejši prijatelji.
Oul sem že marsikterega učenjaka, pa tudi kakega drugega pridnega bralca, ki je rekel: ,,Knjige so mi najljubši prijatelji, ki je iinam". — Ia r6s, — te besede niso prazne, ampak so skozi in skozi gola resnica. Komu bi tudi mogli knjige bolje primerjati, nego prijateljem, od kterih imaino vse to, kar od pravega prijatelja pričakujemo, želimo in zahtevaruo. — Knjige nas poducujejo, tolažijo in kratkočasijo; — one store, da se solzimo; ali pa radujemo; knjige nas krepe za delo, pa nas tudi večkrat zazibljejo v sladko spanje. — Knjige govore, kedar hočemo, — molčč, kedar hoeemo, — pridejo, kedar je pokličemo, — gredtf, kedar se jih naveličamo. Knjige preaašajo voljno vse, naj je grajamo ali hvalimo; — oblačijo se po našej volji, — ne ganejo se iz inesta, dokler se nam ne poljubi, — imajo jezik za zobmf, — jim ni mar niti za čast niti za stan, ampak ostanejo po več stoletij ravno take, kakoršne so bile. Ako v svojej sivej starosti nimajo več zmožnosti, da bi se krepko ustavljale neprizanesljivemu zobu časa, imajo pa vendar ie zmerom dostojnih moči, iz kterih si inotamo in ustvarjamo zopet druge — enake prijatelje,
______                               T.