LETO II.
LJUBLJANA, 24. DECEMBRA 1924.
8TEV. 62.
g mmmmmmmKBBmmum
V^aročnina-za-jvcojla-Vlio ČETRTLETNO DIN 15*
CELOLETNO-&8N-60/Z A' 8N0ZEMSTV01E DODATI POJtNINO/OOLA$8 PO CENIKV/ POSAMEZNA STEV8LKA* PO DIN § 50, POŠT. ČEK. RAČ. I3.I88
OB1UNA
/SEDNi|TVOtN*Vf>RAV\‘ VČlTELUKJTSSSCARNi/ §3©KOPi$l |E N£ VRAČAJO /ANONIMNI DO-P!$! SE N£ P$iO8ČV-lE^0/P0Š,mN&•PU^-vCAN& V GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
In ulr ljudem na zemlji!
V krščanskih naredili je običaj, da vsak, kdor iz srca ljubi kako vehko in drago stvar, na sveti večer ogleduje predmet svoje ljubezni v milobni zarji božičnih sveč in ubira plemenito hotenje svoje duše v harmonično enoto s petjem zvonov, ki oznanjajo rojstvo Gospodovo, in s himno angelov, ki se je glasila v Betlehemu:
»Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!«
Ta navada je lepa in v svojem bistvu globoko pobožna; saj pomeni, da iščemo svojim najdražjim željam posvečenja in opravičenja v najsvetejši in najvzvišenejši Resnici, ki je kedaj oblagodariia svet. In tako obujamo tudi mi svoje božične misli ter obhajamo svoj ojrju-naški sveti večer, združujoč globoko češčenje do tega^ vsekrscan-skega praznika z gorečim obnovljenjem ljubezni do naše velike in pravične Stvari.
Božic Dete, ki ga z duhom gledamo v jaslicah, ni samo bodoči Zveličar” Ne! Teinu Detetu lahko prispodabljamo vsako plemenito in zveličalno blagovest, ki jo posije Večnost naši časnosti, da bi ji pokazala pravo pot. Nobena taka blagovest, nobena srečonosna ideja še ni bila rojena v dvorcih mogočnikov, vse brez izjeme so doživele svoj prvi utrip na slami, v jaslicah, v bedi Ln zaničevanem siromaštvu ■ kakor On... Vse brez izjeme so morale prehoditi dolgo in mučno pot Spasitelja, preganjane po Herodih, zasramovane po farizejih in pismar-jih, orijuvane po besnih množicah, obsojane po Pilatih, križane, ob-glavljane, na grmadah sežigane, obešane in streljane vsaka na svoji Kalvariji, ’ odkoder so se mahoma povzpele iz Žrtve v zmago, iz smrti v vstajenje, iz ponižanja in zasramovanja v sijajni, končonveljavni triumf ...
V bedi in ponižaaiju si porojena tudi Ti, blagovest jugoslovanskega nacionalizma! Preganjana po Herodih, zasramovana po farizejih, pismarjih in velikih duhovnih, opljuvana po zapeljanih množicah, obsojana po Pilatih, hodiš svojo pot, vekovna Resnica naša. prva in najsvetejša, ki mislimo nate na ta blagoslovljeni večer! V bedi in ponižanju Te nosimo na Kalvarijo in Te hočemo prinesti preko Kalvarije, skozi Žrtev do zmage, skozi smrt v življenje in poveličanje. Ideja naša, Ideja Orjune!
Velik kos trnjeve poti je že za nami, ali mnogo nam je še ostane. Vse sile in vere naših duš bo potreba, da dosežemo visoki smoter, ki se dviga iz megla bodočnosti kakor ožarjeno gorovje k jutranjih mra-kov. Zato ti posvečamo svoj božični večer, o naša močna in borbena Blagovest; zato. Resnica, si nocoj tako vroča v naših srcih; zato, Ideja, nam je ta mila noč polna ponosnega zaupanja vate. ki si izšla iz jaslic poštenega siromaštva in si ostala v teh dneh nizkote neizpri-jena in neizpridljiva, neprodaina in nepiouiana, nezlomljena in ne-zlomna!
Mi vemo, da je blizu dan, ko bodo klečali pred teboj vsi Ileiodi, pismarji, farizeji, veliki duhovni in Pilati in ti bodo peli »Hozaina.« ker bodo videli, da si bila narodu SpasiteJjica in si mu prinesla odrešenje. Mi se ne skrivamo pred psalmom angelov, ki se razlega z višave;
»In mir ljudem na zemlji...«
Spasitelj ne bi bil Spasitelj. ako ne bi Njegov nauk oznanjal sreče in miru Velike blagovesti ne bi zaslužile svojega imena, da niso bile v svojem končnem smotru prave in resnične glasnice miru in ljubezni. Ti. naša Ideja, bi bila nemogoča in ne bi že stoletja živela v stotisočih in'milijonih najplemcnitejših jugosliovenskih src. ako bi bila nosilka sovraštva in zla; nikdar ne bi mogla ogreti naših duš, ako bi nasprotovala najgloblji in najncumrljivcj&i težnji človeštva, njegovemu ko-
prnenju po miru in harmoniji!
Toda mi vemo. da je stvar Orjune pravična pred Bogom m pred ljudmi, kakor je pravično Dete v jaslicah betlehemskih.
Orjitna prinaša mir, ker oznanja edinstvo, moč in^ zdravje naroda namestu bolehanja, nemoči in razdora. Orjnna prinaša mir. ker uči, da ne spravljamo za vidnih sosedov v izkušnjavo s tem. da bi storili svojo zemljo poceni plen njihovi grabežljivosti. Orjuna prinaša mir, ker hoče nedotakljivo varnost našega državnega in narodnega življenja navznoter in navzven. Orjuna prinaša mir, ker sc bori proti netilcem nasilnega prevraita in vseobčega pokolja.
Orjuna prinaša mir, ker čuva hišo. zgrajeno iz žuljev trpina, ki je prikrajšan za svojo dediščino; ker hoče. da jo dobi pravični dedič celo v svojo last; ker ne dovoli trpečemu dediču, da bi v slepoti svojega ogorčenja porušil dom svojih očetov in svojih otrok.
Orjuna prinaša srečo, ker hoče, da si napravijo vsi bratje, ki so sinovi ene matere, skupno bogastvo duha in skupno gospodarstvo z zemeljskimi blagri, namestu da bi ginevali vsak zase v trojnem siromaštvu. Radovoljni siromak je drugim predmet zaničevanja in zaničuje samega sobe; tisti pa. ki si opomore z marljivostjo in složnim delom. bodi poedinec, bodi narod, je spoštovan med vsemi, enakopraven z vsemi in zadovoljen sam s seboj. Kdo pravi, da je mogoča sreča v beračiji, obupu in nezadovoljstvu?
OB
L E K E
OB
NA
ROKE
O.B
MESTNI TRG 5
ERNATOVIČ
/J
Orjuna prinaša zveličanje, kar hoče, da jugoslovenski narod izrabi vse svoje talente, namestu da bi jih zakopaval. Narod, ki čuva in množi svojo dediščino, je deležen vseh blagrov zgodovine in doseže z gotovostjo vsakatero svobodo; narod pa. ki to dediščino zanemarja in uničuje, je proklet po Bogu in je kakor pes med ljudmi.
Vemo. o bratje: v naših srcih je ni krive misli, na našem praporu ga ni madeža, z naše poti je ni stranpoti. Mi gremo naprej, ne plašeč se ničesar, s svetlo zavestjo v duši, da nas čaka onkraj Golgote zmaga in onkraj smrti vstajenje. Mi gremo naprej, ne meneč sc za Herode, ne za pismarje, ne za farizeje, ne za velike duhovne, ne za Pilate in ne za besnenje nahujskanih trum. Mi pojdemo preko vseh zaprek. ker se nam mudi iz Božiča v Veliki petek, iz Velikega petka v Vstajenje, iz Vstajenja v Praznik Duha.
Naša pot je sveta pot. Kdor noče biti poteptan, nai se umakne: mi gremo naprej. Bog vojnih trum nam je priča, da molimo vsako jutro in vsak večer: Mir ljudem na zemlji!
Ako pa kdo v svoji zaslepljenosti iztegne meč med nas in med našo pot.#ga bomo strli z mečem vred. zakai boljše je. da krvave nekateri. nego da bi krvaveli vsi. Strli ga bomo in bomo vzeli svoje delo na svojo vest. pripravljeni, da nas nekoč raizpno z glavo navzdol, kakor so razpeli Petra, slugo Gospodovega. Strli ga bomo. vedoč, da nam bo odpuščeno zaradi naše velike in pravične ljubezni.
Stojte pripravljeni, bratje! Orjuna se ne šali, ko vošči Jugoslaviji.
»Srečen Božič in mir ljudem na zemlji!«
Imsli 1 ju
Slovenski klerikalci so si nadeli« meuda po višjem nalogu iz Rima alj kali. nehvaležno nalogo, da z vsemi sredstvi iščejo razlik med slovenstvom in porajajočim se jugoslovanstvom. Z naravnost jezirtsko doslednostjo in preciznostjo so se vrgli na tozadevno delo. Pričeli so vrtati in dolbsti na vseli poljih znanstva, da dosežejo čim večjih uspehov. Strašili se niso pri tem nikakih sredstev in jjosegali po vseh možnih in nemožnih kombinacijah, ki naj bi znanstveno dokazale, da je slovenstvo z jugosloven-stvom v nevarnosti.
Ustvarili so posebno teorijo o zaprečenem izživljenju slovenskega naroda v tej državi in o nekem teroriziranju srbske večine nad slovenskim delom jugoslovenskega naroda. Iz te teorije pa so tudi povlekli svojo bojno sekiro in zapeli pcsein o priboritvi vsestranskega samostojnega življenja Slovencev v poljubni obliki kake slovenske republike ali federacije ali avtonomije. Sklenili pa so tudi borbo proti vsem, ki bi jih pri tej osamosvojitvi ovirali in celo navezali usodo mandatov svojili 21. tigrov na zgodovino Slovencev in zaklicali v svet: Ako izgubimo le en mandat, bodo nasprotniki klicali; »Slovenci odstopajo od svoje slovenske stvari.«
■Neštotokrat smo že pobili domišljavo ambicioznost vodi* el ja 21. vriih molojcev. dr. Korošca, ki se zaletava s svojo žlahtno, maziljeno glavo v neomajni temelj orjunaške zvestobe in ljubezni do Nacije. Toda vsi ti naši dokazi, na najsi so še tako stvarni, ne zaležejo pri »treznih in pametnih sporazumaših« okoli škofove tiskarne toliko, kakor nič. In tako smo zopet prisiljeni, kakor že tolikokrat, obračunati z
eno tistih omlednih fraz kle-ikotlih prvoborcev, s katerimi begajo naš dobroverni narod. Je to fraza, da jugoslovenski nacionalizem izključuje in zatira svobodni razvoj slovenstva in tiste ozkogrudne ljubezni gotovega delčka zemlje v obsegu sence domačega zvonika.
In vendar je resnica popolnoma drugačna, kakršno predstavljajo v popačeni obliki »pravicoljubni zastopniki Slovencev«. Kajti to. kar je po njih mnenju nekaj čisto različnega in med seboj se izključujočega, je le nekaj, kar se izpopolnjuje eno v drugem.
Spoštujemo in visoko cenimo ljubezen do najožje rodne grude, ljubezen naipram ožji domovini, .domačim njivam, gozdovom in domu. Sveta in draga nam je ta ljubezen našega kmeta napram njegovi zemlji, ki je edina rešila naš rod pred propadom in nikdar ga ne bo med nami človeka, ki bi dvignil samo najmanjši glas proti temu. Saj ljubimo tudi mi z enakim žarom in mladeniško ljubeznijo te naše gore in vode, kakor oni. katerim naj bi po očitanju naših neprijateljev hoteli zadušiti to blago nagnjenje. Res pa je, kot smo že neštetokrat povdarjali, da ne ljubimo samo teh v tako ozkih mejah vklenjenih gričev s cerkvicami in belimi vasicami, nego vso to zemljo od Triglava pa do Egejskega morja, ki nam je ljuba in draga, kakor rodna vas.
In ta ljubezen, ki je samo v bistvu preko ozkih meja našega plemena razširjena in poglobljena ljubezen do ožje domovine, tvori tudi osnovnico in glavno črto našega nacionalizma. Dočim je to domoljubje le neke vrste patriotizem napram Sloveniji, ki ima v sebi nekaj nežnega in sentimentalno ženskega, je ta naš nacionalizem prežet
živih narodnih sil, prepolen zdravja in notranje energije, delavnosti in ekspanzije. V svoji silni globočini in stoletni etiki tvori ta naš na>-cionaiizem element žive življenske sile in hotenja mladega narodnega organizma, kateri je bil doslej tlačen in zapostavljen vsepovsodi. ki pa se mu hoče sedaj prostih poij in svobodnega razmaha. S svojim silnim zanosom in neizčrpno zalogo zdravih sil in idej izpoplnjuje in obnavlja prvine in dobrine domoljubja. ki je postalo tekom dolgotrajne borbe proti navalom sovražnikov, več ali manj pasivno in konservativno. Saj je bila baš domovinska ljubezen skoro edino defenzivno orožje proti sovražnikom, ki so udirali preko vseh grame v naše ozemlje.
Slovenci smo imeli med vsemi Jugosloveni skoro gotovo najbolj razvito karakteristično rodoljubar-sko domoljubje. Bili pa smo skoro čisto brez nacionalizma. Iskati pa je temu vzroka pač v težišču našega predvojnega nacionalnega dela, ki je bilo predvsem v obrambi teritorialnih meia naše zemlje in v osi-guravanju ogroženih obmejnih krajev.
Zategadelj pa smo bili tudi sedanji jugoslovenski nacionalisti tako zagrizeni Slovenci. Bili smo tedaj edini nositelji slovenskega programa, katerega hočejo danes nadaljevati oni. ki so nas tedaj izdajali in denuncirali Avstriji.
Danes pa živimo v drugih časih in prilikah, ki so daleko drugačne, kakor so bile one pred letom 1914. v katerih je bilo vzgajanje in gojenje slovenskega domoljubja edino upravičeno. Zato pa je nujna in ne* izbežna nujnost, da se preokrene naša narodna vzgoja v novo smer, ki bo odgovarjala potrebam nove dobe.
Kdor tega ne pripoznava in ne jemlje v svoje politične račune, ta je zapisan tekom časa pogubljenju, ker rod robov in sužnjev izumira. Raste pa že nov rod. katerega glasnik je baš Orjuna, ki je zapisala na svoje prapore: revidirajmo bazo dosedanje borbe in preidimo preko slovenstva k jugoslovenskemu nacionalizmu.
Spoznali smo. da je potreba prekaliti naše dosedanje staro in častitljivo Slovenstvo v novo Jugoslo-venstvo z vsemi njegovimi dobrimi lastnostimi. Slovenstvo in Slovence je potreba nacionalizirati. Saj je, kakor smo že zgoraj omenili, Jugoslovenski nacionalizem samo razvitejša in višja stopnja slovenskega domoljubja. Osnove in baze obeh so iste in končni cilji pa tudi. ki se odražajo v volji izvojevati Jugoslovenskemu narodu in državi -čim ugodnejšo in čim višjo stopnjo med ostalimi narodi in državami.
Snažilno orodje za pisalne stroje.
THE REX CO., Ljubljana.
25. 26. decembra
HOLLYWOOD
25. 26. decembra
Veseli doiMiaii is filmskega žinlienfa v šestih delanjih.
W Samo 2 dni.	42	Samo 2 dni.
filmskih zvezd n&sfepi v ©nem filmu.
Počenši od Pote Negri in Charles Chaplina do male Bahy Peggy se vrstijo vse znane in neznane filmske veličine velike Paramonntove
tovarne filmov v Hoilywoodu.
Predstave ob 3, v2§, 6, '/»s, 9.
Pred naznanilo: Težko pričakovani Veliki Gaumont-film
GINETTA
je prispel in se bo predstavljal v »Elitnem kinu Matica".
RADI VOJ REHAR:
Pomen in namen naših sekcij.
Z vsem svojim dosedanjim delom je Orjuna pokazala, da li m do trenumih uspehov, kakor našim strankam, temveč da so njene težnje trajne vrednote in pridobitve.
Mi hočemo pred svojim končn.m izstopom iz politične rezerve imeti organizacijo, ki bo s svojo štev.leno močjo in pred vsem notranjo iz-giaduvijo m solidarnostjo presene-t.la javnost že s svojim prv.m ko-,akom. Pri zasledovanju tega svojega cilja smo dosledni povsod in naš zunanji in notranji razmah je tako razveseljiv, da naje vsakomur izmed nas. ki ga poznamo, vedno več veselja do nadaljnega dela. Cisro neopaženo za one, ki se danes bijejo v naši politični areni, vstaja za njihovim hrbtom mogočna. • sveža in mlada sila, svesta si svojega velikega poslanstva, velikih nalog, pa tudi velikih uspehov in zmage. Naše delo je uravnano na daljši rok!
Naš dosedanji razvoj je jasno in brezdvomno nokazal. da so za dosego cilja, ki smo si ga postavili, i ki jo zavrgel toliko dani vsi potrebni predpogoji. To metod naših strank, vprašanje ie že danes rešeno popolnoma v naš prilog in ni več treba, da se pečamo z njim teoretično, kakor smo se doslej. Nujno pa je potrebno, da posvetimo vso paž-njo notranji utrditvi pridobljenih postojank in njihovemu razširjenju.
Pota. ki vodijo k tem ciljem so naše sekcije. Res ie. da se zamišljeni ideal ne da nikdar doseči, treba pa je, da se mu poskusimo čim najbolj približati Hotenje je v Človeku in v vsaki njegovi instituciji najbolj delotvoren element.
Naše udejstvovanje smo si zamislili v sekcijah in nostavili smo jih že v svoj statut in program. Da jim nismo precizneje označili vrsto in način dela ter točneje začrtali delokrog, je bila morda edina napaka, iz katere je izhajalo in še izhaja vse nerazumevanje, v kolikor Se tu in tam pojavlja. Brez dvoma pušča naše tudi najširše vrste samo vprašanje ene sekcije, to je četniške. Vsak naš človek se dobro zaveda njenega pomena in na-mena. Četniške sekcije, ki so po novem pravilniku le edinice. ki združene tvorijo vode, čete in bataljone naše nacionalistične vojske, so najboljše sredstvo za vzgajanje Čuta dolžnosti in potrebe discipline, obenem pa tudi najiskrenejšega bratstva. Te sekcije so v svojih višjih formacijah naša eksekutiva in obenem obramba naših uspehov ter sila. pripravljena izreči svojo trdo in odločno besedo posebno tedaj, kadar bi razdiralci privedli obstoj naše domovine v opasnost. Te sekcije so naše jedro, ker so živa priča naše svežine, odločnosti in moči. niso pa radi tega tudi vse ostale sekcije skoro nič manj važne.
Noben širok pokret. osobito politični, ne more viseti v zraku, oziroma je brez dolgega življenja, če nima trdnega kulturnega in gospodarskega fundamenta. Ustvariti ta fundament pa ie ravno naloga dela v vseh ostalih sekcijah, čeprav se ta ali ona peča s stvarmi, ki na prvi pogled nimajo neposredne skupnosti s tema dvema faktorjema. Pri
spodarske podlage s kulturnim in gospodarskim delom med svojilni člani, somišljeniki in ljudskimi masami. In ravno tu je treba tudi iskati vzrok, da so vse naše takozvane napredne stranke zaman vodile kričavo borbo s SLS. Proti nje) ne pomaga prav nič kričanje po shodih in pisarjenje po listih; s tem se ji dela samo reklama in se ji koristi, mesto da bi se ji škodovalo. Njena ahilova peta je samo podrobno pro-lidelo na kulturnem in gospodarskem polju. Skratka, boriti se je treba proti njej magari molče, toda s sredstvi, katerih se poslužuje sama pri utrditvi svoje moči. Ce bi se bili nekdanji naši »liberalci« tega zavedali, bi SLS danes morda sploh ne bilo več ali pa bi b la vsaj da-leko manj pomembna, kakor ie. Orjuna bi radi tega storila veliko napako (in jo je često tudi že sto-rla), če bi prevzela njihov način kričave, pa docela jalove borbe proti »klerikalizmu«. Mlad in samozavesten pokret. kakršen je naš, starih senilnih mora zavreči tudi tega. Naši samozavesti nikakor ne pristoja pripisovanje tolikega pomena SLS. da bi se moralo njeno ime vleči kakor morska kača preko vsega našega dela in početja. Nasprotnika seveda ne smemo podcenjevati, ne smemo Pa ga tudi precenjevati. Proti njemu moramo iti molče na delo. toda s podvojeno energijo, svežostjo in s trdno voljo, da hočemo zmagati. Že s tem nastopom samim, dosežemo polovico uspeha.
Prvo je tu kulturno delo, in v toni je zopet prvo delo med našim članstvom samim. Kulturno polje je široko in vsaka naša organizacija si lahko izbere one panoge, ki so za njene lokalne razmere naj-prikladnejše. Tu so predavanja, ki naj služijo vzgoji članstva in njegovi utrditvi v naši ideji. Predavatelj se najde skoro povsod, oziroma postane lahko vsak malo inteligentnejši človek, ki ima dobro voljo. ki je skoro edina pri tem potrebna. Če pa se predavatelj ne najde v domačem kraju, naj se poišče v prvem večjem centru ali v sili na sedežu Oblastnega odbora. Delo predavatelja se lahko razširi potem tudi na širši krog. na krog občinstva, ki formalno še ne pripada našemu pokretu. Za take kroge so posebno prikladna strokovna, gospodarska, zdravstvena in slična predavanja. Zelo važna je dalje glasba. V okviru kulturnih sekcij je treba ustanoviti pevske zbore in kjer so pogoji za to dani. tudi tam-buraške zbore, salonske orkestre itd. Dramatični odseki kulturnih sekcij bi v marsikaterem kraju lahko ustvarili stalna diletantska gledališča. Kjer še ni knj žnic, bi se lahko tudi te ustanovile kot poseben odsek kulturne sekcije, knjige bi se lahkio zbrale pri članih po celi oblasti in bi se potem, ko bi bile prečitane v enem kraju, zamenjale z drugimi iz drugega kraja. Vse to delo, nadzorovano in dirigirano s sedežev Oblastnih odborov bi v kratkem času lahko postalo mogočen faktor našega pokreta. Pri tem
popolnoma drugim, ker ti drugi ne
bodo delali za nas. ampak zase!
Drugi temelj je gospodarsko delo. Pot. po kateri mora tudi Orjuna hoditi pri tem delu. so zadruge. Ko bo utrjena naša osrednja gospodarska ustanova, naša Ekonomska Orjuna. bo treba pričeti nemudoma z osnavljanjem manjših zadrug po naših mestih, trgih in vaseh, kjer so posejane Orjune. Te zadruge, ki se lahko pečajo z vnovčenjem poljskih pridelkov, vina. sadja, lesa itd., z nabavo gospodarskih potrebščin, oskrbovanjem posojil, nabavo ‘živil, oblačil itd., naj bodo temelj naši centrali — Ekonomski Orjuni. Le če bomo poleg kulturnega, zgradili našemu pokretu tudi močan gospodarski temelj, bo naše delo trdno in trajno. V svrlio prončava-nja lokalnih razmer in pripravljanja tega bodočega gospodarskega dela naj se osnuje čimprej pri vsaki organizaciji gospodarska sekcija!
Delo v akcijski, kulturni in gospodarski sekciji bo že samo po sebi najboljša propaganda za naš pokret. vendar pa ne bo radi tega še prav nič manj potrebna propagandna sekcija. Propagandna sekcija mora biti interna organizacija vseh onih članov poedlne krajevne Orjune. ki so po svojih intelektualnih sposobnostih uporabni za propagandno in agitacijsko delo med narodom. V tej sekciji se morajo ti sposobni člani vežbati v govorništvu. debatiranju, morajo proučevati vsa tekoča politična vprašanja. zavzemati naprani njim stališče. ki odgovarja našim or junaškim načelom in jih potem komentirati članstvu in vsej okolici. Delavci propagandnih sekcij morajo biti naši pravi apostoli, ki bodo o podrobnem delu od osebe do osebe širili naša načela, naš pogled na življenje in poedine njegove pojave. Član, ki ne pridobi vsaj še enega člana, je neaktiven in Orjuna.
ki ne ustanovi v svoji okolici vsaj še ene nove Orjune ali vsaj poverjeništva. je skoro bi rekel jalova, oziroma vsaj sama sebi namen. V delokrog propagande spada tudi naš tisk, ki naj tvori poseben odsek. Pomen tiska menda ni treba še posebej naglašati. Naloga tiskovnih sekcij ali odsekov pa je. da ta naš tisk širijo med članstvom in ostalim narodom, da mu pridobivajo novih naročnikov in odjemalcev. da kontrolirajo plačevanje naročnine, da nabirajo inserate in da, to je zelo važno, skrbe za lokalne dopise in poročila o vsem gibanju organizacije ali njenih poedinih sekcij, da s članki idejne vsebine pomagajo graditi našo ideologijo ter da tudi zasledujejo pisavo lokalnega časopisja drugih smeri in strank o nas in našem delovanju in življenju, da se zamorejo odbiti morebitni napadi in pravočasno pari-rati udarci.
Delavske sekcije spadajo že v vrsto sindikalnih ustanov pokreta, v oni čisti krog pa je treba uvrstiti vsaj še eno in to ie žensko sekcijo. Zena je v vseh pokretih zgodovine igrala vrlo važno vlogo in jo igra prav tako tudi Še danes. Ravno v nekaterih strankah separatističnega kova, n. pr. Radičevi in tudi v SLS. je delo žensk vrlo znatno in vplivno. Brez žensk bi naša SLS težko bila dosegla sedanjo moč. Zato je nujno in neobhodno potrebno, da posveti Orjuna polno pažnjo ženskemu vprašanju in vprašanju organiziranja nacionalnega ženstva v svojih ženskih sekcijah. Delo v teh sekcijah je mnogostransko. Žena lahko dela v vseh preje navedenih sekcijah, oziroma opravlja v svojem krogu ženske sekcije delo vseh drugih. Najvišja naloga nacionalisti-nje organizirane v ženski sekciji na je skrb za vzgojo naraščaja, onega, ki bo jutri, ko mi odidemo, vzel v svoje roke usodo našega naroda in naše države.
Pogled
nas v Sloveniji, da sc ne oddaljimo pa se poedine organizacije ne sme
od najožjega doma. ie v povojni dobi shiralo več osobito političnih pokretov samo zato. ker njihovi ustanovitelji niso mislili na trajne, ampak samo na trenutne, dnevne uspehe in zato tudi niso dali svojim političnim organizacijam (v kolikor so jili sploh imeli) kulturne in go-
jo ozirati na vsako že obstoječe kulturno društvo. Če je tako društvo v rokah nasprotnikov, se lahko sčasoma prevzame ali pa se mu postavi nasproti naša konkurenca, ki bo kulturni povzdigi našega ljudstva le koristila. Nikakor pa ne sine pustiti Orjuna kulturno delo
Smo ob koncu šestega leta svoje svobode. Kakor zvesti in trezni gospodarji odpiramo sedaj svoje
knjige in izpiske ter delamo obračune. Mrki so nam pogledi Li temna so naša čela. ker računi, ki jih polagajo te dni oni. ki so samovoljno vodili državno in jugoslovenske-ga naroda krmilo. niso haš razveseljivi. Vseprek se dvigajo tožbe in viharji ogorčenja napram onim. ki so nam doslej delili Pravico in uravnali tek življenja.
Naše družine, naši očetje, sestre in bratje, ki so zvesto delali in verno služili, trpe glad in pomanjkanje. Borci, ki so leta svoje najlepše mladosti žrtvovali na vseh bojiščih, kjer se je bila borba za Osvobojenje. umirajo danes pozabljeni in zapuščeni od vseh po ambulantah in slabo oskrbovanih bolnicah. Naši domovi so ali požgani ali pa hiramo po umazanih kleteh, razbitih vagonih, kadar nas ne vlačijo, po ušivih zaporih in celjskih luknjah. Zastonj pričakujemo leta. ko bomo tudi mi ljudje med ljudmi, možje med možmi, ki bodo imeli prosto besedo in svobodno dejanje.
Z neutešnim hrepenenjem smo čakali dne. ko so se odprle ječe in ko srno pričakovali, da je prišel z njim dan triumfa in hvaležnosti za buntovnike in veleizdajalce. Polni koprnenia po blagih žarkih domačega solnca in zdravem vonju rednih polj, smo hiteli preko Sokola. Kajmakčalana, cele Srbije, preko morij in preko neprehodnih gorovij v domovino. In prišli smo s sme-
je vse tako negotovo in vse še tako brez gotovih, določenih oblik.
In vendar vemo vsi; Naš čas pride, ker mora priti! Pride pa tako, kakor se napoveduje že šest let z vso svojo neovrgljivo silo. Znaki so že tu. Na vseh koncih opažamo, da je navzlic vsemu sedanjemu besnemu viharju strasti in sovraštva — resnični Božič miru in sprave že mav blizu, listi ožarjeni zamah vsclt naših in Nacije sovražnikov postaja od dne do dne lenejši in okoruejši. V vseh sovražnih frontah se nekaj ruši in razkraja; naša pa se jekleni in očvrščuje od ure do ure.
1’ekla je že kri, bratovska in prelita po bratih. Bila pa je to kri očiščenja, ki bo opraia zastarele dolgove in pripravljala našo pot navzgor. Hoteli so nas. ki smo s svojo krvjo škriatiii vsa bojišča, utopiti v lastni krvi in v njej zadušiti naš glas po naših pravicah in stari pravdi. Toda s krvjo se ni dobro igrati, ker razlila se je in se še bo čez glave njih. ki so jo v svoji zlobi in besnem sovraštvu prelili. Prelita kri nas žge in podžiga K zadnjemu in odločilnemu boju. Iz nje pa tudi raste škrlatna roža Žrtve in samozatajevanja. ki danes objemlje s svojim cvetom skoro vso to našo zemljo.
Dovoli smo prestali, dovolj smo pretrpeli, danes nas preveva samozavestno prepričanje, da smo bili zvesti Ideji in Državi, da smo jima dali vse, kar je bilo njunega, uo zadnjega brata mrtvega. Spolnili smo zapovedi in zato zahtevamo tudi mi našo staro in novo pravdo Miru in Življenja. Danes ie že za nami ves jug in vsi. ki so v tisočih z neodoljivim hrepenenjem gradili s svojimi trupli temelje Jugoslavije, v enem klicu: Dajte tudi nam, prezrtim in ogoljufanim to kar nam gre! Pravice in upoštevanih danes ne bomo več prosili, nego jo bomo iztirjal] Pa tnakar s pomočjo naših mladih siL
hom triumfa in veselja »a izmučenih licih. Domovina pa ie bila tedaj, kakor ena sama beznica. Na solncu pa so sedeli oni. ki so nas pehali v temo in mraz črnih ječ. Naša sveta polja pa so plodila onim, ki so nam v njihovih nedrih kopali grobove
Nismo tedaj kleli in izpregovo-rili besedo sodbe in maščevanja. Nadeli smo si karabinke, oprtali nahrbtnike, uredili redake in se odpravili v globoke snegove vrh Karavank. v dušečo sopar črne fronte in šumeče gozdove nad Vrhniko ter čuvali-, domovino. Brez oklevanja in vprašanj kako in zakaj smo odšli na pot, kakor nam je velel ukaz in božičevali pod milim nebom, zmrznjeni in premraženi ter poslušali božično pesem Miru in blagoslove vsem. ki so dobre voljo in ponižani ter razžaljeni.
V domovini pa so si tedaj delili vojni plen in določevali formo in obliko države. Mi pa smo molčali in čakali boljših dni. dokler nam ni v zarjah Vidovih prispel od Jadrana glas. da naj razvijemo svoje bojne prapore in da naj z njimi pohitimo preko naše zemlje sami iskat svoje bodočnosti.
Minuli sta že dve leti. odkar smo zopet stopili na naša polja in gore ter pričeli s svojim zmagovitim pohodom proti kalilcem miru in zdražbarjem. Daleč ie še naš dan in dolga je še naša not. Da bi ne bila srca nas vseh tako prežeta vere v končno zmago naše ideje, že zdavnaj bi obupali v teh časih, ko
Vera Oriune.
Božični pozdrav stotisočem bratov
v robstvu.
Jugoslovanski narod veruje v svojo moč, ona ga je čuvala, ko je stotine let trpel v robstvu m njegova vera mu je bila luč, ki ga je vodila v bodočnost. Krepila ga je v najtežjih časih, dvigala ter jačila njegove težnje.
Izza kosovske bitke, poraza, ki je dvignil v narodovi duši smisel za svobodo ter stremljenje po njej, se je vera dvigala in naš rod jo nosi globoko v srcu. Ta naša vera je od onih dni naprej najjačja in najsil-nejša moč naroda. Opeval jo je slepi guslar, narodov prerok, ki jo je s pesmijo vlival v kri in srce; postala je nerazdružen del narodove duše in živi v njem za vse večne čase. Guslar opeva smrt mladih Jugovičev, deveterih bratov, ki so do poslednjega šli v smrt za svobodo:
»1 ako su izginuli ždrali.
»Ostali su ptiči ždraloviči. »Hraničemo ptiče ždraloviče, »Naši dvori ostat pusti neče, »Naše pleme izginuti neče.«
(Nar. p.).
To je »veruju« našega naroda. Teh pet priprostili verzov vsebuje celo etiko našega rodu, ono silo, ki ga je občuvala in ob kateri so se razbili sunki zgodovine. Vera je pognala globoko svoje korenine in. med narodom je šla od ust do ust tajinstvena pripovedka o junaku z dvema imenoma — o kralju Matjažu in Kraljeviču Marku, vtelešeni narodovi moči. Razlegal se je po naši zemlji glas, da junak ni mrtev, da
m
T£L!EF©N 560
ING. DUKIČ IN DRUG
GRADBENO PODJETJE
ff
mm
rm
mm
1SE1.EFON 560
mm
%
■i
LJUBLJANA
BOHORIČEVA UMCA 24
Stev. 62.
»O RJJJN A«
Stran 8.
spi v nekem gorskem velikanu, kjer čuva velike zaklade —- narodovo bogastvo in moč. Pravljica pripoveduje, da se bo ob svojem casu dvignil junak, in povedel narod v svobodo. Peter Klepec in Veli Jože bosta spoznala svojo moč ter bosta z ogromnim hrastom pomedla tujce iz naše domovine. Narod bo tedaj dvignil glavo, kakor pogažena trata ko io orosi rosa m obsije solnce, Iz te vere se je rodiia tudi pesem našega vojaka, ki je s srcem, polnim te vere, stopil na bojne poljane, prehodil krvavo albansko Golgoto, ter živel v tujini na Krfu, kajti domovino mu je tujec pogazil in po-palil. Bila je to pesem vere. pesem nade in hrepenenja. S to pesmijo na ustih se je končno naš vojnik vrnil v domovino. Po nesmrtnih junaštvih na Kajmakčalanu in ostalih s krvjo
posvečenih mestih nam Je prinesel ono, kar nam je naša vera prerokovala.
A usoda, ki nam je bila vedno sovražna, nam je prizadela novo Kosovo in nove narodne rane. To je vrglo stotisoče naših bratov v novo, še hujše robstvo, Ni jim še dano skupno z ostalimi brati uživati plodove tako krvavo pridobljene svobode. Toda ona vera, ki je jugoslovanski narod vodila^ od Ko-sova do Ujedinjenja, še živi v nasili srcih. Kakor nas je spomin na Kosovo skozi stoletja bodril in dvigal, tako nam bo tudi misel na nesvobodne brate dajal vedno večje moči in sile. Kakor je sledilo Kosovu veličastno vstajenje, tako bo tudi sto-tisočim bratov v robstvu sledil dan odrešenja.
To je trdna vera Orjune.
NE POZABITE,
dm boste siallsoSie In najceneje ato sS kupite ©tsleko pri
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA.
Dopisi.
Predrzen renegat. Pri odvetniku g, dr. R. v Mariboru je kot solicita-tor uslužben neki g. Rafael Justin, rojen Novomeščan, sin slovenskih staršev.
Pred in med vojno je bil član nemških društev in nazadnje zaposlen pri nekdanjem najzagrizenej-šem odpadniku dr. Mravljaku. Mož je zelo previden in se skriva za radikalno stranko, da s tem lahko prikrije svoje pravo mišljenje. Kakšen te v resnici,se razvidi iz sledečih dejstev. Irna dva otroka, eden ima 5edem. drugi osem let, torej oba sta šoloobvezna. Oče gre v svoji nem-čur&ki zagrizenosti tako daleč. da ju raje ne da v šolo, kakor da bi morala obiskovati slovenske šole. Ker je to izvedela šolska oblast si je preskrbel spričevalo, da sta otroka bolna. Ponaša se pa napram svojim znancem s tem, da ne obiskujeta fanta slovenske šole.
Lansko leto je stanoval g. Justin s svojo družino v Kamnici, kjer se je pustil nazivati doktorjem od tamošnjih nemourjev. Izzival je Slovence ter agitiral za nemštvo. Oblasti so bile na to delovanje Justina opozorjene, niso pa ničesar l,krenile. V posebno pohvalo je dobil še stanovanje v Mariboru.
Baje invalid, si je znal za nekaj Časa pridobiti gerentstvo tukajšnje invalidske organizacije. Kot ge-reiit je zlorabljal organizacijo v Prid nemčurskih trafikantov. V »Vojnem Invalidu« z dne 1. decembra 1924, štev. 22 napada ta rene-£at zavedne Slovence in poveličuje svoje somišljenike. Bliža se namreč volitev v odbor organizacije in bi gotovo rad zlezel v istega.
Sploh sc rad štuli med narodnjake. kjer se izda seveda tudi kol narodnjak, med tem pa spletkari in hujska zoper vse, kar je slovenskega.
Domžale. Mestna Orjuna Domžale in okolica je proslavila praznik
i Ujedinjenja najdostojneje. Na predvečer je bila bakljada, ki je izpadla zelo dobro. Povorka je odkorakala izpred Sokolskega doma, na čelu ji domalska godba, nato prapor Mestne Orjune z častno stražo naših četnikov s karabinkami, uniformirana akcijska četa in rezervna četa članov v civilu. Za njimi je šla četa Sokolov v kroju in civilu, nato ostalo občinstvo, vsega nad 300 udeležencev. Med sviranjem orjunaške koračnice in med vsklikanjem kraljevi hiši, Ujedinjeni Domovini ter naši vojski je krenila povorka po Gorenjih in Spodnjih Domžalah skozi Stob do pošte. Tu je raz balkon pozdravil udeležence predsednik Orjune Domžale br. Srgjan Krm-potič s sledečimi besedami: »Ju-gosloveni!« Danes praznujemo 6. obletnico našega Ujedinjenja! Šest let svobode, ki pa je večina našega naroda ne zna ceniti in za katero so naši najboljši sinovi prelili svojo kri ter položili življenje svoje na oltar Domovine. Namesto ljubezni do rodnega brata in države so v teh 6. letih razni politični generali in po naših sovražnikih plačani ničvredneži sejali med narodom mržnjo in razdor. Toda njihovi naklepi razbiti to državo se niso in se tudi ne bodo nikdar uresničili. Kajti Jugosloven-ski Nacijorsalisti smo pripravljeni preliti še morja krvi za to državo
— za svobodo Jugoslovenske Nacije. Tritje bratje smo; Slovenec, Srb, Hrvat! Trije sinovi ene matere
— matere Jugoslavije! En edini narod smo od Soče do Egeja: narod Jugoslovenski! Neka živi edinstvena Jugoslavija! Neka živi naš ju-nački kralj Aleksander L« Godba je zasvirala državno himno, nakar je povorka med gromovitim vsldi-katijem našemu kralju in Jugoslaviji odšla pred Sokolski dom, kjer je udeležence pozdravil starosta Sokola br. Seljak. Pohvaliti moramo hišne posestnike, ki so vsi brez izjeme razobesili zastave in razsvetlili svoje liiše za časa povorke. Ob
8. uri zvečer se je vršila v Sokolskem domu v režiji Sokola krasna proslava z raznovrstnim sporedom. Nastopili so tudi Orjunaši s simbolično igro Mirko Korllije »Jugana, vila najmlajša«. Igra in igranje je želo viharno odobravanje. Dvorana je bila nabito polna občinstva,, ki je dokazala, da ve ceniti pomen 1. decembra — praznik našega Ujedi-njenja!
Novo mesto. Zveza dolenjskih in belokranjskih Orjun v Novem mestu je priredila 7. t. m. informacijski sestanek v Mirni peči. katerega se- je udeležil tudi delegat O. O. V gostilni Rupena se je zbralo znatno število okoličanov, ki so vsem izvajanjem delegatov soglasno pritrjevali in uvideli potrebo ustanovili tudi tu našo organizacijo. Vpostavilo se je poverjeništvo, ki bode v kratkem lahko sklicalo ustanovni občni zbor za mestno organizacijo. Sestanek nam je pokazal, da je naše kmetsko ljudstvo uvidelo nujnost stroge narodne discipline. Z veseljem zaznamujemo, da se je razve« okoliških vasi Novega mesta, kakor Gotna vas. Kar-teljevo. Muhaber. Stopiče. Bršljin, pridružila tudi Mirna pač, ki bode v kratkem postala naša jaka postojanka. Prihodnji sestanek v iste svrhe se vrši v Trebnjem.
Poljanska dolina. Na rojstni dan Njega Veličanstva kralja Aleksandra I. se je tukajšnja organizacija v lepem številu udeležila cerkvenega opravila, 10 članov v kroju. ^ ostalo članstvo pa v civilu z znaki. Potem se je vršil sestanek članov, na katerem je br. predsednik Ivo Šorli poročal o sklepih oblastne skupščine. ki se ie vršila dne 14. decembra 1.924. Obenem se je odposlala brzojavna čestitka Njega Veličanstvu kralju v Beograd.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM CENJ. NAROČNIKOM IN INSERENTOM
UREPNIŠTVO IN UPRAVA.
Kronika.
Koledar. Tej številki prilagamo stenski koledar za leto 1925. Upajmo, da bo ugajal našim naročnikom. ki pa jih tudi naprošamo, da poravnajo svojo malenkostno zaostalo naročnino in da nam pridobe novih naročnikov.
Izza kulis nam poročajo zanimivost. ki je ne moremo pustiti brez komentarja. Dva umetnika sta se sprla. t. j. sprla sta se formalno, zakaj v resnici so pravi umetniki neprestano skregani drug z drugim in sami s seboj. Pri tej priliki (šele pri tei priliki!) se je spomnil eden izmed njiju, da je njegov protivnik Nemec, in je storil v svojem srcu junaški sklep, »d a g a bo dal pri neki prireditvi (kmalu po Novem letu, ako smo prav informirani) izžvižgati po Orjuni.« Mi se za to častno in efektno vlogo že naprel iskreno zahvaljujemo ter opozarjamo i ratobomega gospoda umetnika 1 naše člane, ki bi jih morda poizkušal ogreti za svoj naklep. da Orjuna ni In ne more biti organizacija za reševanje osebnih afer. Osobito žal bi nam bilo. ako bi m oradi podpreti to jasno istino z nepotrebnimi nadaljnitni argumenti! S tem pa seveda ni rečeno, da odobravamo nastavljanje Nemcev pri naših kulturnih zavodih in da se ne mislimo zavzeti za njihovo odstra-
1
je najmodernejše urejena in IivrSnje vsa tiskarniSka
dela od najpriprostejsega do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovna in inanstvene knjige. — Ilustrirano knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi naj večjih nakladah. — Časopis9, revije In mladinsko liste.
Okusua oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvoraica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za 6snovne Sole ln srednje Sole. Risanke, dnevniki in beleinlee.
C
3
Z
uitev. Kdaj se zavzamemo, pa je naša stvar in nikogar drugega ne!
»Orjuna« je postala škofovim molojcem pravi trn v peti, ki jim ne da spati. Najsi so jo skušali zadušiti z vsemi podlimi sredstvi, kar jih vsebuje jezuitska zakladnica* cvete danes bolj, kakor kdaj po-preje. Brez fondov, brez plačanih urednikov je bila kakor luč. ki je neusmiljeno in brezobzirno preganjala po naši lepi deželi črno rimsko temo. Ker so videli ti hlapci Sovraštva in Srda. da z vsemi svojimi sredstvi ne zaustavijo niti za hip pohoda Resnice med narod; so posegli po onih sredstvih, ki so se morda obnesla v boju proti okostenelemu liberalizmu. Odrekla pa bodo proti mlademu čistemu jugo-,slovenskemu nacionalizmu, ki ga niso zatrle stotisočglave armade Habsburžanov in zadušili gromi tisočerih nemških topov, kakor tudi ne spovednice, pa makar če deli v njih svete zakramente Odpuščanja in miru sam PrevzviSeni!
 —-—  — —--------------
E in podpirajmo izvrstno
raško cikorijo
domači izdelek.	^
B«t»B«enac&ssBsffiBsa
Župnik Gabrou, eden najzaslužnejših koroških Slovencev, ki je stal vedno zvesto na braniku ogroženega Korotana, leži te dni v Celjski javni bolnici in prosi pomoči naroda. Tako se glasi sultoparno poročilo v novinali. Nam pa je zastalo srce za hip v boli ln spomnili smo se besed pokojnega Ivana Caatkarja; »O. domovina, ti si kakor vlačuga!« Mož, ki je trpel vse svoje življenje in delal vedno za procvit in blagor jadne nam Koroške. umira danes bede in pomanjkanja. kot zadnji brezdomovinski siromak v javni bolnici. V času, ko so sedanji zaščitniki in borci žalostnega glasa za neosvobojeni Korotan. kot so dr. Brejc, Smodej in drugi, ki se danes maste pri polnih jugosiovenskih loncih, razbijali na
*WSSii MSMS&IS i
REMINGTON
Novi model 12.
Kako sodijo merodajni faktorji t
Tvrdka	FRANC BAR UUBUANA.
Med pisalnimi stroji, nabavljenimi pri Vaši tvrdki, se v prvi vrsti odlikujejo „REMINGTQN Mod. 12“. Stroji .REMING* TON Mod. 12* tečejo lahko, gladko in brez ropota. Akoravno ' iSsio na njih v Soli začetniki vsak dan po 4 ure, ni bilo pri-ii;2be. Pisalni stroji .REMINGTON Mod, 12“ se odlikujejo kot i?.vrstni pisalni stroji Ravnateljstvo ta stroj toplo priporoča! Ravnateljstvo Državne trgovske akademije v Ljubljani.
Dr. I>. L. ttaluii 1. r.
V Ljubljani, dne 18, decembra 1924,
Iskljtigno zastopstvi:
Franc Bar, pisalni streli
LJUBIM. Cankarjevo nabrežje 5.	Telefon	11491
LISTE K.
JANnZ TRPIN:
SL 93,
Pusta in prav po plesnivih arhi-vHt dišeča jo soba Okrajnega sodišča v Celju. Prali in birokratični duh ti žalita oko, kamor se ozreš; iz vsega pa sije strašna suhoparnost in dolgočasnost aktov z osivelimi številkami in dolgoveznimi
stavki.
»V imenu zakona sem Vas prisiljen pridržati v preiskovalnem zaporu! Sicer mi ie osebno silno žal, toda zakon je zakon in služba ie služba,« je nervozno in nekoliko v zadregi ponavljal preiskovalni sodnik ter me rinil proti vratom.
Postal sem v hipu preiskovalni jetnik, človek brez svobode in inie-llft> številka zmerjena po višini in ^pisana po vseh paragrafih jetni -skih prcvenlivnih odredb. Volia m hotenje se je moialo umakniti po-
korščini in jetniski disciplini. Pred vratini me je čakal jetniški paznik ln me ošinil s pogledom največjega preziranja in zaničevanja tako, da me je zapeklo v duši. Dvignil pa som visoko glavo in s smehom odšel za njim.
Kratka in vendar dolga Je bua pot na Grofijo. Koliko mladih iiP • cionalistov jo je že prehodilo s tu-robo in tegobo v srcu. a z neomajno vero in ljubeznijo v srcu. In koliko jih še bo tiranih po tej poli, dokler ne bo zadoščeno nikdar sitima zlobi in sovražtvu, onih. ki bi imeli propovedovati ljubezen in lajšati jetnikom bolesti polne dni v ječah. »Slovenec« obljublja še novih aretacij...
Premerili so mi višino, ocenili stas in lice ter pobrali denar in uro. Vsi si prizadevajo, da mi ustvarijo šim temnejšo sliko o vsem tem kar me še čaka. Posebno pa se trudi s tem namenom neki črnogledi in strgani paznik, ki mi obljublja mesece zapora. Pravijo, da je bil vnet agitator dr. Ogrlzeka,
Zopet sva šla po ozkih ulicah in umazanih dvoriščili preko Celja nazaj mimo Magistrata pred portal sibirske katorge. Ničesar se nisem tako bal, kakor baš celjskih zaporov. ki so vse preje, kakor pa človeka dostojno bivališče, pa najsi je tudi makar jetnik ali kaznjenec.
Kakor se je pred tednom, ko sem še obiskal br. Marka, tako se je tudi danes pretakala po dvorišču smrdeča gnojnica in blato mi je še vedno segalo do gležnja. Skozi zamrežena okna pa je pogledal bled, neobrit in upal obraz. Bil je jetnik, ki je že dolge tedne čakal sodbe v celici z oknom obrnjenim nad to guojnično jamo. ,
Stresel me je piraz in za hip mi je bilo tesno, ko sem stopal po črvivih stopnicah, ki so hreščale, kakor sto let stara rakev v grobnici. Nisem pa imel dosti časa premišljevati, ker bila sva že pri vratih, ki ločijo toliko ljudi od svobode-Zdelo se mi je, da čltam na njih Dantejev rek: Opustite upanje vi vsi. ki prestopite ta prag.
Komaj sem se dobro zavedel, že je zaškrtal ključ in zapahnila so se vrata. Bil sem pod ključem.
Dolgi in neprijazni so hodniki celjske jetnišnicc. Vedno sem hitel, da nisem videl tistih obupanih in vprašujočih oči. ki so me vselej tako vprašujoče zrle in mi zavidale svobodo izza ozke linice v vratih. Danes pa so mi merili korak drugi in paznik je osorno zapiral line na celicah.
Srečala sva se! Marko, ki je že preko meseca trohnel v teh smrdečih luknjah, je-bil močuo obraščen in malce otožen. Pogledal me je z vprašujočim pogledom, polnim gneva in bridkega razočaranja. Nisem mu rekel besedo: samo ena je vsplavala nemo preko najinih ustnic in se odražala v namršenih obrvih in nagubanem Čelu:	»De-
nuncljantje!«
Polna je jetnišnica. Komunisti, barabe, vlomilci, morilci in tatje. Pisana druščina, prepolne so vse najslabše celice in v luknjah, kjer žq doigo ni nihče užival gostoljubja
Pravice ležijo in umirajo živi po trije jetniki. In sedaj še Orjunaši, ki prihajajo vsak dan, ker tako hočp užaljeni pravni čut slovenskega naroda in gospod dr. Korošec. Pazniki ne vedo, kam bi me deli, in v mislih preštevajo jetnike Po celicah. Končno se vendarle odločijo, da me bodo dali v celico št. 93.
V celici sem. Niti ozreti se nisem utegnil in že je zaloputni! za menoj paznik težka lesena vrata, brez kljuke. Mrak je vladal po celici in obstal sem za hip pri vratih, izza mize je vstal visok mož, pravi tip komunista in me pogledal s svojimi modrimi očmi globoko in presunljivo. Pod očesi je imel široke, črne kolobarje in težko je kašljal. Gledala sva se en hip, morda dva in zajedla sva se drug drugemu z vprašujočimi i >11 v duše. Bil ie komunist. Se- -	■,( si v roke in iz-
vil se mu je , arav iz ozkih prs: »Pozdravljen, kamerad v nesreči in trpljenju!« »Pozdravljen, ki si iz-grešil pot iu izgubil smer. a ki si ml ljub. ker si mi brat v trpljenju
Koroškem Družbo sv. Cirila in Metoda, je bil župnik Gabrou edini, ki je dvignil svoj glas proti tej Hero-stratski gonji. Nič mani energično pa se ni udejstvoval tudi ob plebiscitu. ko je sam zbral za tiste čase ogromno vsoto pol milijona kron za plebiscitni fond. Po plebiscitu so ga napadli Nemci in Volksverovci ter ga celo telesno poškodovali. Poleg tega ga je pa še leta 1922. zadel mrtvoud, na katerem boleha še sedaj. Zadnje čase je živel v Doberni, kjer je ob zadnjih preostankih svojih prihrankov zastonj pričakoval rešitve svoje opcije. Tu bi priskočili s svojo blagoslovljeno roko. gospod Prevzvišeni. Narod bi Vam bil hvaležen, tako pa Vas v Vaših sivih letih preklinja in beži izpod Vašega okrilja, ker se Vas, ki sejete besede sovraštva in bra-tomorstva. boji in plaši.
Razstava gojenk od ministrstva za trgovino in obrt koncesijoniraiie Krojne šole v Ljubljani, Židovska ulica 5, je pokazala nattepše uspehe. Gojenke so popolnoma samo-
stojno izdelale različne garderobe po najnovejših modelih. Večina učenk je dobila diplomo. 2. januarja 1925 se prične prihodnji tečaj za krojače za civilne obleke m uniforme ter za šivilje in nešivilje za vso garderobo, belo perilo in otroške in moške obleke. Vpisovanje dnevno od 8.—12. in od 2.—7. osebno ali pa pismeno. — Razpošiljanje najmodernejših krojev po meri in modelih z natančnim poukom. — Tečaji bodo podnevi in večerni.
Voditelja levih na naši univerzi sta neka gospoda Melihar in Lasič... Fantička poznamo še izza časa. ko sta bila oba zelo navdušena nacionalista. Posebno zadnji je bil celo eden naših zaupnih prijateljev, ki nam je predčasno izdal marsikatero zaupno tajnost neke uradne instance. Posebno pa se je še odlikoval po svojem monarhizmu. Mi teh dejstev niti ne bi omenili, če ne bi želeli pokazati takozvanl levičarski akademski omladini. kdo jo vodi v negotove vode meglenega komunizma.
Jezus Kristus. Bog ljubezni, angel sprave med narodi, zanetili TvoH žreci bo sovraštvo vsepovsodl.
V Tvojem so imenu žgali dom poganom nad glavami, starlše. otroke klali in se tam vzgnezdiH sami.
Izgubili smo Polabje. Korotan smo in Pomorje, kjer Panonije ravan le. tani zdaj tujec zemljo orje.
In še zdaj v imenu Tvojem narod naž miru še nima. ker naš kler še vedno poje. kakor je ukaz iz Rima.
In še zdaj v naš narod bedni, kakor to je Rima volja, žreci vlivajo nevredni strup sovraštva in razkola.
Jezus, ki trpel sl dosti, ki so Te na križ pribili: teb ljudi nas, Bog. oprosti, daj njih. ki bi Te - molili!
Rad. Peterlhj-Petruška.
Za božične praznike in za novo leto
ae priporoča
parna pekarna JEAN SCHREY
naal.
Jakob Kavčič, Ljubljana
ki Ima vofikrat dnevno
priznano najboljše sveže pecivo.
Talafon fttev. 168.
Za božične praznike In novo !eto
so priporoča
MODNI SALON
STUCHLY MASKE
LJUBLJANA, Židovska ulica 3.
Naj večja izbira vseh vrst damskih klobukov.
Naš pokret.
Rakek. Naša vzorna rakovška organizacija je imela v nedeljo dne 21. t. m. ob obilni udeležbi svoj redni občni zbor. Zborovanje je poteklo v popolni slogi in špartanskem redu. Izvoljen je nov odbor z bratom Cernetom na čelu. Zborovanja se je udeležil tudi brat obl. predsednik Marko, ki je ob tej priliki odlikoval z zlatim kotom brata Lešnjaka za njegovo junaško držanje o priliki trboveljske tragedije. Podrobneje poročilo sledi.
Druga redna letna skupščina Mestne Orfune za Poljansko dolino se vrši 6. januarja 1925 ob 15. uri v Srednji vasi pri br. Čadežu (pri Anžonovcu) z običajnim dnevnim redom. Od Oblastnega odbora poroča br. inž. Marko Kranjec. Udeležba za članstvo strogo obvezna, brez vsakega drugega obvestila.
Skupščina Novosadske Oblasti je izpadla prav dobro in donesla zadovoljivih uspehov. Dokazala je, da ie Orjuna v Vojvodini zopet v starem razmahu in da si je zopet piiborila dostojno mesto v njej. Izvoljen je bil novi Oblastni odbor, ki nam jamči, da bo delo v Vojvodini ostalo v istem pravcu in na isti višini kakor doslej. Predsednikom novega Oblastnega odbora je bil izvoljen brat Dušan Kovačevič. Spie-jeta k bila tudi resolucija, v kateri poživlja Oblastni odbor vse Orju-naše in nacionaliste, da čim tesneje združijo svoje vrste v enotno fronto vseh Jugoslovanskih nacionalistov.
Izključena sta Iz Orjune: Suna Sunjagič in Branislav Stefanovič.
Kavarna „Emona“
m
'Dnevni koncerti elitnega salonskega or kesu a.
Začetek ob 20. uri.
Kranj. V soboto, dne 20. t. m. se je vršil v prostorih čitalnice redni občni zbor Orjune. Udeležba je bila zadovoljiva, posebno s strani mlajših članov. Zborovanje je pod vodstvom brata Peharca poteklo v vzorni disciplini. Po volitvah je poročali v daljšem govoru tudi brat oblastni predsednik Marko. Podrobneje poročilo sledi.
Kulturna sekcija Šiška prireja zadnje čase zanimiva predavanja in diskusijske večere, ki uspevajo vsi prav lepo. Tako se je vršiio tudi v soboto prav zanimivo predavanje dr. Čadeža o »zemeljskih katastrofah« in razgovor o Ekonomski Orjuni, ki bo gotovo obrodil tudi svoje sadove. Po končar nem predavanju pa se je razvila nato animirana zabava.
Trebnje. Dne 20. t. m. se ie vršil sestanek delegatov dolenjskih Orjun, na katerega sta prispela del. Obl. odbora in oblastni čelnik br. Kobentar. Posebno častno sta bili zastopani agilni organizaciji Novo mesto in Mirna. Sestanek je dosegel svoj cilj, formiranje Šlajpa-hovega bataljona, za kojega poveljnika je postavljen br. Simončič. Ne dvomimo, da bo stopala naša dolenjska akciona dosledno po poti,
ki k) je hodil naš heroj, do končna zmage.
Mestna Orjuna Ljubljana priredi Silvestrov večer v areni »Narodnega doma«. Vse brate in sestre se vabi. da se udeleže v čim večjem številu te naše prireditve, ki obeta nuditi mnogo zabave ter da vsakomur priliko, da radostno zapusti staro ter istotako stopi v Novo leto.
Priprave za kongres vseh Orjun v Beogradu zavzemajo vedno večji obseg. V prihodnji številki bomo priobčili okrožnico, ki velja za vse organizacije in po kateri morajo tudi vse izvršiti. Že danes opozarjamo brate, naj si čim prei nabavijo kroje, ki jih lahko izdelujejo tudi ženske sekcije. Pokažimo Beogradu. da je Slovenija Orjunaška in da so zaman vse klevete naših sovražnikov. ki so nas hoteli zatreti.
V Celju se vrši sestanek za Ekonomsko Orjuno v četrtek, dne 8. januarja 1925 v »Narodnem domu«. Na sestanku bo poročal o ciljih in namenih Ekonomske Orjune brat predsednik inž. Marko Kranjec.
ZRNA.
Sestanka staršev, ki so zborovali v protest proti reformi na realni gimnaziji, se je udeležil med drugimi tudi sam Prevzvišeni kne-zoškof Bonaventura Jeglič, ki je zastopal menda kako brezočetov-sko deco, humanistično-lemenatar-skega kova.
C. B.. ki je pisal v Deiavsko-kmetskem listu članek:	»Kdo so
morilci Fakina?« Ali ne znaš steno-grafirati, ali pa si lažnivec, kar je po formi članka bolj verjetno.
A. V.
1. junij bo naslov komunistični brošuri o poteku obravnave v Celju. Radovedni smo. če bo v njej navedena tudi vsebina tistih pisem, ki so*plavala po čudnih potih izmed občinstva v roke obtožencev.
PRIPRAVLJAJTE SE ZA BEOGRAJSKI KONGRES!!
PROCES
proti povzročiteljem Trboveljskih dogodkov pred celjskim okrožnim sodiščem v Ceijju 25. do 27. novembra 1924.
(Dalje.)
Bar „Emona
99
Najnovejši program! Pričetek ob 24. uri.
I
Jan Fiala
kavarncir in restavrater.
»Kai veste glede Sitarja?« — »Orožniški narednik Laurik mi je izjavil, da je imenovanega zaslišal glasom ovadbe ter mu je Sitar priznal. da je bil na shodu ter da je šel po shodu takoj domu. ker ni hotel videti Orjune, ker je slutil, da bo spopad.«
Sitar Jože: Orožnik je bil z mano surov, ker nisem mogel priti takoj k zaslišanju, ker nisem mogel takoj od dela. mi je grozil z zaporom hi batinami.«
Ivan Guzelj, Trbovlje: »Dne 1. junija sem stal pred Rudniško hišo in čakal na povorko Orjune. Prihajali so ljudje. Govoril sem tudi z Adolfom Jesihom ter sva se tudi skupaj sprehajala, ko sva čakala na Orjuno. Pridružil se nama ie tudi Benuč. Ob cesti je stal pri nekem kostanju tudi neki moški s sivo čepico. ki ga ne poznam, in ki je re-
' ..s.rvu*m.w
in spoznanju!« mu ie odjeknil moj odgovor.
Ječa je bila dolga sedetn korakov in pet široka. Okence je bilo zamreženo z gosto mrežo in debelo rešetko, tako, da sem jedva razlikoval konture gričev na obzorju. Mraz pa je bil tolik, da se je dvigala v oblakih sopara iz ust.
Sedel sem na rob postelje in pričel razmišljati. Vedno mi je bila najljubša med vsemi dobrinami svoboda, ki sem jo ljubil nad vse. Neprestano mi je koprnel duh po širokih poljih in visokih planinah, po žitorodnih poljih in nemirnem morju, sedaj pa so me uklenili med ozke stene celice. Mesto zdravega planinskega zraka ml je kakor strup iegel na pljuča okuženi in i>o greznici smrdeči zrak v celici. Po steni pa se ie počasi pomikala stenica in se zadovoljno okretala po zadnjih ž^ivkih zahajajočega solnca. Mrak je legal na zemljo. V dalji so oblaki žareli vsi rdeči in škrlatni kakor eno samo purpurno nebo razpeto nad to našo ubogo grudo. Zagrabi-
lo mc je v srcu in vstalo je v meni tisto neutešno hrepenenje, ki se pojavi v človeku, ko ožive v njem spomini na nekdanje solnone čase. Planil sem k okencu in splezal na posteljo ter se tesno oklenil mrzlih rešetk. Prislonil sem glavo na mrežo in se uprl s čelom ob rešetko.
Zbičane in izmučene so mi begale misli po glavi. Videl sem kavarno in v njei filistre, ki nas pro-klinjajo, ker smo mladi in ker ne vprašujemo kako. zakaj in za koliko. Videl sem one, ki nas preklinjajo in narod, ki nas vodi z mirno dušo in radostnim smeliom na Golgato. Izvil pa se mi ie iz megle tudi duh pokojnega Franceta, ki je tudi pred letom dni upiral svoj sokolji pogled preko rešetk proti Kamniškim planinam. Za njim pa se je vila pred mojimi očmi še dolga vrsta onili, ki so z dejanjem dokazali svojo Ljubezen do Ideje. Mrka in tegobna so bila njih sveta mučeniška lica, od Franceta, preko Stanka. Endli-cher.ii Windischerja in vseh teli neštetih tisočev, ki so izgubljali
svoje najlepše mlade dneve v črnih ječah in osipali radodarno kruti in vlačuški Pravici svoje mlade cvetove.
»Z okna doli! Pia, če ste Peter ali Pavel, povem Vam, da Vas bomo zaprli v klet, ako še enkrat splezate na okno!«
In prišla je noč! Zamolklo so udarjali zvonovi tam daleč nekje v mestu in topili svoje glasove v šumu mrzlih jesenskih vetrov. V mestni cerkvi pa je zvonilo tako otožno na smrt. Ave Marijo.
Vlegel sem se na slamjačo in nemo zrl v po stenah sc lovečih sencah. Neprestano pa mi je begalo oko nekam daleč, kjer zelene gozdovi, cveto rože in biva ljubezen. Stena pa je bila mrzla in sovražna v svoji nepremičnosti.
Ugasla je luč! In vendar ni bilo spanca na oči, ki so šc vedno lopo zrle v temo, hrepeneče PO luči in solncu. svobodnih dragih, po dneh minulih in bajnih poletnih nočeh. Ker ječa ie mrzla in odeja vsa preluknjana.
Poltiho sc je dvignil Joža in me nagovoril s plahim šepetom, ter mi pripovedoval o svoji ljubezni in trpljenju, bedi in borbi v umazanih rovih črnili rudnikov. Bil je rudar komunist.
A tanje in tanje se je plcla med nama nit pogovora. Besede so postale vse redkeje in samo tu in tam je še prekinil temo rezek vzdih in jek v somrak. Iz hodnika pa se je čulo monotono korakanje straže.
Umolknila sva oba in se pogreznila v svoje misli in sanje, ki so se izgubljale vedno boli v nedogled in se končale v nemirno spanje.
Haribor* ICoroška 19.
kel: Počakajmo, da vprašamo Or« juno. kaj hočejo oboroženi v Trbov-. Ijah? Večina ljudi je ostala pred hi-* šo in čakala na Orjuno. Hodila sva gori in doli. Prišla je povorka, naj-preje godba, nato zastave in nato čete. Naenkrat so se začuli kriki: Pfuj Orjuna, Dol Orjuna, Abzug Orjuna. Takoj ko so korakali mimo mene so pričeli padati kriki. Slišal sem tudi, da je med tem, ko je bila godba na prelazu, nekdo rekel: Pustimo godbo naprej. Zdi se mi, da godba še ni popolnoma odkorakala, ko je nekdo izmed množice gledajočih skočil naprej in navalil na prapor. Skočil je s škarpe, kjer je bilo tudi polno ljudi. Zagrabil je za prapor in se ruval za njega. Tisti, ki je nosil zastavo, je nastavil njemu na čelo samokres in trikrat nanj ustrelil. Zadel ni. ter sem še rekel takrat, da strelja s slepimi patroni. Videl sem dobro, da ni bil nič ranjen. ker ni uiti nagnil glave, niti ni imel glave krvave. Nato so prišli še drugi Orjuni. ki so pričeli stre. ljati in šele potem je bil napadalec zadet. Kdo je bil napadalec ne vem. ker ga nisem poznal, mislim pa, da ni bil iz Trbovelj.«
Predsednik:	»To	se je pozneje
dognalo, da jc bil to Albin Fritz iz
Zagorja.«
Priča Guzej nadaljuje: »Nato se je pričelo splošno streljanje ter ne vem od kod so streli padli.«
Predsednik:	»Imenovana	priča
je bila zaslišana že drugič in ie izjavil obakrat enako, kot danes.«
Priča: Adolf Jesih. IS let star Iz
Trbovelj:
Bil sem proti koncu na shodu, nato sem pa zunaj^ dobil (mzeja in Benuča. ter smo čakali, da bi Kaj videli. Hodili smo gori in doli. Pii nekem kostanju je stal moški, ki ie rekel: Vprašajmo Orjuno, kaj hoče oborožena v Trbovljah. Ko ie šel sprevod mimo nas, so se kmalu začuli klici: »Dol Orjuna«. »Pfuj Orjuna«, »Abzug Orjuna«. Slišal sem
Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš dragi
prijatelj
polkovnik v pokoju v petek, dne 19. decembra 1924 v Gospodu preminul
MILINKOVIČ & Ce.
MILO .GAZELA* ODI EH IA
PO SVOJI IZBORN^KAKOVOS^H
vse manjvredna, cenejše izdelke.
Dobite ga v vsaki trgovini!
tudi. da ie nekdo rokel, naj se pusti Sodbo naprej. S škarpe je skočil neki človek, ki ga tudi nisem poznal. gotovo ni bil ':z Trbovelj, skočil je proti tistemu praporščaku, ki ie nosil sam prapor naprej. Dolgo Časa sta se ruvala, in mislim, ne vem gotovo, da mu je prapor tudi vzel. Videi sem. da je imel prapor na kolenih, tudi sem imel vtis. da ie zlomil drog. lahko pa je bil tudi pok, ki sem ga slišal in imel za zlomljenega droga, da je b'l to D°k od kake deske, ker sta se med ruvanjem prerila do ograje in ie Or^porščak • pritisnil napadalca ob Dlot. Videl sem tudi. kako je pra-D°rščak streljal na napadalca m ga n» zadel.«
Vv »Kolikokrat je ustrelil praipor-*£ak?« »Ne vem natančno, mislim, da 2—3krat. Zadel ga ni. ker je še Vedno stal in se ruval ž njim. Nato 5? °d obeh strani navalili ljudje na 0riune. Ljudje so bili na vrtu tiste okoli gostilne in na škarpi. Nato sem se odstranil, ker se je pri-splošno streljanje. Slišal sem dva močna poka. bila sta naj-fže od bombe, videl nisem, ker &em zbežal. Bik) je grozno stre-•Janje.s
Priča Puškar. Trbovce je pri
zaslišanju izjavil, da je bil v brivci in videl kako so notri udrli obloženi OrJunaSI !n tolkli po ljudeh, fcden je tudi z neko kratko pal:co tolkel po šipah in jih razbijal. Dolani je imel tudi krvavo roko. Tudi      ................
mene je nekdo udaril po glavi, da sem sc skoro onesvestil. Kdo me je udaril ne vem.
Priča Podimajec brivski poinoč-nič pri Puškarju:	Bil	sem v briv-
nici. ko ie prišla mimo povorka Or-june. Stopil sem iz brivnice pred vrata in gledal kako so korakali Orjuni. Najpreje je šla vojaška godba. nato pa en Orjunaš v kroju čisto sam. Videl sem tudi neka! zastav. Povorka je šla mimo in niso nič klicali. Ko je prišla Orjuna že mimo mene. so se naenkrat čuli tako izza ogla klici: Dol Orjuna. Pfuj Orjuna. Abzug Orjuna. Slišal sem, kako je nekdo poveljeval:	Kdor
ima orožje, naprej I Kdo je to rekel, ne vem, ga nisem videl. Sem samo slišal. Ne vem ali je bilo to rečeno od delavcev ali od Orjunašev. Nato sem čul najpreje en strel, v tem pa takoi še en par. nato pa se je pričela prava ploha strelov. Nakar so udrli Orjunaši v brivnico in preiskali vse navzoče, ako imajo orožje. Nihče ni imel ničesar. Kasneje sem šel v Trbovlje m videl, da je razvitje njihovega prapora že končano. Tamkal sem videl med talci zvezanega tudi Fakina. Dva civilista sta ga stražila. Nato sem šel še pred Kukenbergovo hišo. kjer sem nekaj časa stal. Po kos:lu sem slišal. da so Orjunaši zažgali Delavski dom. Nato sem šel proti domu.
Priča Andrt;an Peter Iz Trbovelj je pri svojem zaslišanju dne 13. junija 1924 izjavil sledeče:
Novoletna darila
za deco in odrasle pripoioča
M. TIČAR, LJUBLJANA
šelenburgova ulica štev. 1.
Sv. Petra cesta štev. 26.
Priporoč?
tiskarna, knjigoveznica in rastrirnica, kartonažna tovarna, papirna industrija
Josip Krmpotič
VIR-DOMŽALE pri Ljubljani.
Posredovalna pisarna za naročila v Ljubljani
skladišče BALKAN, Dunajska cesta štev. 33.
Telefon interurban (Balkan) itev. 11—13, 223, 366.
Naslov za pisma v Ljubljani: Poštni predal štev. 165, na Viru: pošta Dob pri Domžalah.
Brzojavni naolov: KRMPOTIČ, LJUBLJANA štev. 165.
PODRUŽNICA TIVAT (BOKA KOTORSKA).
IDEAL."
9f
najboljši, najmodernejši pisalni stroj sedanjost!.
THE REX C o., LJUBLJANA
Gradišče štev. 10.	—■ Tefefon štev« 268.
S&eciialna trgovina vseh pisarniških pofrehššlft.
Dne 1. junija 1924 sem bil na shodu v Delavskem domu. nato pa sem čakal povorko. Stal sem pri prelazu in sem videl vse. Najpieje je šla godba, nato pa en Orjunaš v kroju, brez zastave. Držal je samokres v dvignjeni roki. videl sem kako je streljal, ko je zaslišal klice »Pfuj Orjuna«. »Dol z Orjuno« in drugo. Videl sem tudi Fritza Albina. ki je skočil izza enega ogla. Skočil Je na sredo ceste k prvemu zastavonoši. Malo časa sta se ruvala. Ta Orjunaš je prijel samokres in streljal na njega. Nato so prišli še trije drugi Orjunaši. ki so tudi imeli samokrese v rokah in vsi so streljali na Fritz*. Drugi Orjunaši so ga pa tolkli po hrbtu s palicami in rokami. Nato sem tekel in se skril. Najpreje sem bil skrit na vrtu pri Povšetu, nalo pa sem šel v brivnico Puškarja. Kasneje sem tudi videl kako so Orjunaši preiskovali ljudi na cesti, če hnajo orožje, in kako so grdo z njimi delali. Nato sem odšel ter se čez malo časa zopet vrnil na lice mesta. Videl sem ranjene Orjunaše od bombe svojih tovarišev, ker je bomba priletela iz srede ceste in jo ju neki delavec vrgel nazaj med Orjuno. Drugače bi bil uspeh bombe groznejši. Mislim. da tudi Orjunaši niso znali ravnali z bombo.
(Dalje prihodnjič.)
A. & E. Skaberne
LJUBLJANA
Mestni trg št. 10
UVOZ IN PRODAJA MANUFAKTURNEGA
BLAOA.
Ta
sini snjo ioM!
Cenj. naročnike
prosimo, da obratno poravnajo zaostalo naiočnino, da nam s tem prihranijo stroške na opominih, zamudo časa i. dr.
Uprava.
zobna pas!a beli krasno jjt.1 V." zobe in daje jim bliše.
PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA:
SADNE SOKE:
malinovec, citronado in sadni grog (punč).
AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE i
limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vnnile, Waldmeister.
ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE:
Rum-esence različne vrste, konjak, hružov, češnjev, kava, k uranov a, oranžna, pelinkovac sadjev, tropinov, brinjev, drožni itd.
SADNE ETERE
v raznih konccntracijah.
NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO.
SREČKO POTNIK IN DRUG
parna destilacija esenc itd. LJUBLJANA, Metelkova ul. 13.
TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA
□ DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 4 B-fl
■»- «>-“STN! STflUB' ~m*	m**,«.	fcJ	“g*“‘
trgovska Kapital 8n rezerve PBn 19,000.000'—. i«, ^
KLmJi Izvršuje vse bančne posle najmočneje in najkulantiieie. P&sss
pOD8UŽNS€£:
Maribor * Kamnik Konjice - Novo mesto Ptuj - Rakek Slovenjgradec
Slovenska Bistrica
meaeasaBtiittaMeeii
ZIMSKE SUKNJE
¥ vseh mc*«temlh cblikah iz češkega in angl^škefa blaga,
pr£gs®r©ža p& Jako zmernih cenah
A, KUNC, LJUBLJANA
Gosposka ulica štev. 7.
■BlIBDIiRBIBIHVIIIBHHIHiii
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico
V LJUBLJANI, Mestni trg štev. 6
ker ima že nad 10,000.0000 Din Jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice In tekoči račun obrestuje
nafugodnele.
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v ink so fakture in cesije terjatev. Posojila daje le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu.
PRODA Si
Ikra* ©blef&n
Orlismaiki K U O J
proti takojšnjemu plaiiiu
DSn 600*”.
interesenti naj se zgglase v upravi lista
Ne straši se pomagati organizaciji, ki je potrebna narodu, tudi če so njeni nasprotniki še tako številni!
Novi ameriški predsednik Coolidge.
mm	mm
Merakli
I
s
barw®, mastila, lake,
kit,	klel		i, emajle, žo-
piče		in zajamčeno	
cisti flrnei
najboljSe vrste nudi tovarna
Medic-Zankl
m
m
d. z o. z.
| Maribor Ljubljana Novisad
L'
podružnica.	centrala.	tkladUCe.
Tovarne:
LJUBU AN A-MED VODE
m
i
P
It
□
Stroikl pri »porabi bencina I
Vozi brez bencina!
Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent.
H A G - generatorje!
T
Vozi z ogljem!
Prospekte in reference daje:
JUGO-HAG
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24.
Telefon štev. 560.
StroSkl pri vpurabi oglja I
IVAN ZAKOTNIK
mastni laserski mojster Ljublisna, Dunajska c. 46. Tel. 379
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t d.
Gradba lesenih mostov, jezov In mlinov.
Parna Saga.	Tovarna	furnirja.
SLOGRAD
M pffiena ia Atrijska d. d.
Tal. in tar. 180.	Tal.	Intar.	180.
ttritia pisana LJUBU!«!. Spadala Sia,
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih ff proračunov. Parna žaga.
ŽE
Primerna darila za novo leto!
Mladinske knjige.
An a tol e le Braz-F. B.: Islandska velika noi In druge povesti. Vez. Din. 30.—.
Baukart: Marko Senjanin, slovenski Ro* binton. Vez. Din 12.—.
Dimnik: Krelj Peter L Vez. Din 20.—.
Dimnik: Krelj Aleksander 1. Vez. Din 40.
Erjavec Fran: Afriške narodne pripovedke. Vez. Din 28.—.
Erjavec:	Kitajske	narodne	pripovedke.
Vez. Din 26.—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.—.
Erjavec-Flere: Pran Erjavec, Izbrani spisi za mladino. Voz. Din 52.—.
Erjavec-Flere:	Pran	Levstik,	Izbrani	spisi
za mladino.	Broš.	Din 18,	vez. Din 28.
Erjavec-Flere:	Matija Valjavec, Izbrani
spis! za mladino. Vez. Din 40.—.
Erjavec-Flere:	Josip	Stritar,	Izbrani	spisi
za mladino. Vez. Din 60.—.
Erjavec-Flere:	Simon Jenko,	Izbrani	spisi
za mladino. Vez. Din 28.—.
Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, Izbrani spisi
^ za mladino. Vez. Din 56.—.
Erjavec-Flcre: J. Kersnik, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.--.
EwaM - Holeček • Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32 - .
Ewald-Holeček: Tiho jezero in druge po* vesti. Vez. Din 26.—,
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12.—.
Flere: Slike iz živalstva. Din 24.—.
Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 28.—.
Gaugl: Zbrani spisi. II., V. in VI. zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II n.tisku.l
Gaspari T. in Košir P.: Sijaj, sijaj, solru čece! (Zbirka koroških popevk.1 Din 8.
Karafiat Jan . Dr. Bradač: Kresnlllce. Cena trdo vezani knjigi Din 20.—.
Komanova Manica. Narodne pravljice in legende. Din 18.—.
Korhun: Vitom/lova železnica Vez Din 16.
Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 16.—. Lah: Češke pravljice. Vez. Din 15.
Miš jako v Julček:	Zbrani spisi. VI. zvez
(Drugi zvezki so razprodani.) Vez. D 10 Moderndorfer Vinko: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 28.—.
Račič B.: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8.—.
Mladini. II, III., IV., V., VI. zvezek. Vez. Din 10 —, eleg vez. Din 12’—. VII. zvezek Din 12-—. VIII. zvezek Din 15.— Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28.—, Ribičič: Vsem doOrtm. Vez. Din 10.—.
V. ftiha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja Jana. Vez. Din 16 —.
Robida: Da ste ml zdravi, dragi otrociI Broš. Din 3.—. šilih: Nekoč Je bilo jezero. Vez. Din 28. Tille-Pribil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 8. Trošt: Mota setev. I. in II. & Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—. Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din. 25.—.
Leposlovne knjige.
Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.-.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18.-.
Golar Florijan: Kmečke povesti. Cena Din 28.—.
Golar Cvetko: Pastirjeva nevesta. Cena Din 24.-.
Jelenc: 1914- -1918, spomini jugoslovenske* g a dobrovoljca. Vez. Din 30.—.
Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Pavlič Rado:	Ljubezen in sovraštvo. V
platno vez. Din 92.—.
Pugelj Milan: Zakonci. Drugi natisk. Vez. Din 28.-.
Rabindranat Tagore - Gradnik: Gitendiali. Trdo vezana Din 28.—. V platno vez.
Din 32.-.
R p-. Tisoč in ena noc. I..zv Vez. Din 50.—. Ztvrec Ivan: Pomenki. Din. 11.—.
Dramatika.
Beneli Sem - Gradnik: Okrutna šola. Broš.
Din 'Z6'
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez.
Din 8—.
Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—.
Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez, Din 24.—. Kosem Zv.: Morje. Din 16.—. Mueterliack-beraot: Modra ptica. Broširan Din 16.—.
Šolski oder.
Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo ose. 5oi) Broš Din 8 —, vez. Din 12 -Korban J.: Povodni mož, igrica za mla* dino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška Igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k 1. zvezku »Sol. odrac 4 Din .
Lab dr. I.: Miklavž prihaja. Trije prizori. Cena Din 6.—. Glasbeni del posebe Din 4—.
Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s ple* som in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali vode. Drama* tičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—.
Poučne in znanstvene knjige.
Breznik prof. dr. Pavel V.: Francosko-slo* vensko . nemška konverzacija. V platno vez. žepna knjiga Din 35.—.
Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 85.—.
Bučar: Slovenski metui/ar: Broš. Din 12. Kunaver: Na plantnel Vez. Din 30.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika In čl*
tanka Broš, Din 5.—.
Ramovš Fran: Historična gramatika sloven* skega jezika Broš. Din 260.—.
Tejkal Ivo: Matematične tabele. V platno vezana žepna knjiga Din 66.—.
Veber: Etika. Din 120.—.
Pesmarice in mazikalije.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi a spremljevanjem klavirja. Din 50.—.
Marolt: •Bože pravde« In »Lepa naša do* m o vina«. Din 1.50.
Marolt: Narodne himne in druge domo* rodne pesmi. Din 3.—.
Žirovnik: Narodne pesmi. L, IL in UL zv, š Din 3.—,
Druge knjige.
Stalei (imenik) šolstva In učiteljstva V Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo« veniji. L zvezek (od prevrata do konca L 1920.) broš. Din 10.—, II. zvezek (z« L 1921.) broš. Din 14.—, TU. zvezek (za I. 1922.) broš. Din 15.—; IV. zvezek broš. Din 28.—.
Slike.
Sič: i. Kmečka soba na Gorenjskem.
Sič: U. Kmečka hiša na Gorenjskem.
30 3 X 90-5 cm.	Slika	a	Din	30	—
Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 18. tabel. Cena Din 220 —
Santel šaša: Serija razglednic Stara Ljub* Ijana. Din 10.—.
Galerija naših mož.
1. Trubar
2. Vodnik
3. Slomšek
4. Prešeren
5. Levstik
6. Stritar
7. Jurčič
615 X 47 5 cm.
8. Gregorčič
9. Aškrc
10. Tavčar
11. Levec
12. Erjavec
13. Jenko
14. Cankar 15. Gangl
Slika a Din 10'—.
S
I:
o
t
Co
>• §• <3
k
o' P
5S
S*
•s er g fr
i * E i B
<	SE
§. » O.
2J J? © l»r g o*
- ** a:
Eg ° •d	ns
§■•3 °
“J S _.	2.
3 B »
? B E3
03	•
M O B j «
— < ® O. *B 63
ge -£ fr B -e«
P
2 °
£. -g c-
• * o ^ K-“ o 5	®
g N » B P z
|
S
B
ta
I
o
F
TELEFON SfEV. 81Z.
ČEKOVNI RAČUN ŠTEV. 10761
VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V
KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
FRANČIŠKANSKA UIJCA ŠTEV 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2.
Lastnik inž. Marko Kranjec.
B B
S £ i
E—J
ff ^
&JS.© * B
_. o B g<
*j 5.
5. B
s:	S.
rti m "
• sr o . b a
» ® E 5. e,-
pr < ffit
S* < fr % SL
63 ST 63
n S —
M vC Pi !S ni
P * |
z s. p ff
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik .VL J. Galzinja.