Mestna lekarna v Ptuju pomaga zdravstveni službi v okraju
Vsakodnevni številni zdravniški pre-giedi pri Državnem uradu za socialno zavarovanje in v privatnih zdravniakih ordinacijah v Ptuju močno vpiivaj-o na delokrog    Mestne   lekarne,   ki   oskrbuje
6   pomočjo   privatne   Orožnove   lekarne v  Lackovi ulici bolnlke v Ptuju in oko-lici   z   razpoložljivimi   zdravilL
Koor Iraa opravka v lekarni, se ne-hote začudi svojevrstnemu obnasanjti Ijudstva v lekarai. Moški snamejo pri vstopu klobuke z glave ui ostanejo ves čas čakania odkriti, žene so tihe in potrpežljive Način sporazumevdiaja je kratek. Ce ]e treba čakati, pač po-čakajo. Najraje je vsakdo takoj odprav-Ijen. Povprečno pride dnevno v lekar-no nad 100 tjlidi z raznimi željami in recepti, z vprašanji za nasvete in za razna zdravila. Magister-upravnik le-karne, tov. Riževsky Pavel in magietra tov. Oražem Nežica, spretno segata v razae steklene posode, predaie ia škatlje po zdravila ali pa dajeta na-vodila v laboratoriju za pripravo raz-nih mazil. Ves dan stopicata sem iri tja, od predala čo predala, od police do police. Po večini se jima posreči ostati z zadnjo popoldnevno stranko enako ustreiljiv in vljuden kot s prvo jutra-njo, včasih pa ne moreta prikriti, da sta utrujena in redkobe6edna. Najteže je, ko pridejo .tik predpoldne od zr!rav-nikov zadnji, od Ptnja oddaljcni *-¦ ali njibovi svojci. Radi bi se vrv mov   z  vlaki   in   avtobuai,  i?'              ^a
bi   radi   prinesli   s   seboj   m                 e.
Pri zdravillh ni vseeno, ali so s-i:bao ali površno pripravljena, s kontrolo ali brez te, ker tu ni vprašanja, ali se bo kdo peljal ali §el peš, temveČ gre za to, da bo zdravilo za bolnike sredstvo, ki jim bo pomagalo do ozdravitve. Mno-gira bi bilo v naglici vseeno. kaj bi dobili. Ob takih primerih je sporazu-mevanje nekoliko živaiaejše kot je si-cer navada v lekarni. Tempo življenja ne dopuš^a mnogo časa za čakanje. Mnogi se med tem ie česa spomnijo. Ce kdo vpraša za asp-irin, se večkrat zgodi, da ga zahtevajo pote-m vsi čaka-joči. Zaloga se izčrpa, ne da bi bila koristno porabljena.
Mtiogi ljudje s podeželja kupujejo v lekarni zdravilna zelišča, ki jim rastejo doma v desetkilogramskih količinaii; tako n. pr. kamilice, Iipovo cvetje, bez-govo cvetje itd. Nešteto stekleničk in posodic za zdravila uporabljajo otroci za igrače all pa so odložene po oknih io 6telažah, lekarna pa je vča«-ih zanj« ˇ stiski. Malo je kirpcev zdravil. ki bi prtnesli s seboj po6'  "            '            ~i-
edind   to  sicer   prin
vžltJBh zdravll.                  ihaja zaradl te-
ga do pojasnje-v,:.,..
Lekarnilki prostor je bil sicer biv-šemu lastnik-u lekarne, pobeglemu Mo-litorjvi, priklad«n, n« odgovarja pa po-gojem ©edanjih obratnih prostorov, od katerih se ne zahteva samo prikladnostl za razvrstitev in ohranitev predmetov, temveč tudi za zavarovanje zdravstve-nih pogojev za uslužbence. HiSa je bila zgrajena ieta 1550, zato ni čudno, da se niti takrat niti pozrveje ni uoošte-vailo, da betanska tla niso pTimerna za delovrae proctore. B«to>nsika tla v latoo-ratoriju lekame predstavljejo &e dane« svojevrsten problem, kl je ostal prak-tično nerešljiv. Upravniku lekarne, tov. Rizevskemu, se doslej še ni posrečilo doeeči pri MLO, da bi d-obila ta be- ' tonska tla leseno prevleko. Lafooranfmja tov.   Volfova   se    ie   morala   sprii^^.iti
7   dejstvom,   da mora     zaradi     te^koga r&vmatlfrieqa     obolenja nog   veakoletno na   šesttedensko   zdrarljenje,    kljuh,   te-rnn  pa   se  ji  ©tatije   vedno  br>li   slabša.   : Lekarnižki   prostor in   prostor   laborato-Hja  se  porimi elabo  ocrrevata.   Te  o^<v HSčine   ustvarjajo    z!a<:H   pozi-mi    svoje-vr«tno  delovno razooloženje,  ki ne  gre
v  kon'6t de!a  samcga.
Kvaliteta lekamiSkega dela n« pr«d-stavlja razen načne službe nikakilh po-sebnosti, ki bi karale n<i to, dra je za lfkarni^ke usluibence sindikalno. delo odveč. Osebje mestne lekame je zaie-to v sfTi<Mkafri! podružnici. ki zajema tudi baMce v okraju. u6lužbeT>ke Deč-]e<Ta doma, Re^ilne postafe RK, Zobne ambulante in Orožnove lekame V po-dmrnici   je   nezadostoo   polif                i-
no  de!o  z enome-sečnhn sind               •«-
stankom, na k^tereaa prlhaia io ^'nj-Sina članov podnjžnice. Samo službenl odnosi ne morejo ustvariti v delovnih koiektivih take oovezave, ki bi od<?o-vnriaia strokovrti višini podnržrfice. Nedvcmno Ima to hidi druge nefjatime posledlce na službeno in os©bnn živ-lietiie   čianov   delovnlh   kolektivov
T-iTco doprteašajo v Ptuju lek^rniški us'užbencj svnj delež k zdr^vs-tveni siužM do^ovneoa liudstva s cilicm, da bi prtpomogli bo!nikotn k ciirtr»reiinie-mu ozdravlienju fri st»osobno<sti vkljii-čitve v delovni oroces m v borbo pro-U zaosta!o«ti ta noTnan'kanm. kateremu je napovedal  spopad  petletni  plan.
Začeio Iq izkorlsčan.ie r             '3
kr^ma na Kosova in !.\.i      ¦
V   Kosovu  In  Metohiji  so na povT-šind okoli   10.000  km*   velika   lež šča   kroma, ki   so   |ih  nekoč  nesistematično  izkori-Wall.
V    začetku    letojnjega   leta   je    bilo ustanovlieno   v   Dtakovici    podjet'e   za rudnike kroma »Deva« z nalogo, da or-gantzira     zkorisčanje    in     razisk&vanje leiišč   kroma.   Proizvodnja   kroma   je ie zafela  v   rudniku    »Devat,    raziskujejo pa   tudi dž?kovički   in   orahoviški  okraj. Delo bodo  raziirilj  tud   na ležišča saro-ve*kega  okraja.
Za prenos rude iz rudnika »Deva« ih »Babaj-boks« bo zgrajena žična žeiez-nica.