Wien. Tečaj IV. List izhaja vsak petek in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za čelu leto 8 gold., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.*- Za ude nar. - polit, društva „GORICA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi sc prodajajo po 6 sold. v tiskarni. Iz ipàvske doline. (Odgovor „ Soči n emu* dop. iz Tolmina 10. avg.) Krogla iz Tolmina vzletela je čez tarčo ter, namesti v Gorico, prižvižgala v ipavsko dolino. Svinec hočem pobrati ter skovati si iz svinčenke svinčnik, pa ž njim mirno napisati svoje misli. Ker se tolminski dopisnik zanima za pisatelja „ besede goriškim rodoljubom/ naj mu skrivaj šepetnem na uho, da jo je izpregovoril mož, ki sam mnogo „grunta"; nij mu torej trebe navdihovanja od drugod. Ako jaz nepoklicani zavetnik v pojasnilo onega članka kako zinem, storim to edino spričo tega, ker se z onim člaukom, kakor ga jaz umevam, popolnoma vjemam. Duh, ki veje iz imenovanega sestavka je po mojem menenji ta, da moramo narod moralno, duševno in materijalno povzdigniti do kolikor mogoče najviše stopinje ter v ta namen združiti vse moči in se posluževati vseh primernih in poštenih sredstev. Kedó li more imeti kaj proti temu? Ako pisec povdarja posebno važnost morale in značaja pri narodovi omiki, ali morda nijma prav? Narod brez nravnosti in možtva (in mg bo sicer še tako omikan!) podoben je onemu velikanu sè zlato glavo, srebrnim oprsjem .... a — prstenimi nogami. Kamen sc vdere v gori, se taka v dolhto, butne ob lončene stope orjakove in glej ! skrha se noga, orjak se zaziblje ter z gromnim ropotom telebi v prah ! Tudi narod je orjak, a vliti ga treba drugače, nego omenjeni kip. Nočem ga postaviti na glavo, niti mu dati zlate noge a glavo lončeno : vliti moramo velikana celega iz trde LISTEK. VILENICA. [Pis. Kafael SkalovičJ (Dalje.) Smo že pri »verzelji" one obzidane senožeti, ktera obdaja eno najimenitnejših Kraških votlin. Domišljija vznese misli i predstavlja v-hod znamenite jame vse drugače, kakoršen je res : Nij tu silovitega skalovja, še manj velikanskega drevja, skoro nenadoma prideš pred malo vdrto jačko vsred ravnine i to je vhod Vilenice. Pravijo, da so nekdaj delali japnenico, pa naenkrat se je vdrlo i slavna Vilenica je bila odprta. Uhod je kakih deset sežnjev širok i zija proti »VršiČeni“, ter se razteza po novejših preiskavah 320 metrov v drob kraškega skalovja. Nad Morjem stoji uliod 1381' a najspodnejši predel ima 1008', torej je 373 čevljev ali okolo 120 metrov globočine. Na severozahodni strani se gre po stopnicah navzdol do lesenih vratič v V GORICI, v petek I014^ /5. in žlahtne kovine ; za stojalo mu dajmo moralo in korenito prepričanje, to mu bo stalnost dalo in značaj ! Naj trdi kedo karkoli, to je vendarle prvo. če bo narod nraven in značajen, ne bojmo se ! ne propade ! potem mu ni-kedo tudi narodnosti, svobode in druzih svetinj ne vkrade. Nraven in značajen narod vtegne pasti a nikedar propasti; če pade, pade častno kot možak in kot junak. Toda vlijanje takega velikanskega kipa — to nij delo enega dneva, ene osebe ali enega stanu, ne ne ! tu treba mnogo dolgega in vzajemnega truda, tu treba da prinese vsak nekoliko kovine, da prime za delo, kedorkoli čuti za to kaj moči in zmožnosti v sebi ! Pa govorimo naravnost, brezi primer in prilik : Narodova omika mora sloneti na trdni, stalni, moralni podlagi. Zgodovina uči, da so najbogatejši in najizobražeucjši narodi propadli, ako so propadli moralno. To tudi tolminski dopisnik prav dobro vé. Nravnost, značajnost, možaštvo — to so narodom najbolji zid, oklep in škit. A vse to nij plod enega dneva, narodi korakajo počasi! Nadalje te naloge ne smemo navaliti na pleča samo duhovnikom in učiteljem : 11 a-rodova omikajo naloga celega naroda, v ta namen se moramo združiti vsi. Res da imajo nekateri posebno dolžnost, a kedo more reči, da gledé tega n i k a k e dolžnosti nijma ? Kaj je neki dolžnost vsakaterega ? Mari samo stanovska? Kar more, m o ž a k j e storiti dolžan, ne tisto samo, kar veleva mu stan. Za moralno, duševno in značajsko omiko ljudstva naj res delajo zvlasti oni, ki so prav zato poklicani, a drugi naj ne razdi- zidu, ki zapirajo skrivnostno prirodino svetišče čudovito poslopje Vil, ki ne sme biti oskrunjeno s pogledom vsakega nepozvanega prostaka. Na nasprotni strani visi nad žrelom jesenova i ga-brova meja. Nad vratini je v kamnu izdolben latinski časoslovni napis : E LIberaLItate CoMItls a PetazzI ECCLesla CornlaLensIs aCCepIt. (1809) Torej je bila, jama v lasti grofov Fetazzi, imenitne rodovine tržaške, ki je imela mnogo posestev na Krasu. Oni grof, ki je Vilenico prepustil lokevski cerkvi, je bil poslednji iste rodovine: Aldelm „Petač“, kije bil v Sežanski cerkvi pokopan 1. 1817. Ker se je občina pozneje odkupila, vživa sedaj tudi dohodke Vileni-čine. Vstopiš, se vstaviš, občutke napneš priča-kovaje kaj nenavadnega, pa vlažen mrzel zrak ti nasproti pihlja: na levej strani jame raste grm bezgovine in dokler je še kaj svitlobe vidimo po tleli koprive i glive, — bolj naprej v globini preneha vsaktero organično življenje. Po groblji kamenja pridemo pod prvi obok neka V/J**** Naročhina in dopisi naj se blagovoljno pošiljajo opravi» iàtr« v nunskih ulicah v tiskiirn ■■' • poštenega namena, dotičnim jako cenjenim gospodom v resen prevdarek. Pa da se vrnem k stvari, naj povem svoje menenje ob kratkem : uijsmo vsi toliko premožni, da bi si mogli vse liste naročevati. Ali utrpi siromak — kmet omisliti si mnogo časnikov, in ko bi bili še tako dobri in potrebni ? Ali jih utegne po mnogo prebirati? In vendar pravico do omike, napredka vsestranskega ima slednji ! Podajajmo torej ljudem v enem listu kolikor mogoče obilno mnogovrstne, zdrave, koristne in potrebne hrane. Odločimo v njem so-sebno tudi stalen prostorček kmetovalcem. Da prostora ne zmanjka, skrbimo vsi zato, da pridejo v list samo spisi, vredni prostora, ki ga zasedajo. Za prazne čenče se nij iznašlo tiskarstvo. Ako „ beseda goriškim rodoljubom" vroče na srce- poklada skrb za naš duševni, moralni in materijalni razvoj in razcvet, menda pač ne meni politikpv izključiti iz kola narodnih delalcev ? Politikovanje nam je tudi potrebno ; kar bi pa morali ščinoma prognati iz naših tednikov, to je vtikanje v zunanjo in »visoko" politiko. Ali se ta ne podaja nekako smešno duodecnim, za prostega scljaka pisanim novinam? Nij li to nekoliko predomišljavo, če mi v malih tednikih dajemo narodom Thierse in Gambette, Karlose in Alfonze ? ako hočemo u-pljivati na kabinete in parlamente londonske in parižke ? čemu — li toliko ognja in ropota za daljne, nam ne »krop ne voda* — velevlasti. Ta ogenj bi se pač bolje porabil za domače ognjišče ! O zunanjih zadevah lepo nepristransko in mirno poročajmo (razun če je treba pisati o bratih po krvi in jeziku, tam je ogenj na pravem mestu), o domačih zadevah pa živo in bolj obširno govorimo ; , a nike-dar ne zabimo, da je list namenjen prostemu ljudstvu, tedaj vselej pišimo to in tako, kar in kakor je njemu primerno in potrebno. Naša politika naj brani našo slovensko domovino, šege, jezik in druge svetinje o-četov. Teh ne izdamo in ne prodamo za celi svet ne ! Ne damo si jih skruniti in teptati ; kedor nam te napade, dregne nam m ,f *■> prvem, večem prostoru, kakor v visoko obokanem gotiškem domu, v kojega sredini od vrha do tal sega velikanski steber kapnik ; cela teža gore, bi rekel, sloni na njegovih plečih, Mnogi učenjaki pravijo, da tisuč in tisuč let preteče, preden se taki velikanski kapniki napravijo, pa to so le hipoteze ali Učenjaška menenja. Schmidi, sloveč preiskovalec kraških jam, pravi da po računu zvedenih (?) mož, je potreboval nek ogromni kapnik v postojnski jami, ki meri 00' v okrogu, 80.000 let, da se je tako vdebelil, pa hitro pristavi, da je več manjših kapnikov se s časom odebelilo ; skup sprimilo ter se združilo v velikane. Isto tako je tudi v Vilenici mnogo kapnikov, ki so polagoma rastoči se združili v e-nega, posebno zgornji od stropa viseči (stalaktiti) se zdolnjimi iz tal se dvigajočimi (stalagmiti)— na enem je celò napis izdolben z letnico združenja. Evo tu krasno podobo združenja narodov jednega jezika, pri nas Jugo i Severoslovanov ? (Dalje.) v živo, znali mu bomo odgovoriti ! Poštenim Nemcem in Italijanom spoštovanje, a krvav boj italijanizovanju iu germanizovanju — to ostane naše geslo, dokler bode kaj duha v nas. Volitev poslancev in odbornikov itd. so naše prav eminentno domače zadeve, ki morajo vsacega Slovenca, zvlasti pa novinarja zanimati.... Evo Vam, dopisniče iz Tolmina, dovolje prostornega polja! Ste li zadovoljui? Balkan-tužni velikan. »Gromade po gerkh goré, V nebó njih plamen šviga“! Pomniš li še, predragi narod moj, oue grozovite, temne čase, ko so ti po slovenskih gorah rudeči kresovi pisali ona strašua pisma? »Zakleti sovražnik tvojega doma, tvoje vére, morilec tvojih očetov, skrunilec zalih hčera in zvestih žen, požigalec tvojih selišč, teptalec rumenih slrnišč, divji Turčin je v deželi14 ! To so govorila ognjena sporočila vrhu planin. Tudi danes planite v nebo oni ognjeni stebri! A danes ne trepečeš ti, moj rod, za drago deco in verno ženo, za dragi dom in sveto véro, danes ne goré kresovi po tvojih vrhovih, ne žuga »besno Ture" tebi; gromade se žare tam doli na slovanskem jugu, v tužni Bosni v zemlji Ercegovej, v zemlji nesrečnih bratov tvojih. In ti velikauski kresi v nebo švigajoči so goreča poslopja, zapaljena sela in mesta! Komu li svetijo te velikanske baklje, kaj neki poménijo? Pogrebne sveče so, k pokopu * turškega trinoga plamteče! O žaru teh piarne-, nic vžgč se našim bratom na jógu zarja zlate svobode, solnce milejše bodočnosti ! Ta misel, misel na osvobojenje naših bratov, bila je vže davno moja nada, moj uzor, moje zlate sanje. Vže pred leti zapisal sem si v dnevnik te vrstice: Balkan tužni velikan, V turški jarem zakovan, Dolgih, težkih petsto let Živ mrličem vžč prištčt! Balkan, sužni velikan, / Ti Evrópina sramóta, Vragu groza in strahota, Bratom rodnim težka tuga, Mučenik nesrečni juga, Prišel je rešitve dan! Balkan, sužni velikan, Prišel je plačila dan! V večni to stoji osnovi: Robstva doba ti je preč ! »Naj jekleni so okovi, Saj jeklén je tudi meč: Zdrobi spone, je razsój si, V meč okove zdaj prekuj si, Oster meč pa v krepko dlan, Prišel je osvete dan ! Balkan, tužni velikan, Ura bije ti velika, K sodbi kliči zdaj kronika, Prime plačo naj tiran: Svita vže krvava zora, Mora pasti, pasti mora“ I Da, dolgo dovolje nosil je balkanski junak sramotni jarem. Stoletja in stoletja je trpel y- I nebovpijoče krivice, krvavo tlačenje in žuljenje ; a mera je polna! Dan osvete, dan svoboda je napočil! Celi Balkan vstaja, otresa verige, stopa v orožje, čuteč, da »manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim solncem sužni! Sklenil je raje umreti, a ne več v robstvu živčti! Ali kot umirajoči je pred odhodom na bojno polje sklenil oporoko, in najdražeje mu na sveti zapustil nam, bratom mu po rodu in krvi, po véri in jeziku: izročil nam je svoje vboge pridruge in zapuščene otroke, katere je sirote poslal na našo zemljo. Bratje, ali hočemo poslednjo voljo, najsreč-neje naročilo našega na smrt se borččega brata neizpolnjeno pustiti? Ali hočemo njegovo živo zaupanje v nas prevariti? Nikedar ! Njegovi očetje so bili boj za svobodo in omiko cele Evrope in on, naš južni brat, tudi sedaj preliva krvco za »krst častni in svobodo zJatno", za najsvetejše svetinje človečan-stva. Zato je pa v duhu pod zastavo teh svetih boritdjev vsako plemenito srcé. A ti junači se bore zvlasti tudi za nas, za slavo vsega slovanskega imena; zatorej je sosebno vsak I Slovan jim pomagati dolžan! Se vé da! Pomagati bi jim morali sè »sabljico opasano in puškico nabasano"............ A ko bi nam to zabranili, kedó, ki se imenuje človeka, bo si upal zabraniti, da otiramo vsaj solze ubogih, k nam pribeglih, zapuščenih žen in nježnih otročičev, ki so sedaj morda vže udóve in sirote?! Zatorej k žrtveniku vsi! Vsak naj položi z dobrim srcem in brez odloga nanj svoj dar. Naprej, naprej duhovniki! Povsódi ste bili v prvi vrsti, kjer je šlo za véro in narod, dajte, poslavite se tudi v sedanjem pomembnem trenutku! Možje, ki imate ženo in deco, ali ne čutite v srci bolečin teh siromaških sirot? Mladčniči, krvi za brate ne žrtvujete, darójte vsaj nekoliko svojih žuljev, nekoliko novčičev sè znojem pridobljenih! Dekleta, vas ne kličem, vsaj vem, da vas k darilniku žene vže lastno srcé. V vsacem kraji naj se sestavi »komité" za nabor milodarov, in sicer bi tu stavil pra-šanje, ali bi ne mogli občinski zastopi prevzeti te svete in častne naloge? * Dokler traja ta sveti boj za véro in svobodo, dokler teče krv naših bratov, tudi mi o-pustimo vse veselice (razun onih, ki bi se morda napravile prav v ta namen), in kar bi imeli potrositi za razveseljevanje, položimo v roke erce-govskih sirot. Če naši bratje žrtvujejo kri, ali bi nas nè morala rudečica obliti, ko bi mi čisto nič nc žrtvovali? Dajmo, pokažimo jim simpatije, ne v besedi, nego v dejanji! Skrbimo jim za vbogo sirotčad in s tem se vdeležimo njihovega boja in njihove slave! DOPISI. V Ljubljani 6* sept. — (Škofovo povečevanje — Hilzerj evi zvonovi — cerkveno petje in zaljšanje.) Bela Ljubljana je imela v svoji sredi imenitne goste, prevzvišeni knezo-nadškof goriški, škof tržaški, knezo-škof celovški in knezo-škof mariborski sešli so se tu posvečevat novega ljubljanskega kneza in škofa dr. Janeza Zlatousta Pogačarja. Poleg teh visokih cerkvenih oseb prišlo je iz dežele mnogo duhovnov, tudi goriš-ka in mariborska škofija ste bilo zastopani, ravno tako tudi nemški ml in benediktini. V nedeljo so vsi želcznični vlaki pripeljali množice pobožnega Jludstva in po ulicah je vse vrelo proti stolni cerkvi. Duhovščina se je zbrala v stolni cerkvi in šla v škofovo palačo okoli %9, da slovesno upelje novega višega pastirja. Ko stopijo škofje (Pogačar kot kanonik opravljen na levi strani nadškofa goriškega) v cerkev, potihnejo orgije in veličasten „Ecce sacerdos magnusu zadoni, sprevod pa gre po cerkvi do altarja, kjer je shranjeno Najsvetejše. Škofje pokleknejo in opravijo svojo molitev, duhovščina pa se poda na od Kazana mesta, viša za aitar, niža v klopi, pripravljene pod kupijo. V bližnjih stolih so prostore vzeli deželni glavar, deželni predsednik, sodnijski predsednik sè svojimi višimi uradniki, dva generala en polkovnik in deputacija v Ljubljani bivajočih častnikov zastopala je vojaški stan. Posvečevanje se je vršilo gladko, nadškof so maševali pii velikem, novi škof pa pri stranskem altarji. Med posvečevanjem je pelo kakih 24 pevcev in pevk na koru pod g. Fdrsteijevim vodstvom izbrane mojsterske kompozicije, tekst se je z opravili pri altarji popolnem vjemal. O tem pozneje. Po končanem posvečevanji ostala je duhovščina ljubi j. škofije z novim škofom pri altarji in stolni dekan prelat Jožef Zupan nagovori novega škofa v latinskem jeziku z znano, njemu lastno navdušenostjo. Ko mu priporoča blagor škofije, stavi mu v izgled dva škofa, H r e n a in S1 o m š e k a, ter izrazuje željo, naj bi tudi on škofijo v takem duhu vladal. Iz prestola na ta nagovor odgovori novi škof v lepi latinščini, da živo občuti težo butare, ktero je od Boga sprejel ed naj sto uro svojega življenja, da. si bo pa prizadeval z božjo pomočjo, s pomočjo svojih prečastitih bratov svojo nalogo v resnici spolnovati. Potem so bili vsi duhovni dopuščeni k poljubljeju roke in po končanem tem opravilu šla je procesija zopet v škofijo. Pogostovanje je bilo na dveh krajih, v škofovi palači za višo duhovščiuo in druge povabljene visoke osebe, v semeniški obedovalnici pa za nižo duhovščino. Tu je bilo čez 90 oseb pri kosilu, ktero je začelo točno ob 1. uri. Med kosilom obišče novi škof svoje goste, ki so stoje poslušali njegov pozdrav, ko so se vsedli, poprime semeniški vodja prof. dr. Čebašek besedo in v . navdušeni slovenski napitnici omenja delovanja novega škofa in želi, da bi tudi zdaj v novem delokrogu s pomočjo duhovščine v katoliškem duhu vladal lepo pa veliko ljubljansko škofijo. Z gromovitimi živio — in slava — klici ^e sprejela duhovščina to napitnico, ravno tako iudi odzdrav, v kterem je novi škof povdarjal, da bo treba z združenimi močmi delati v prid škofije, in prosil, naj mu zanaprej vselej nasproti pridejo z zaupanjem. Napitnica škofova je veljala duhovščini viši in niži cele škofije. Potem se je podal novi škof v svojo palačo grede po obedovalnici so ga spremljali navdušeni živio — in slava — klici. Kosilo pri knezu in škofu je začelo ob 2 popoldne, vojaška godba je svirala na dvorišči. Nazočih je bilo blizo 70 oseb. Napivalo še je presvetlemu cesarja, sv. Očetu, konsekratorju prevzvišenemu nadškofu, novemu škofu dr. Pogačarju itd. Pri obeh pojedinah je bila velika veselost in navdušenost. Zraven škofovega posvečevanja, bila je obrnjena pozornost ljubljanskih prebivalcev na petere nove zvonove za cerkev sv. Petra, koje je vlil H i 1 c e r v dunajskem novem mestu. V četrtek 2. sept. popoldne po 2 peljali so iz kolodvora na ozaljšanih vozeh krasno izdelane zvonove v procesiji pred cerkev. Na kolodvoru se je to-le pripetilo. Ljubljanski zvonar Samassa pripeljal je 4 zvonove, svitle kakor luč, ravno takrat tje, ko so imeli Hilcerjeve odpeljati. Ne-ktere osebe (ali so bile najete ne vem) so začele hvaliti svitle Samafesove in grajati in v nič de-vati Hilcerjeve zvonove, dobro je bilo, da ni nastal kak prepir. Tudi tako počenjanje ne pridobi zgubljenega zaupanja. V saboto 4. sepf je blagoslovil nove zvonove stolni dekan prelat Jožef Zup an ob 10. uri. Prebivalci fare sv. Petra so se pokazali prave narodnjake. Vsi napisi so bili slovenski, zastave narodne, deklice, ki so kot venec z vencem zvonove obdajale, v beli obleki z višnjevimi in redečimi trakovi na prsih in enakimi cvetlicami na glavi. Silno veliko ljudstva je bilo uazočega in zadovoljnost se je brala na obrazih poštenih farmanov, ko so prijazno Ybrauo natrkvanje novih zvonov zaslišali. V resnici se mora priznati, da jc Hilcer svojo nalogo častno rešil. Ako se sme sklepati iz zvonenja pri D. M. v Polji na novo zvonenje pri sv. Petre, bo to zadnje zvonilo toliko veličastuejše, kolikor večji so zvonovi. ’ Veliki tehta 5848 funtov in glas njegov je A. Po koučanem opravilu zapele so pevkinje prav krasno pesem na Čast novim zvonovom. To petje, kakor sploh v Ljubljani, je moralo Človeka razveseliti. Poznalo se je povsod, da se poje z veseljem, z navdušenostjo k veči časti božji. Koralno petje o Ljubljani dobro napreduje posebno v stolni in frančiškanski cerkvi. Kadar je kaka posebna slovesnost, ozalšujejo se snažne in lepe cerkve z zelenimi cveticami, s cipresami, palmami itd. Suhih cvetic se malo nahaja. Ogled. Avstrija. Delegacije se zberó 21. septembra na Dunaji, državni zbor pa pozneje. Na Češkem je bil 5. t. m. v mestu Triibau-u velikansk shod udov katoliško-političnega društva za češko kraljestvo. Predsedoval je knez Lobkovic, grof Tliun, baron Zessner, dr. Barovy, prof. Drozd in kmet Ivan Janiš so govorili. Nazočih udov v dvorani 700, zunaj ueštevilna množica. Dnevni redje obsegal : 1. Katoliška cerkev je bila in je zastopnica historičnega prava. 2. Ktero vprašanje daja mislečim največ posla. 3. Socialno vprašanje. 4. Pomen v sedanjih časih obhajanih stoletnic. V Ljubljani je izdal novoposvečeni knez in škof. dr. Jan. Zl. Pogačar pastirski list. Ustavoverski listi so prinesli odlomke iz njega in so z njim povsem zadovoljni. Posebno tolmačijo stavek «dajte Bogu, kar je božjega, cesarju pa, kar je cesarjevega* tako, da naj se duhovščina podvrže državnim temeljnim postavam. Počakajmo, da preberemo ves list, potem bomo o njem sodili, kar je političnega v njem. Nemci ustavoverci imajo zdaj po vseh kotih svoje „parteitage“, da svojim mamelukom blagre nove dobe v starih frazah pogrevajo. Noben govornik pa ne pride do kake nove zdrave misli. V ogrskem državnem zboru je poslanec Baltazar Horvat v krepkem gomu nasvetoval, naj zbornica protokolarično izrazi sočutje kraljevi družini zastran smrti kralja Ferdinanda V. Govorilo se je, da misli ministerstvo napraviti posojilo 90 milijonov gold., ministerski listi pa to vest zanikajo. Zunanje države. Velike pomenljivosti so dogodki na vshodu, ki dohajajo od raznih strani. Iz B e 1 g r a d a se naznanja, da se vrlo vrše razprave s Črnogoro, o vzajemnem postopanji in delovanji v hrcego-vinsko-bosaiškem vprašanji. Trdi sc za gotovo, da odkar stoji Ristič načelu vnanjih srbskih zadev, se bode Srbija s črnogoro naposled popolnem sporazumela. V Carigradu je imel avstrijski poslanec grof Ziehy avdijenco pri sultanu, kteremu jc glede izbarkanja turških vojakov v Kleku rekel, da avstrijska vlada sicer pusti turškim vojakom marširati čez Klek, da ji pa ne dopušča ozir na Slovane, da bi je pastila tudi čez dalmatinsko zemljo. Iz bojišča imamo te-le naznanila : *Obzoru piše 5. sept. Vkljub vsem nezgodam in vernemu deževanju bojujejo se n-staši s Turki pri Prozoru in Motajici. Okolo Gradaca in pri Biščahje nastal upor. Gla-soviti beg Kulinovič je poginil. — Zadar 5. sept. V sredo je potolkel Miličevič pri Ljubiuji 60 Turčinov, požgal 30 hiš in vzel 700 rogate živine, zgubil pa 8 svojih. — Iz Spijeta 7. sept. se brzojavlja «S. N.“ Črnagora začne gotovo najdalje v 10 dneh boj. Senator Plamenac je dofiel z včerajšnem parobrodom sem, ter gre na Dunaj, kjer ostane nekoliko ur, da pride do 16. sept. zopet v Cetinje. Črnogorska artilerija je uže na meji, vojska je sklicana. Po drugem telegramu gre skoraj pričakovati imenitnih dogod?b na jugoslovanskem bojišči. Poseben tajnik kneza Nikolaja je ruskemn konzulu naznanil, da je knez do sedaj ohranil nentrali-teto, da pa Črnogorcev ne more več od boja s Turki zadržati, ker so preveč razburjeni. Domače stvari. ( Vernim Slovencem m znanje). — Kakor slišimo, bodo v adventnem času v favni cerkvi sv. Ignacija na Travniku duhovne vaje, ktere bo vodil sloveč sloveusk misijonar. To bo lepa prilika Slovencem dobrot svetega leta se vdeležiti in pripraviti se na sv. božične praznike. Upamo, da bomo o pravem času natančno poročati za-mogli, ktere dni in v kterih urah bodo te duhovne vaje, vendar pa že danes opozorujemo verne Slovence v mestu iu okolici, naj prej svoja opravila tako vredijo, da bodo imeli v adventnem času, ki je za take pobožnosti naj bolj ugoden, zadosti časa vseh pobožnosti se vdeležiti. Ker je cerkev sv. Ignacija v sredi mesta, ker bodo govori izverstni — to priča misijonarjevo imé, in ker bo gotovo tudi lepo, misijonskemu času primerno petje, se je nadejati prav obilne v-deležbc. (Za Iter cegov inske vdove sn sirote) darujejo : Č. g. S. Gregorčič 5 gl. — V. S. 2 gld. — Andrej Jug 2 gl. — Sim. Gabršček 2 gld. (Srečkanje loterije), ktero je napravila gro- m* m%u f-j K f |§?v ' MÈ I * |v fio j« Mat. Coroni ni-eva, je odloženo na 8. decembra 1875. (tNovicce), ki štejejo že 33 letnikov, so bile v sredo prvikrat konfiscirane. v (V. č. gospod prof. Stefan Kociončič) je o priliki posvečevanja premilostljivega kneza in škofa ljubljanskega izdal poseben „darček“, knjižico, v kterej je v hebrejskem originalu, v latinski in slovenski prestavi sestavljena pesem na čast dr. Janezu Zl. Pogačarju. Zarad pičlega prostora priobčimo le voščilno pismo, ki se glasi : Prevzvišeni Knez! Premdostljivi Škof ! Dog je bil Izraelcem po Mojzesu zapovedal, naj mu naredé svetišče, da bo med njimi prebival; ter jim je ukazal, naj v ta namen skup nanesejo darov »zlata in srebra, in brona, višnjeve in zagorelerudeče volne, in dvakrat omočenega Škr-foto, in tančice, kozjih dlak, in rudečkastih ovnovih kol, in plavkastih kož, šitimovega lesa, in olja za napravo svetilnic, in da se naredi mazdo, in lepo dišeče kadilo, onikovih kamnar, in drazih kamnov“ (2. Mojz. XXXV, 5—9.) In vsi so z velikim veseljem in s pripravnim srcem darov donašali, vsakdo kar in kolikor je premogel. V višjo povzdigo slovesne vesele slavnosti Vašega posvečenja si prizadeva vsakdo po svoji moči kaj donesti, zlata, srebra. drazih kamnov in dišav; jaz vbožček ne premorem toliko, ali z radovoljnim srcem dam, kar imam in kar premorem, nekaj lesa in kozjih dlak; toda gotov sem si, da Vaša Prevzvišenost mojega revnega darčeka v Svoji milosti ne zavrže: saj gledate bolj na srce darilčevo, kakor na dar sam. Veliko prijateljev in spoštovateljev imate, ki Vas resnično ljubijo, in visoko spoštujejo ; ali drznem se reči, da jih imate malo, ki Vas višje spoštujejo od mene. Blagovolile tedaj s tem milostljivo sprejeti očiten dokaz tega mojega resničnega spoštovanja, ki. sem in vedno ostanem Vaše Prevzvišenosti naj ponizniši sluga ŠTEFAN KOCIANČIČ profesor sv. pisma stare zaveze v Goriški duhovšnici. Ozaanllo« HRANILNICI, združena 8 zastavljavnico „ MONTE DI PIETÀ« v Gorici prejema vsak dan, razun nedelj in praznikov, od 8. ure zjutraj do poldne kateri koli znesek denarja ne manjši od 1. gold. in plačuje obresti 5°/o Posojuje se tudi denar na nepremakljivo blaSo (hiše in zemljišča) in na obligacije po 6%- Ta posojila se potem lahko tudi poplačujejo v večkratnih obronih (ratah), primernih posojenemu kaqitalu. Zastavljavnica (Mont) izplačuje zneske v srebru na navatne zastave (perilo, prejo, oblačilo itd.), kakor tudi na zlatenino in sreberniuo. Ako izplačani znesek 10 gold. ne presega, plačuje se obresti 6%, od večih zneskov 8%- Vojska med Francozi in Nemci leta 1870. in 1871., knjižica sè 102 strani je izšla v C. Mailingovi tiskarni. Cena 50 kr. Terlaj von Gebr. C. & N. Benziier I« ftnltoef«. (édfaeij.) •d ► ► (MU m M M JUte unir lene Delt. m 3ffuftrirteš fatljolifdjcS ftamilicnMAtt t«r $(itter0a$u eine pratpttJoHe OeIfnrbenbru(f*5h:dmie ber 45 Centimeter kod) unb 34 Centimeter breit, gegen 9Ča^a^fuitg non ttur 1 SKarf 20 flfg. ober 1 gr. 50 Sentb. 3u begte^en burefi F. Wokulat Buchhandlimg in G5rz. m iii 4 r* OGLAS. Starši pozor! (jjjjp S 16. oktobrom začne tukajšna c. k. pripravi j avnica svoje drugo šolsko leto. Kakor znano, je na- 'iflfi men te Preve^^emu pomanj-JjjggjJ kanju ljudskih učiteljev v okom (lUg priti. Do sedaj je moral vsak, kdor je hotel stopiti v učiteljsko (D® izobraževališČe, naj manj spodnjo j® gimnazijo ali realko dovršiti, zdaj ni tega več treba, ampak popolno (251) zadostuje, da eno leto to pripravil® ljavnico z dobrim vspeliom obi-skuje in po prestanem sprejem-nem izpitu se sprejme v izobra-(jjjjg ževališče. Pogoji za sprejem v Q5JD pripravnico so: 1. dovršeno 14. ®® leto; 2. telesna sposobnost in nravna nepokvarjenost. 3. odpustno spričevalo ljudske ali mc-Jjjjj) ščanske šole. Sprejemajo se dečki (J® in deklice in sicer vsak dan od jifl® denašnjega dne začenši do 16. oktobra ustmeno in pismeno pri jjjg podpisanem voditeljstvu. Pridni učenci dobe 50 gl. državne šti-<21® pendije. Ta šola ni namenjena le 6® za okoličane, ampak ravno tako za Krašovce in Vipavce in sploh qmj za vsacega, kdor se hoče oglasiti. (fifa Želeti bi tedaj bilo, da bi se mnogo mladine vdeležilo. M Proseku, 17. avgusta'1875. ggg) Voditeljstvo c. k. pripravljal nice Pri Dunajski razstavi 1. 1873 2 medaliji za napredek za 8 zvonov s skupno težo 300 centov, vlitih za votivno cerkev na Du-myi in razstavljenih. Ces. kralj. dvoma livarna za zvonove in metale Ignacija Hilzerja & sinov v Dunajskem Novem mestu (Ignaz Hilzer & Solin in Wiener-Neustadt.) se priporoča za naročevanje zvonov vsake teže in vsakega glasa 1 ter tudi za vsake Za prej odločeni glas ali čisto harmonični akord naročenega zvonovja (več zvonov) se daje poroštvo. Zvonovom se pridaja tudi vsa druga oprava, jarmi iz lesa ali železja po najboljši in najnovejši šegi narejeni, tako da se veliki in težki zvonovi prav lahko gonijo, ker teko po zobcih na novo iznaj-den način ; tudi sc lahko presuče-jo, kedar koli treba, brez posebne naprave, tako da zvonovi dalje trpe in mnogo lepši pojo. Naročila se izgotovljajo natenčno in po ceni. Zarad plače so vgodni pogoji. izdelke iz vlitega metala. Tudi se zvonovi tako vredijo, da se pri zvonenji vsi lepo vjemajo in kemblji drug za drugim v lepem redu bijejo. Za tako vredenje je iznašla ta livarna novo sistemo, po kteri vsak novo opravljeni zvon, pa tudi vse zvonove v zvoniku en sam človek v kakih urah po zelò priprosti napravi brez vseh stroškov tako vrediti more, da zvonovi enako, hitreje ali bolj po-čaši tckó. Ta naprava se da posebno vgodno napraviti pri jarnih iz železa skovanih ki tekó. na okroglih zobeh po lastni c. k. izklijiičijivo priv. iznajdbi. Kar ta liv. obstoji, 33 I., je vlila 2930 večih zvonov, ki so tehtali 12800 c. Lastnik, izdavateij in odgovorni urednik : KAKOL KOCIJANČIČ. — Tiskar : MAILING v Gorici.