Poštnina plnftnm v ooKcoUl m Ona Din I** linitiuM doni Steli. 277 V ffuMiaiti, (umcdelicH fi. decembra 1937 leto II. Predsednik naše vlade ie sinoči dospel v Rim na važen politični obisk Prvo srečanje Mussolinija z dr. Stojadinovičem Rim, 6. decembra. Snoči ob 9.48 je dospel predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovič s posebnim vlakom, ki mu ga je stavila italijanska vlada na razpolago, v Rim. Ze davno pred prihodom vlaka so se na postaji pričeli zbirati visoki zastopniki italijanskih civilnih in vojaških oblasti ter fašistične stranke. Kolodvor je bil bajno razsvetljen s številnimi reflektorji in okrašen z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami. Sprejem na meji v Postoni Italijanske oblasti so dr. Stojadinoviču priredile svečan sprejem že takoj na meji v Postojni, kjer je bila postaja okrašena s preprogami in cvetjem. Tu so dr. Stojadinoviča pozdravili italijanski civilni, vojaški in fašistovski dostojanstveniki iz obmejnih pokrajin. Dr. Stojadinovič je v Postojni obšel častno četo italijanske vojske med igranjem naše državne himne. Sprejem v Postojni je bil tako slovesen, kakršnega ne pomnijo niti o potovanju tujih vladarjev, kar dokazuje, kakšen pomen pripisuje Italija potovanju našega ministrskega predsednika v Rim. Vse večje postaje proti Rimu, ob katerih je vozil posebni vlak dr. Stojadinoviča, so bile okrašene z zastavami in cvetjem. Na večjih postajah go ga prišli pozdravljat različni dostojanstveniki. Rim v slovesnem nakitu Zaradi prihoda in sprejema jugoslovanskega premiera dr. Stojadinoviča je dobil Rim nocoj svečano lice. Vse mesto je okrašeno z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami ter z zastavami in grbom mesta Rim. Posebno lepo je okrašen prostorni trg pred postajo. Izhodna vrata iz dvorske čakalnice, ckozi katera sta stopila predsednik vlade doktor Stojadinovič in zunanji minister grof Ciano na trg, so posebno pompozno okrašena. Na javnih zgradbah, na palačah in velikih hotelih se vijejo dolge jugoslovanske zastave. Fasade posameznih hiš so okrašene z velikim številom malih jugoslovanskih in italijanskih zastavic in grbov italijanske in jugoslovanske države. »Piazza Esedra« je okrašena z ogromnimi jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami, tako da predstavlja ves ta okras posebno celoto. Ob pričetku velike Via Nazionale se prav tako vijejo ogromne zastave obeh držav. Preko 9000 m platna v jugoslovanskih barvah so porabili za okrasitev Rima o tem dogodku. Mesto je bilo sinoči tudi svečano osvetljeno. Vsi zgodovinski spomeniki, fasade zgodovinskih palač, vse fontane 60 bile osvetljene z električnimi žarometi. Mesto je bilo poleg tega razsvetljeno tudi na stari rimski način, tako da so žive bleščeče migljajoče luči svetile na mnogoštevilnih balkonih in oknih. Obenem eo bili prižgani tudi veliki svetilniki in žare z oljem. V rimsko nebo so metali 6vetle stebre svetlobe z rimskega aerodroma. Veliko število časnikarjev, foto-reporterjev bo Imelo nedvomno izredno mnogo dela. Tuji časnikarji kažejo najživahnejše zanimanje za sleherno podrobnost tega diplomatskega obiska. Med njimi je mnogo ameriških. Dostojanstveniki se zbira’o Eno uro pred Stojadinovičevim prihodom v Rim je bila na peronu rimskega kolodvora postavljena častna četa italijanskih grenadirjev ter oddelek fašistov z zastavami. Neposredno pred postajo je bil oddelek motorizirane fašistične divizije, ki je pozneje spremljala sprevod vse do vile Ma-dama. Pri samem izhodu železniške postaje so etali rimski policijski prometniki v paradnih uniformah. Lično je bila okrašena tudi dvorna čakalnica. Kake pol ure pred Stojadinovičevim prihodom je bil na rimskih ulicah ustavljen ves promet. V tem času so že začeli prihajati na kolodvor zastopniki italijanske vlade in drugi visoki dostojanstveniki, med prvimi je prišel tajnik fašistične stranke Starace, državni tajnik zunanjega ministrstva Bastianini, drugi podtajnik v vojnem ministrstvu general Pariani, podtajnik ministrstvu za mornarico general Cavaniari, državni podtajnik v ministrstvu za zrakoplovstvo general Valle, šef štaba fašistične milice Russo, guverner mesta Rima knez Colonna, prefekt Rima Pressi, kabinetni Sef ministrstva za zunanje posle de Pepo in šef ceremoniala Cartini. Na postajo so v tem trenutku prišli tudi vsi višji uradniki naših poslaništev v Rimu, in sicer pri Kvirinalu in .Vatikanu s tajnikom Josipom Zorkom in svetnikom poslaništva msgr. Moscate-loni. Bili so navzoči tudi nemški veleposlanik^ v Rimu von Heeren, ter diplomatski zastopniki držav balkanskega sporazuma in Male zveze. Mussolinijev prihod Ob 933 je prispel na kolodvor predsednik italijanske vlade Mussolini, ki je bil oblečen v uniformo maršala fašistične milice. Za njim je prišel italijanski zunanji minister grof. Ciano. Prihod Mussolinija na postajo je pozdravila fašistična godba in zaigrala Giovinezzo. Mussolini je takoj zatem obšel častno četo. Mussolini pozdravlja V tem trenutku, bilo je točno 9.48, je Se privozil posebni vlak na rimsko postajo Termini. Poveljniki posameznih vojaških oddelkov so poveljevali »mirno«, godba pa je zaigrala našo državno himno, čim se je vlak ustavil, se je že pokazal pri vratih predsednik vlade dr. Stojadinovič z ženo. K njemu je takoj pristopil predsednik italijanske vlnde Mussolini in se dalj časa z njim rokoval. Mussolini je gospej Avgusti Stojadino-vičevi izročil velik šop krasnih orhidej, prav tako tudi italijanski zunanji minister grof Ciano. m- ■ Mussolini je x spremstvu našega pred- sednika vlade dr. Stojadinoviča pristopil k častni četi italijanske vojske, ki sta jo oba državnika ob igranju jugoslovanske državne himne nato obšla. Mussolini je Stojadinoviču tokrat tudi predstavil vse poveljnike posameznih vojaških oddelkov, ki so pričakovali Stojadinovičev prihod. Ko sta oba državnika obšla častno četo in je Mussolini predstavil dr. Stojadinoviču vse navzočne dostojanstvenike, ga je nato pospremil v dvorno čakalnico, kjer mu je predstavil še druge člane raznih civilnih in vojaških fašističnih oblasti. Po daljšem odmoru v čakalnici so se Mussolini in dr. Stojadinovič ter zunanji minister grof Ciano pojavili pred kolodvorom. Nepregledne množice rimskega ljudstva. članov fašističnih organizacij, je ob tej priliki prirejalo dr. Stojadinoviču dolgotrajne ovacije. Stojadinovič in Mussolini sta se nato vsedla v odprt avtomobil in se odpeljala v vilo Madama, ki jo je italijanska vlada stavila na razpolago predsedniku jugoslovanske vlade za ves čas njegovega bivanja v Rimu. Izjava Italijanskega zunanjega ministra rn namen obiska v Rimu: Prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo postaja vse močnejše Rim, 6. dec. Pred prihodom jugoslovanskega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča na rimsko postajo je italijanski zunanji minster Ciano pozdravil jugoslovanske časnikarje, izmed katerih je nekatere pomnil še iz Belgrada. Časnikarji so ga prosili za kako izjavo o razmerju med Italijo in Jugoslavijo, nakar je grof Ciano dejal: »Že v Beigradu sem vam govoril, da je to samo začetek. Naše prijateljstvo napreduje in postaja vedno močnejše.« Jugoslovanski časnikarji so se ministru Cianu zahvalili za tople sprejeme, ki so jih bili povsod deležni. Grof Ciano pa je nato še dodal: »Zelo sem srečen, da prihaja dr. Stojadinovič v Rim in zopet ponavljam, nas vse je njegov obisk v Rimu zelo razveselil.« Berlin, 6. dec. »Berliner Tageblatt« je objavil ob odhodu dr. Stojadinoviča v Rim posebno poročilo, v katerem naglaša, da stoji Jugoslavija na strani Italije proti revolucionarnim silam, ki hočejo razdreti evropski red in mir. Rimski poročevalec lista poroča o svečanem programu za sprejem dr. Stojadinoviča v Rim in o izredno toplih poročilih italijanskega tiska, ki pozdravlja prihod dr. Stojadinoviča »Deutsche Allgemeine Zeitung« je prav tako objavila simpatično poročilo iz Rima in opozarja na ugotovitve rimske »Tribune«, da je sporazum med Italijo in Jugoslavijo eden izmed onih stebrov, na katerih sloni nova Evropa. Belgrajski poročevalec pa poroča o obisku dr. Stojadinoviča v milanskem industrijskem centru in pripominja, da se pripravlja poleg tega še cel načrt za ojačenje gospodarskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Bukarešta, 8. dec. Romunski listi obširno pišejo o pomenu Stojadinovičega potovanja v Rim in pravijo, da je to potovanje izpopolnitev sporazuma, ki je bil podpisan v Beigradu. Zato se bodo pri tem obisku v Rimu razgovarjali in sporazumeli še o vseh vprašanjih, o katerih ni v Beigradu prišlo do končnoveljavnih sklepov. Med ta vprašanja spada ureditev manjšinskega vprašanja v Italiji, ureditev manjšinskega tiska in pouka materinščino ter dogovor o gospodarskem sporazumu in sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Urejanje španske nacionalistične države „$panski termin" v Franciji Burgos, 6. decembra. AA. Ustoličenje novega sveta španske falange, ki je povsem po svojem ustroju podoben italijanskemu velikemu fašističnemu svetu, je izzvalo dve iznenadenji. Svet je na svoji prvi poslovni seji poblastil generala Franca, da imenuje 12 članov sveta v odbor, ki naj pripravi novo ustavo. Franco je spočetka nameraval omejiti število tega ustavnega odbora le na šest članov. Poleg tega je general Franco imenoval za generalnega tajnika narodnega sveta Raymoiula Questo, ki je prišel šele meseea septembra iz ujetništva, ko so republikanci in nacio- nalisti ob neki priliki zamenjali svoje ujetnike. Questa uživa velik ugled. V programatskem govoru, ki ga je imel pred mesecem dni, je izjavil, da mora načelo strokovnih organizacij postati osnova za razmerje med delom in kapitalom v državi. Odločno je nastopil proti modernemu kapitalu in se zavzel za režim, ki bi onemogočil ustvarjanje finančnih dinastij in skupin. Kar se tiče monarhije, je Questa tedaj izjavil, da bo to vprašanje postalo aktualno šele, ko bo narodno-sindikalistična država dograjena. Kardinal Pelegrinetti v Ljubljani Ljubljana, 6. decembra. Prav na dan sv. Nikolaja, ko ljubljanska škofijska stolnica praznuje svojega zaščitnika, je danes prispel na svojem potu v Rim dosedanji papeški nuncij v Beigradu, Eminenca kardinal Pelegrinetti v Ljubljano. Sprejem in pozdrav visokega gospoda je bil sicer skromen, a zato tem prisrč-nejši. Vsakega je globoko dimila okolnost, da je Eminenca g. kardinal pazljivo poslušal slovenske pozdravne govore naših cerkvenih knezov in zastopnikov visokih civilnih oblasti. Z zamudo 15 minut je prispel belgrajski brzo-vlak na glavni kolodvor. Tu 60 bili zbrani vsi cerkveni in civilni predstavniki, tako prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman z mnogimi kanoniki, dalje ban dr. Marko Natlačen, župan dr. Jure Adlešič z dr. Vladimirjem Ravniharjem, dr. Tominec in dr. Rant za frančiškanski red, g. Ramšak za jezuitski red, dr. Volčič za salezijanski itd. Navzoči 6o bili zastopniki raznih cerkvenih in drugih organizacij, pozdravu so prisostvovali tudi župniki ljubljanskih cerkva in prav tako iz bližnje okolice. Škof dr. Gregorij Rožman je najprej na peronu pozdravil visokega kneza v slovenskem jeziku, izrazujoč mu toplo in prisrčno zahvalo za vse njegovo delo, ki ga je storil za nas Slovence ter ga proseč, da ne bi nas Slovencev pozabil na svojem novem visokem mestu. Nato je g. ban dr. Marko Natlačen izrekel svoje pozdrave v imenu banovine, g. župan dr. Jure Adlešič v imenu mesta Ljubljane in kratko je pozdravil podžupan dr. VI. Ravnihar Nj. Eminenco, kardinala Pelegrinettija. Vsi pozdravni govori so bili slovenski. Nj. Eminenca g. kardinal je nato ljubeznivo podal roko vsem navzočim gospodom duhovnikom in zastopnikom raznih cerkvenih korporacij. Mnoge že osebno pozna, tako univ. prof. dr. Grivca in druge. Nj. Eminenca g. kardinal se je nato v Čisti in lepi srbohrvaščini zahvalil za sprejem in pozdrave. Obujal je kratko 6pomine, kako se je med svetovno vojno seznanil kot dušni pastir s prvimi slovenskimi begunci v Italiji. Bilo je to pred 22 leti. Vzljubil je že takrat Slovence kot globokoveren narod. Spominjal se je nato raznih veličastnih prireditev v Ljubljani, ki jim je osebno prisostvoval. Dostikrat je imel priliko spoznavati, kako je slovenski narod globokoveren. Svoj govor je Nj. Eminenca g. kardinal končal: »Ohranite to vašo vero! živeli vsi! Z Bogom!« Po predpisanem postanku je ob 10 brzovlak odpeljal proti Trstu in ž njim je potoval tudi Nj. Eminenca g. kardinal. Zadnje slovo je bilo globoko prisrčno. Aljehin: Euwe Tudi v 25. igri stoji Aljehin bolfe V soboto zvečer sta Aljehin in Euwe zaigrala petindvajsetič na letošnjem šahovskem tekmovanju za svetovno prvenstvo. Tokrat je Aljehin imel spet črno vojsko, pa vendar, kakor kažejo dosedanja poročila, ne tudi tako, črn dan. Aljehinova igra je prepričala šahovski svet, da je velike vrednosti pri igranju največkrat tudi dejstvo, da šahist zna svoje figure postavljati s takšno pre-rnčunanostjo, da še po poznih poznejših potezah trdno stoje, ali z drugimi besedami, ki jih imajo tudi naši šahisti tako v čislih, da šahist igra pozicijsko igro. Aljehinove poteze so tudi v tem oziru menda dosedaj nenadkriljive. Pri takšni igri ima tudi več časa in možnosti, da se uspešno polašča skoraj v vsaki partiji kakšnega nasprotnikovega kmeta, ki je tudi zmožen včasih pripraviti še tako teoretično natančnega šaliista do tega, da položi svojega kralja na mizo v znak predaje. Tudi v 25. igri je Aljehin kmalu trdneje postavil svoje figure, ki mu bodo najbrže brez več- jih težav prinesle najmanj pol točke, če ne celo. Ce Aljehin tudi to igro dobi, potem je letošnje tekmovanje za svetovno prvenstvo že odločeno in bo Aljehin dobil za Miklavža takšno darilo, ki si ga je gotovo najbolj želel — naslov svetovnega prvaka. 25. igro bosta svetovna velemojstra nadaljevala — če se Euvve morda tudi tokrat prej ne premisli, da nima več smisla brezupno vleči oslabljenih figur po deski — šele jutri v Amsterdamu, vsaj tako je rečeno. Igrala pa jo bosta najprej tudi že prej, ker je za jutri zvečer napovedana tudi že 26. igra in sicer v Haagu. 27. in 28. igro (v četrtek in soboto) pa bosta odigrala zopet v Am sterdamu. Tudi, če bo Aljehin prej dosegel 15 in pol točke, bosta velemojstra gotovo igrala še ne kaj partij, seveda ne več tako »zares«. In tiste partije utegnejo biti še bolj zanimive kot one, od katerih je bilo odvisno, kdo bo novi svetovni šahovski prvak. Grški kralj Jurij se bo na potovanju iz Pariza ustavil nekaj dni v Jugoslaviji pri knezu-namest Piku, Vesti 6. decembra Avstrijski zunanji minister dr. Schmidt bo v kratkem prišel v Jugoslavijo na lov. Ob tem lovu se bo sestal z vodilnimi jugoslovanskimi političnimi osebnostmi. Gradbena dela na novem berlinskem letališču so v glavnem končana. Letališče in vse zgradbe na njem so tako ogromne, da bo Berlin imel najbrž za dolgo časa največje zračno pristajališče na svetu. Preiskava v znani francoski zaroti ne krene nikamor naprej. Policija je morala veliko osumljencev izpustiti. Opozicijonalno časopisje zaradi afere napada vlado in pravi, da jo je organiziral glasoviti pol. inšpektor Bonny, znan po podkupovalnih škandalih v aferi Staviskega. Posebni odposlanec japonske vlade za Evropo grof lssy je dopotoval v Pariz, kjer ga bo sprejel predsednik vlade Chautemps, zatem pa še predsednik republike. Iz Pariza bo odšel v London. Trgovinsko pogodbo med Italijo in Bolgarijo so razširili tako, da velja tudi za Abesinijo in druge italijanske kolonije. Desettisoč glav goveje živine je že poginilo na Holandskem zaradi slinavke. Ogrožena je vsa živinoreja te države. V Angliji so morali zaklati 18.000 govedi zaradi iste bolezni. 0 selitvi poljskih Judov, ki bi se jih Poljska tako rada iznebila, se bosta razgovarjala francoski zunanji minister Delbos in poljski minister Beck. Poljska vlada ho baje prosila Francijo, naj dovoli Judom naselitev na otoku Madagaskarju. Nemška manjšina v Romuniji bo pri volitvah podpirala vladno listo, kakor to dela v vsaki državi. Pri proračunski debati v Parizu je prišlo ob proračunu notranjega ministrstva do hudih izpadov proti ministru Dormayu, češ da ni ukrenil nič proti komunističnim atentatom in krvavim nemirom v francoski Afriki, pač pa preganja bivše francoske bojevnike in invalide. Angleško potniško letalo, ki vozi iz Londona v Indijo, je takoj po odhodu iz Londona padlo v morje. Dva potnika sta utonila, trije so se rešili. Med njimi tudi bivši letalski minister Simon. Nemški notranji minister dr. Frick se je te dni mudil na Švedskem, kjer ga je sprejel tudi kralj. Po kaj je šel nemški minister tja, ni znano. Nemški maršal Ludendorf je še vedno zelo slab. in kaže, da ne bo več dolgo. Maršala zdeluje enaka bolezen, kakor njegovega velikega vojaškega tekmeca in nasprotnika Hindenburga. Dan narodne sloge so praznovali v ■Nemčiji. Na ta dan so začeli zbirati prispevke za zimsko pomoč. Nabiralcev po cestah je bilo 7 tisoč. Sv. stolica bo odpoklicala tudi dosedanjega nuncija pri švicarski vladi Berardinija. ki bo imenovan za tajnika kongregacije izrednih cerkvenih poslov. To mesto je imel dozdaj msgr. Pizzardo. ki bo te dni imenovan za kardinala. 160 metrov visoke opornike bo imel novi most čez Labo v Hamburgu. Dala ga bo zgraditi nemška vlada. Pod njim bodo lahko plule največje ladje, saj bodo oboki 70 metrov nad največjo možno višino vode. Na mostu bo osem ločenih cestišč. Spor med republičicnma Haitijem in San Domingom 6e kljub ameriškemu posredovanju nadaljuje, in se boje, da bo prišlo do vojne. Po obeh državicah prireja prebivalstvo hude demonstracije. 200.000 ljudi je vstalo brez strehe, 300 pa jih je izgubilo življenje pred dvema dnevoma na Filipinih, kjer je divjal strašen tajfun. Škode še niso mogli oceniti. Pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Francijo in Češkoslovaško se bodo začela danes v Parizu. Trajala bodo dolgo časa, ker je med obema državama veliko spornih vprašanj. Izvoz riža iz svojih kolonij je prepovedala holandska vlada zaradi slabe letine, ker se boji, da bi ne izbruhnila po kolonijah lakota. Mornarji so se uprli na norveški petrolejski ladji »Racine«. Ladja bi morala peljati petrolej iz Newyorka na Japonsko. Ameriške oblasti so mornarje zaradi upora zaprle in bodo najbrž hudo kaznovani. Pol milijona frankov so odnesli roparji iz neke trgovske hiše v eni najbolj prometnih pariških ulic. Zvezali so blagajnika in obrali blagajne, ne da bi jih kdo nadlegoval, Število angleškega vojaštva hoče za vsako eeno povišati angleški vojni minieter Hore Belisha z raznimi preureditvami. Temu namenu 6lužijo tudi nedavne obsežne spremembe v vodstvu angleške vojske. Novi nemški gospodarski minister general G6-ring je izdal prvo svojo uredbo, s katero določa, da mora nemško delavsto v v6eh ponogah dobivati celo mezdo tudi ob nedeljah. Zvezo za obrambo angleškega imperija so ustanovili v Londonu. Predsednik zveze je bivši indijski podkralj lord Wi11ingdon. Težka nesreča na lovu Kranj, 6. decembra 1937. Včeraj, dne 5. decembra, se je na lovu v Pod-brezjah na Gorenjskem zgodila težka nesreča. Lova na zajce in race sta se med drugim udeležila tudi akademik Belizar Keršič, sin predsednika ljubljanskega višjega sodišča dr. Petra Keršiča, in Ciril Markelj, posestnik in mlinar iz Podbrezij. Ob Bistrici, ki teče pod vasjo Podbrezje sta zalezovala race. šla sta drug za drugim, za njima pa še oče g. Belizarja Keršiča dr. Peter Keršič in posestnik Jakob Keršič iz Dolenje vasi. Pri tem zalezovanju po gostem bičevju se je Cirilu Marklju sprožila puška, in strel je zadel Belizarja Keršiča čisto od blizu v hrbet. Ponesrečenca so takoj v. spremstvu zdravnika odpeljali z avtomobilom gosp. Ranta iz Dolenje vasi v ljubljansko Leonišče. Njegovo stanje je zelo resno. Organizacija elcktromonterjev, oblastni odbor Ljubljana, obvešča svoje članstvo, da se prične ciklus predavanj za leto 1987-38 o elektrotehniki v četrtek 9. t m. ob pol 20 v Rokodelskem domu. /r.fedam g. il& Jesih. > ; - Holandski Slovenci pozdravljajo domovino I Prck,n'cnc telcfonskc Ljubljanska radijska postaja je včeraj prenašala iz Harleema prisrčno slovesnost naših izseljencev Ljubljana, 6. dec. Slovenski izseljenci v Harleemu v Holandiji, zbrani pod okriljem Društva sv. Barbare, so včeraj na domač, a prisrčen način proslavili praznik svoje zaščitnice sv. Barbare in obenem praznik našega zedinjenja. V okviru holandskih katoliških delavskih društev so si mogli naši izseljenci izprositi pri radijski postaji v Hilversum tri četrt ure za prenos proslave, ki jo je pri nas oddajala tudi ljubljanska radijska postaja. Prenos, ki se je začel ob dveh popoldne, je otvoril predsednik holandskih katoliških delavskih društev, ki je v nemščini pozdravil našo državo, o kateri tudi v Holandiji čitajo in slišijo mnogo lepega. Proslavo pa je začel predsednik Društva sv. Barbare, ki je v kratkem nagovoru pozdravil drage Slovence v domovini. Z nastopom v radiu hočejo holandski Slovenci dokazati, da so ostali zvesti svojemu jeziku in veri in da v tujini niso pozabili na svoj narod, čeprav jih je življenje pognalo v svet. Vnaprej se je opravičil zaradi preprostega programa, saj Slovenci v Holandiji ne morejo tekmovati z brati v domovini v izpiljenem petju^ in godbi, ker oboje gojijo le v svojem prostem času. Pri tej priliki je predsednik društva pozdravil kol gosta generalnega konzula v Amsterdamu dr. Miličiča in vicekonzula dr. Logarja, ki sta oba prišla na proslavo v Harleen. Pred pričetkom programa je govoril dr. Miličič o pomenu zedinjenja in o narodni zavesti izseljencev v Holandiji, nakar se je ponovno oglasil predsednik društva in posebej pozdravil v imenu izseljencev oba slovenska škofa dr. Rožmana in dr. Tomažiča ter Rafaelovo družbo z njenim predsednikom p. Zakrajškom, ki prav po očetovsko skrbi za naše izseljence. Na programu pro-‘ slave je bilo nekaj pevskih točk, ki jih je izvajalo pevsko društvo 'Zvon:, ki ga vodi Miha Štrucelj, odnosno gdč. Slavica Zajčeva, in več godbenih, ki so jih izvajali v Šramel kvintetu Franc Šuler, Rudolf Ravnikar st. in ml. ter brata Markon. Zapeli in zaigrali so preprosto, domače, veseli, da so mogli izj daljine povedati svojim bratom v domovini, da so še Slovenci, ki niso pozabili svoje pesmi, niti jezika. Ob tričetrt na tri je bila oddaja zaključena. Radijski postaji v Ljubljani, ki je prenašala to proslavo izven svojega rednega programa, smo dolžni vso hvalo, našim izseljencem pa povemo željo, da bi se še kdaj oglasili. O borbi za napredek človeštva, o laboratorijih in o življenju velikih mislecev Vam bo povedal napeto zgodbo prekrasni velefiim Luč v megli Errol Flynn Anita Louise Premiera jutri v Elitnem Kinu Naliči Telefon 21-24 Nujna potreba po vodovodu v Resniku Slov. Konjice, 3. dec. Resnik je kraj, ki leži okoli 900 m visoko na Pohorju pod Roglo. Naselje ni sklenjeno, ampak je 11 kmetij raztresenih po visokem slemenu. Življenje je tam gori zelo težavno ter ljudstvo silno trpi zaradi vremenskih nezgod skozi vse leto in zaradi slabe letine, že dolga lota na tudi zaradi pomanjkanja vode. 'Naselje nima nobenega stalnega studenca in tu zaradi silne strmine ter skalnatih tal, kjer je plast rodne zemlje prav tanka. Resničani imajo na slemenu nekaj jam, kjer se ob priliki poletnih neviht, deževja ter ob južnem zimskem vremenu nabere nekaj vode, ki pa se kmalu porazgubi. Kmetje sc morajo le za nekaj dni preskrbeti z vodo zase in za ?ivino. Ko pa nastopi Izza naših meja V Gorici pripravljajo za božične praznike zopet poseben vlak za Ljubljano. Vsi stroški za potovanje-v obe smeri in pa stroški za skupni potni list znašaji> 65 lir. Potovanje je preračunano na nekaj dni in bo vlak peljal najbrž tudi do Maribora. .Domačine v Podgradu jSloven-skega domač Jakoba Satlerja. Pokojni je po nesreči prišel pod voz, katerega je vodil hlapec Franc Bratuša iz Maribora ter je zadobil pod kopiti konj in kolesi težkega voza smrtne poškodbe. Danes se vrši pred okrožnim sodiščem v Mariboru zaradi tega nesrečnega dogodka razprava proti hlapcu Francu Bratuši, ki je obložen zaradi usmrtitve iz malomarnosti. Obtožnica mu čita, da je prenaglo vozil po precej strmi Smoletovi ulici proti Ruški cesti. Na vogalu je zavil t. isto hitrostjo in je pri zavijanju ce3to rezal v ostrem loku. Tako se je zgodilo, da raznašalec ^Slovenskega domač Jakob Satler, ki je v lem trenutku prišel v Ruški cesti, ni videl nevarnosti, zaradi hrušča na cesti pa je ropot voza preslišal. Znašel se jo nenadoma pred konji, ki jih Bratuša ni mogel več zadržati, ko je opazil pred eeboj na cesti človeka. Zavozil je v Satlerja, ga podrl na tla ter ga po/ozil do emrti. Biaiuši dejanje priznava, pravi pa. da mu je odpovedala na vozu zavora ter ni mogel voza pravočasno ustaviti. Razprava ob času poroštva še traja Opozorilo oglaševalcem v Slov. domu in Slovencu Vse cenjene naročnike oglasov v naših listih Slovencu-, Slovenskemu domu : in : Domoljubu« opozarjani, da naroee oglase le pri tistih nabiralcih oglasov, ki imajo naše izkaznice ali pa nabiralne bloke z žigom >Uprava Slovenca — Propagandni oddelek — Ljubljana \ Zvedeli smo namreč nekaj primerov, ko *o se nabiralci oglasov — božičnih in novoletnih voščil — izdajali za zastopnike naših listov, pa so v resnici bili zastopniki nekega drugegu lista, in tako tisti oglasi, ki so jih taki zastopniki nabrali, niso p rji li v roke upravi naših listov,. zveze Ljubljana, 8. decembra. Južni sneg, ki je začel naletavati v noči od nedelje na ponedeljek, je zopet prekinil veliko število telefonskih vodov. Najhuje je po južnem snegu prizadeta ljubljanska avtomatska telefonska centrala, v kateri je sneg do jutra prekinil okrog 400 zvez. Nesreča je tembolj nerodna zato, ker se tudi še sedaj, ko je sneg že nehal naletavati, zveze še trgajo. Sneg namreč drči s streh in je že na več krajih potrgal precejšnje število dobrih telefonskih vodov. Ker preurejajo tudi avtomatsko telefonsko centralo samo, je popravljanje pretrganih zvez zelo težko, čeprav so ojačili vse delavske partije, ki zveze popravljajo. Delavci delajo s skrajnim naporom in hite, da bi čimprej popravili vse prekinjene zveze. Pri tem delu morajo seveda začeti pri glavni pošti in zasledovati vode v smereh, v katerih vodijo od avtomatske telefonske centrale. Zato bodo oddaljeni naročniki seveda kasneje dobili zveze, kakor naročniki v središču mesta. V medkrajevnih zvezah je sneg napravil tudi dosti ueprilik, najhuje je trpela medkrajevna zveza proti notranjski in Trstu, kjer ni ostal cel niti en samo vod. Tudi telefonske zveze v drugih smereh so bile deloma poškodovane. Najmanj je še trpela proga proti Zidanemu mostu. Minister dr. Krek v Sloveniji Ljubljana, 5. decembra. AA. V soboto je prišel v Ljubljano minister dr. Krek, ki je imel v nedeljo politična shoda na Igu pri Ljubljani in v Kamniku. Oba shoda sta bila sklicana v okvirju priprav za občinske volitve, ki bodo v teh občinah v nedeljo 12. t. m. V obeh krajih so se somišljeniki JRZ shodov polnoštevilno udeležili, ministrovo poročilo soglasno odobrili in izjavili politiki JRZ popolno zaupanje. Zlasti v Kamniku je shod pokazal popolno soglasje pristašev stranke iz mesta in okoliških vasi ter vzorno slogo med zastopniki vseh stanov. Zborovalci so zlasti toplo pozdravili nastop zastopnika delavstva, ki je povedal,' da je večina vsega delavstva v Kamniku sklenila, da bo enotno volilo listo g. Nandeta Novaka in sedanjega kamniškega župana Stergarja. Miklavžev sneg Ljubljana, 6. decembra. Miklavžev večer je bil živahen in razigran. Nad mestom je valovila visoka in gosta megla, kar je bil znak za Barjane, da bo kmalu začelo deževaii Mi celo snežiti. Kmalu po polnoči je deževalo, pozneje proti jutru pa je pritisnil mraz in začel je padati debel, moker sneg, ki ga je do davi že zapadlo do 15 cm. Po ulicah je nastala silna brozga. Jutranji promet se je počasi razvijal. Mlekarice so z veliko težavo pripeljale mleko v mesto. Ker je sneg težak, je že davi napravil na nekaterih brzojavnih, telefonskih in drugjh žičnih napravah precej škode, odnosno so bile žice na več krajih pretrgane. Tudi žice električne razsvetljave so bile na več krajih potrgane vsled teže mokrega snega. Sele sedaj si lahko opazovalec napravi primerno sliko o škodi, ki jo je napravil letošnji Martinov sneg po mnogih gozdovih in nasadih. Ta sneg je n. pr. na Gradu, zlasti v Regallyjevem gaju in na Golovcu, kakor tudi na Rožniku in po drugih bližnjih gozdovih napravil prav znatno škodo. Lepe in zdrave smreke so bile zaradi silne težo snega podrte. Mlade jelke pa so bilo kar čez polovico prelomljene. Tudi Miklavžev sneg lahko po gozdovih napravi veliko škodo. Na Gradu je Martinov sneg poškodoval do 20 smrek in drugih dreves, izruval je celo star in debel borovec. Nevarnega razbojnika so prijeli te dni v okolici Dar o varja. Kmet Stanko Radojčig je bil že dvakrat obsojen na daljšo ječo. ker je ubil med vojno svojo ženo, pred leti pa izvršil tudi nekaj drugih zločinov. Preden je šel v ječo, se je začel vrteti okrog mladega dekleta. Ko se je pa iz ječe sP®t vrnil, je našel dekle že poročeno z drugim. Radojčiča je dekletova nezvestoba ujezila, da jo Milevo počakal in nanjo streljal. K sreči takrat ni zadel. Pozneje je še vedno stalno prežal za n.i° in grozil kmetom, ki so ga hoteli iz vasi pregnati. V jezi je šel in nekemu kmetu zažgal skedenj. Kmetje so nato sami zasledovali Radojčiča, dokler ga niso s pomočjo orožnikov spravili v zasedo in prijeli. I Ali ste že poravnali naročnino ? Žreče razveseljivo napredujejo Zreče so kraj, kjer so vidno zastopane vse panoge današnjega gospodarskega življenja: kmetijstvo, trgovina in obrt, lesna in kovinska industrija. Industrija je tieta, ki daje v današnjih razmerah tukajšnjim in okoliškim ljudem največ podpore in jih pretežno v finančnem oziru vzdržuje. Leta 1922 6e je malo mlinsko poslopje preuredilo v majhno kovaško delavnico s kladivom na vodni pogon, kjer so izdelovali sekire in krampe. Vsled dobrih zvez pa je delavnica postala premajhna. Od leta do leta se je večala. Danes obstoja tukaj velika tovarna jeklenega orodja, ki se je 6avno od jeseni 1934 toliko razširila, da je bilo v treh letih sprejetih na delo 80 novih delavcev. Vseh delavcev' pa je sedaj 165. Večanje tovarne je tukajšnjemu kraju zelo dobrodošlo. Marsikdo je tu že našel stalno zaposlitev in kruh. Razširjanje tovarne pa je tudi jamstvo, da čaka Zreče v tem oziru še lepa bodočnost. Razlog za napredek našega podpohorekega kraja je tudi dvigajoča se lesna trgovina, ki donaša našim kmečkim ljudem in na Pohorju lepe dohodke. Na te lahko vedno računajo. Od propada nesrečnih sankcij dalje sta se proizvodnja in cena zelo dvignili. Kakor povsod drugod, tako je tudi naše industrijsko delavstvo toplo pozdravilo uredbi o minimalnih mezdah in o starostnem zavarovanju. ________ Ustanovilo si je tudi svojo kolonijo, s čemer je odstranjena velika vrzel. Kmetje ob Dravinji pa so veliKO pridobili z regulacijo, kate»ra daje jamstvo varnosti sadov njihovega truda. Sadjerejcein je letos posebno dobrodošla izvrstna sadna letina; le žal da so bile cene prenizke. Zreče so najboljši sadjereiski okraj v slovenjekonjiškem okraju. Letina je bila letos povsem zadovoljiva. Spomladi se je tukaj ustanovilo društvo ,Tujski promet«, katero vedi agilni prosvetni delavec in organizator g. Kovač Ivan. Zreče so bile prištete k tujskopromeinim krajem. Prizadevanje društva moramo iskreno pozdraviti, saj je tujski promet tudi za Zreče vsako leto važnejši. Občinska uprava pa skrb; za dobre prometne in socialne razmere ter svoje delo vsestransko vrši v skladu z ljudskimi potrebami. Treba nam je še gasilnega društva, da ne bo treba vedno v primeru kakšnega požara — koi se je to. že primerilo — klicati gasilcev od drugod. Ker je zadeva na dnevnem redu, imamo upanje, da bo z dobro voljo in splošnim razumevanjem to le urejeno. Izpred obrtnega sodišča Kdaj lahko uslužbenec zapusti službo brez odpovedi Dosedaj smo navedli več primerov, v katerih je smel gospodar odsloviti uslužbenca brez odpo-«edi. Obrtni zakon pa daje v § 238 tudi uslužbencu pravico, da ta zapusti delo predčasno brez odpovedi, pa mu mora šef plačati odškodnino za odpovedno dobo. Glavni taki razlogi za predčasni izstop iz službe so: ako službodajalec plačo neprimerno zmanjšuje ali zadržuje; krši bistvene odredbe dogovora; ako ne izpolnuje zakonitih dolžnosti glede zaščite življenja, zdravja ali morale uslužbencev; ako on, njegov zastopnik ali član rodbine navaja uslužbenca ali člana njegove družine na protizakonite ali nemoralne, čine ali se on in svojci pregreše s hudim razžaljenjem časti. Slnžbodajalci, že bolj pa njihovi namestniki in rodbinski člani, se opetovanokrat pregreše proti predpisom, ki ščitijo uslužbenca, vendar ta kot soci-jalno šibkejši ne zapusti predčasno službe, ampak potrpi do skrajnosti, za to se. pa malokedaj pripeti, da bi uslužbenec predčasno zapustil delo in potem tožil gospodarja za 14dnevno mezdo. Vendar pa pridejo tudi taki primeri na vrsto, čeprav bolj redki. Enega hočemo tu navesti, ki je precej smešen; saj se mora v sicer mrkih sodnih dvoranah obravnavati tudi kaj takega, kar povzroči nekaj dobre volje. Modrovka Zalka, jako zalo in mično dekle pri 18 letih, je bila pomočnica v frizerskem salonu za dame. Nosila je dolge plave lase, ki jih je spletala v dve precej debeli kiti; navadno sta kiti mahali po hrbtu. S tem okraskom je zbujala na ulici pozornost, posebno na Aleksandrovi cesti, kjer se je marsikatero moško oko ozrlo za njo. Šefinja in uslužbenke so jo opetovanokrat pikale, da je sta-roverske^ sorte, da ne gre z modo naprej, da naj vendar že ostriže lasi itd., toda zapian. Šefinja in druge uslužbenke pa so kovale hudobne naklepe. Nekega dne je Zalka prišla zadnja v salon; ko je odložila klobuček in plašč, je pristopila k njej ko-leginja linči in ji nekaj prav ljubeznjivo pripovedovala tako. da je bila Zalkina pozornost obrnjena vsa na Finči; druga koleginja in šefinja sta ji stopili za hrbet, koleginja je prijela za kiti, šefinja jih je pa s škarjami — odrezala. Ko se jo Zalka zavedla, kaj se je zgodilo, je krčevito zajokala, pobrala klobuček in plašč'ter odšla, rekoč, da se ne • vrne več. Tožila je odškodnino za 14 dni. Pri razpravi se je ugotovil gori navedeni dejanski stan. Predsednik je skušal pomiriti razjarjeno Zal-ko, češ da danes že tudi kmečke ženske ne nosijo več dolgih las, toda vse zastonj, Zalka je vstrajala pri svojem zahtevku. Sodniki — trije' po številu — so si dolgo časa belili glave in se posvetovali, kako na.i bi razsodili, pa jim ni šlo skupaj. Končno jim je pa padla rešilna misel v glavo. Dolgi lasje so kras zenske^ kdor jih poreže, hudo razžali žensko, § -38 st. 5 obr. zak. pa pravi, da 6me usluž-l>f»nee takoj zapustiti delo, ako ga šef hudo žali in ima v tem primeru pravico zahtevati 14 dnevno mezdo. Za to je bila šefinja obsojena v plačilo. Skoda, da ta sodba ni Šla v drugo instanco, kjer bi to stvar rešetali trije poklicni sodniki in dva prisednika, zapisnikar in morda tudi dva odvetnika. Velik vlom v Grosupljem Grosuplje, b. decembra. Lepa domačija Javornikova, na katero se je priženil trgovec g. Potočnik, stoji v neposredni bližini grosupeljskega kolodvora. Tam je dobro napredujoča trgovina manufaktumega in drugega blaga, zraven pa se nahaja šc pekarija. Kraj je drugače tudi ponoči še dokaj prometno živahen. V noči od sobote na nedeljo, najbrž po polnoči, ko je divjal hud naliv, se je splazila tolpa vlomilcev v trgovino in jo je prav pošteno izpraznila. Ko so domači zgodaj zjutraj stopili v trgovino, so takoj presenečeni opazili velikanski nered. Jasno je bilo na prvi pogled, da so trgovino ponoči obiskali nepovabljeni gostje. O vlomu so bili takoj obveščeni grosupeljski orožniki, ki so po točni ugotovitvi dejanskega položaja, zlasti, ko so dognali, kako so vlomilci prišli v trgovino in ko so ugotovili nekatere sledi neznanih oseb, takoj pričeli z nadaljnimi poizvedbami in zasledovanji. Vlomilci so odnesli iz trgovine velikansko množino blaga, tako za okoli 10.000 din. Vlom je bil izvršen na 6ličen način, kakor pred dvema letoma v Smarju-Sapu. Po marljivih in natančnih poizvedbah 6ta žandarmerijska narednika Anton Vodeb in Peter Šuligoj dobila prave sledi za vlomilci. Aretirala sta kot zelo sumljiva tega vloma dva brata Leopolda Skalo, ki je prišel od vojakov na začasen dopust, in Nejčka. Pri njima so napravili temeljilo hišno preiskavo, Našli so pravcati zaklad^ blaga v vrednosti 4000 din. Oba sta bila odvedena na grosupeljsko orožniško postajo, kjer so iu do večernega ljubljanskega vlaka zasliševali. Zvečer pa so ju prepeljali v ljubljanske sodne zapore. Izgon angleškega časnikarja iz naše države Beljtrad, 6. dec. Poročevalcu agencije Reuter v Belgradu Hubertu Ilarisonu jo bilo prepovedano nadaljnje bivanje v naši državi. Oblasti so mu sporočile, da njegovo bivanje v Belgradu ni več zaže-Ijeno zaradi njegovega zlobnega in netočnega obveščanja britanske javnosti. Jugoslovanske oblasli so bile prisiljene izdati ta ukrep, ker je Ilarrison še nadalje netočno poročal, čeprav je bil ponovno opozorjen na škodljivost takega delovanja. Predavanje Prirodnslovnpfla druitvn. V torek, 7. decembra, predava g. uuiv. doc. dr. Albin Seliškar: >Ob 150 letnici rojstva Jan. Ev. Purkvne>. Predavanje, ki ga bo spremljalo bogato število diapozitivov, katerim bodo deloma priključeni tudi eksperimenti, bo v mineraloški predavalnici uni-^verze. Znčjjlpk ofr 18,15>,^- 3tev. 277. -SLOVENSKI DOM«, dne 6. decembra 1937. otrao 3 Vremensko poročilo »Slovenska doma« Po stanju danes ob 7 zjutraj Kra • i -■- ■ v e i o 3 tempe- ratura sr ('• s ^ > r t Veter Pada vine £ 2 S' C «x s 5 | K (£94 j l«n •ž u (smer, jakost) S S d W & ujubljana 747-7 0-9 3*2 90 10 0 >7-5 sneg in dež Maribor 7480 1-0 8-0 90 10 Ns 1-0 sneg Zagreb 7550 4-0 8-0 - 10 SVV, — — Belcrac 754-S o-o 8-0 — 10 sw, 5-0 sneg Sarajevo 755-1 3-0 10-0 — 10 0 — — Skoplje 750-9 4-0 9-0 — 10 NE; 5'0 dež Split 752-0 8-0 u-o — 5 NE, — — Kumbor 751-4 9-0 — — i>> NNWS 0‘5 dež Rab 754-1 7-0 — — 3 E£ Vremenska napoved: oblačno, nestanovitno vrenie s padavinami. V soboto zjutraj je bilo do 7.40 večinoma jasno, redka megla je nastopila okrog 7.30, ki se je do 14.10 močno menjavala, večkrat je vmes posijalo sonce. Ob 10.25 se je megla dvignila in je ostalo ves dan in noč oblačno (višinska megla). Včeraj je bilo ves dan megleno in oblačno, zvečer je tudi nekoliko rosilo. Ob ca 22 je pričelo deževati, okrog 4 pa snežiti. Ob 7 zjutraj je bila snežna plast 5 cm visoka, količina stopljenega snega je dala 27.5 mm vode. Najvišja temperatura 4. dec. 5.8" C. Najvišja temperatura 5. dec. 3.° C. Najnižja temperatura 5. dec. 1°C. Barometer je močno padel. Ljubljana danes Koledar Danes: Nikolaj, škof. Jutri: Ambrozij. 8 la_ Eden Izmed uatlepStli čelioslovaškili (Umov Pater Vojteh po romanu Jana Klecaude ¥ glavnih vlogah: Roli VVanka, Jirina Step-ničltova, L A. Struua, Jaroslav Marvao mrnsESEam Samo ds danes oh 16. uri NalvlSla fronta svetovne volne v dokumenta-rlfinem velefilmu Dolomiti v plamenih Danes predstave samo ob 16. uri, oee veCeml predstavi odpadeta vsled koncerta. UNI na Minister dr. Miletič v Sloveniji Osebnost novega ministra za telesno vzgojo izredno lep in napet kriminalni film V zaščiti teme (SchlosB Vogeiodj V glavnih vlogah: Hans Stiiwe, Carola Hohn, Hans 8cnietow in mali Peter Eosse Predstave danes razen v Matici od 16., 19-15 m ai-i6 uri. Elitni kino Matica obvešča, da je danes nepreklicno zadnjikrat ob 16 film »Dolomiti v plamenu«. Obe večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta. Otvoritev mestne strokovne knjižnice. V torek ob 9 dopoldne so bo oficielno odprla mestna strokovna knjižnica v mestni posvetovalnici. Po pozdravu predsednika mestne občine g. dr. Adlešiča Jura bo imel strokovno predavanje načelnik mestnega socialnega urada svetnik g. Svetel Heribert, nakar bo ogled knjižnice. Strokovna knjižnica obsega zlasti literaturo iz pravnega, gospodarskega in komunalnega področja in je namenjena mestnemu uradništvu. » Prosvetno društvo Trnovo proslavi praznik Brezmadežne 8. decembra ob 6 zjutraj s skupno sv. mašo in obhajilom članov Prosvete, Fantovskega odseka in dekliškega odseka v farni cerkvi. Po sv. maši ob pol 8 bo skupni sestanek vsega članstva v društvenem domu, na katerem bo imel govor g. župnik Janko Cegnar. Zvečer ob pol 8 se proslava nadaljuje z akademijo na čast Brezmadežni. Na sporedu bodo pevske točke, recitacije, deklamacije, govor g. Lampiča in dva dra-matska prizora. Vabimo vse članstvo in prijatelje naše prosvete, da se jutranje proslave in akademije udeleže v obilnem številu. ltobert Soetens, slavni francoski violinist, se vrača z velike koncertne turneje po Češkoslovaški in Avstriji ter se ustavi danes v Ljubljani, kjer bo izvajal spored izbranih del svetovne violinske literature zvečer ob 20 v veliki Filharmonični dvorani.. Pri klavirju ga bo spremljala njegova stalua pianistka Suzana Roche. Opozarjamo našo občinstvo, da ne zamudi nocoj edinstveno prilike slišati v vrsti naših koncertov nastop virtuoza svetovnega slovesa. Začetek ob 20; velika Filharmonična dvorana. Sedeži v knjigarni Gl. Malice. Dunaj in Salzburg sta v lanskem letu priznala mladi umetnici Brankovičevi, da je klavirski talent izredne vrste. 13 let je stara mlada pianistka in že se suče stalno na koncertnem odru doma in v tujini. Svoj ljubljanski koncert bo začela z Bachovo Tocato in Fugo v d-molu, o ostalih točkah spregovorimo v teh dneh. Koncert bo v petek, 10. decembra ob 20 v mali Filharmonični dvorani. Danica, Savica, Zarja. V ponedeljek, 6. t. m. predavanje v Beli dvorani hotela Uniona: '.»Umetnost in katoličani. Predaval bo g. France. Vodnik, (lani obvezno! GO. starešine in oni, ki se za vprašanje zanimajo, vabljeni. Sestanek staršev ogledne ljudske Sole za Bežigradom bo v ponedeljek, dne t>. dec. s sledečim dnevnim redom: 1. Predavanje ped. vodje Rudolfa Kobilica -.Otrok v ljudski šoli«. 2. Ustanovitev društva '..Šola in dom«. 3. Razgovor s starši. Zaradi važnosti sestanka vabimo k obilni udeležbi. Upra-viteljstvo. Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki bo v torek, 7. decembra ob 20 v predavalnici mineraloškega inštituta univerze (vhod e Kongresnega trga). Predaval bo dr. inž. h. c. Mirko Roš, profesor tehnične visoke šole in ravnatelj zveznega preizkuševnlišča v Curihu o preiskavah in izku-stvih na izvršenih železobetonskih zgradbah v Švici v letih 1924 do 1937. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioplične sliko in diagrami. Vstop je prost vsem, ki so zanimajo. Na koncertu Akademskega pevskega zbora, ki bo dne 13. decembra t. 1. v veliki unionski dvorani bo A1'Z izvajal pod vodstvom svojega odličnega dirigenta Franceta Marolta Skladbe: Adamiča. Bajuka, Deva. Foersterja, Gallusa, Kogoja, Lajovica, Marolta, Ravniku in Tomca. tem kou- Ljubljana, 5. decembra. Danes f.e jc mudil v Planici minister za telesno vzgojo ljudstva jJ. dr. Vekoslav Miletič. Spremljala sta ga šef kabineta g. Dominis ter šef strokovnega odseka prof. Drago Ulaga. Razen tega sta z g. ministrom prispela iz Ljubljane tudi predsednik zimskošportne zveze g. dr. Ciril Pavlin in naš zimskošportni pionir g. Jožo Goreč. Gospod minister se je zelo zanimal za skakanje. K sreči je bil danes ve« dan v Planici izredno dober sneg in je bilo na ta ačin omogočeno skakanje. Bili so v Planici na treningu v dokaj obilnem številu naši tekmovalci-skakalci, ki e« vadili na mali skakalnici. Pod njo sc je ustavil tudi minister ter z zanimanjem sledil skakanju. Prijetno so ga s svojim stilom iznenadili zlasti naši znani tekmovalci Albin Jakopič, Tone Dečman, Pribov-šek, Zupan itd. S še povečanim zanimanjem se je g, minister ustavil pod veliko skakalnico. Pokrita z »deviškim« snegom je nudila skakalnica impozanten pogled. S pozornostjo se je g. minister zanimal za zgodovino skakalnice in tudi za denarno stran tega planiškega problema. Saj je znano, da je skakalnica še pred nedavnim bila — preračunana v kubične metre lesa — predmet dražbenega ocenjevanja. Kakor vse kaže, je Planica svojo krizo preživela in nam bo ob razumevanju pristojnih krogov vendairle dokončno ohranjena, da bo še naprej vršila svojo športno propagandno in na-rodno-koristno nalogo. Izpod skakalnice se je g. minister s spremstvom podal v dom Ilirija, kjer sta ga pozdravila in sprejela predsednik zadruge »Doma Ilirije« gospod Betetto in oskrbnik g. Bitenc. Po ogledu doma in dependance je bila g. miistru in spremstvu servirana zakuska. Po zakuski je bil v domu predvajan znani film o Planici. Z večernim vlakom se je g. minister vračat v Ljubljano. Med potjo je imel Vaš poročevalec priliko razgovarjati se z g. ministrom do podrobnosti o športnih in telesno-vzgojnih problemih, ki zanimajo našo športno javnost. Vendar je teh problemov taka kopica, da bi 6e o vsem tem moglo napisati cele razprave. Z veseljem pa lahko ugotavljamo, da smo v naš teles-novzgojni ministrski resor dobili moža, ki bo s svojo športno inteligenco, sposobnostjo in široko-grudnosljo gotovo kos številnim težkim problemom, ki športnega udejstvovanja že dolgo niso tako pospeševali, kakor bi bilo želeti. Kar posebno odlikuje g. ministra dr. Miletiča, je njegova stvarnost. V spominu so nam številne ugodne izjave in obljube raznih ministrov, ki so vedno na vsa vprašanja pritrdilno odgovarjali in mnogo obljubljali brez ozira na denarno moč svojega resora, V tem je novi g. minister bistveno drugačen. Dasi g. minister na. razna vprašanja skomigne z rameni in opozori na okvire denarne možnosti, napravlja to samo dober vtis, ker je to dokaz ministrove iskrenosti. V tej ministrovi lastnosti je vsekakor jamstvo, da bodo denarna sredstva, s katerimi razpolaga telesnovzgojno ministrstvo, uporabljena za to, za kar so dejansko namenjena. Pri opaženi ministrovi stvarnosti se pač lahko z gotovostjo računa, da v telesno vzgojnem ministrstvu pri razdeljevanju materialnih koristi ne bodo odločali jezično sposobni intervenijenti, marveč da bodo itak skromna sredstva dana res za to, za kar so določena. Vsi številni »čarsijski« vplivi, ki so se še do nedavna prav v tem ministrstvu zlasti na škodo slovenskega športa skušali tako bohotno uveljavljati, bodo — tako upamo in želimo — spričo novega duha v tem resoru v bodoče popolnoma izključeni. Če novi gospod minister doseže samo to in nič drugega, mu moremo biti zlasti mi toliko skromni in toliko zapostavljeni Slovenci iskreno hvaležni. Ko predstavljamo naši javnosti osebnost novega g. ministra, ne smemo zamolčati, da je g. minister — Sokol. Toda ne Sokol, kakor bi si ga predstavljali tako, kakor se nam kaže slovensko sokolstvo, marveč Sokol, kakršen bi moral biti sleherni član organizacije. V svojih izjavah je g. minister podčrtal, da mora biti Sokol nadstrankarska organizacija, v kateri naj bi bilo mesta res samo pravim nacionalistom. Tako sokolstvo bi tudi v Sloveniji pro>speriralo tako, kakor bi organizacija zaslužila. Morda bo novi g. minister tudi v tem oziru našel pot, ki bi jo bilo treba začrtati sokolstvu v Sloveniji. Namenoma nočemo v tem oziru namigniti na nobene smernice, ker smatramo, da je ob osebnosti g. ministra dr. Miletiča to nepotrebno. Končno naj omenimo, da smo dobili v gospodu ministru dr. Miletiču iskrenega prijatelja Slovencev. V svoji stvarnosti ni g. minister predstavnikom našega športa dal prav nikake fiksne obljube, po katerih smo navadno ocenjevali prijateljstvo posameznih ministrov do Slovenije in Slovencev. Da pa je naš iskren prijatelj, povzemamo iz njegove izjave, dane našemu poročevalcu, da se bo namreč ob prvi dani možnosti vrnil v Slovenijo. In temeljito ministrovo poznavanje slovenskega športa more našemu športnemu gibanju 6amo koristiti. Zato bomo g. ministru ob jutrišnjem odhodu iz Slovenije tem iskreneje želeli čimprejšnje svidenje. Miklavž je obiskal in obdaroval podzvezo Ljubljana, 6. decembra. Včeraj popoldne je bil v mestu živahen živžav. Kaj bi pa tudi ne bil! Saj je Miklavž samo enkrat v letu, zato ga je treba primerno praznovati. Trgovine so bile odprte ves dan. Očetje in mamice so vodili svoje malčke od izložbe do izložbe ter poslušali njihove želje, da bi mogli napotiti svetnika, kaj naj prinese. Svečano se je oglasil na enem koncu mesta, je že moral odplavati v drugega. Iz dvorane je moral pohiteti v dvorano, z odra na oder. Z njim so se seveda premikali tudi divji krampusi. hudiči, rogači, peklenščki, luciferji, bognasvaruji in podobna peklenska nesnaga, ta' je prišla preganjat nagajive in hudobne ofroke. Seveda so se držali Miklavža za srajco tudi krilatci, lepo oblečeni, z mogočnimi perutnicami in sploh čedni, kakor se r;podobi duhovom, ki se sprehajajo sicer dan za dnem po nebeških drevoredih. Angelci so bili kar lepo tiho, zato pa so toliko bolj razsajali rogači. Stegovali so svoje grde, rdeče jezike, rožljali z verigami in rjoveli, da so preplašili marsikakega otročička. No, navsezadnje jim je Miklavž zapovedal, naj mirujejo. Iz velike košare je privlekel zavitek dobrot in ga podaril srečnemu obdarovanem Zavitek za zavitkom je romal, dokler se svetnikova čarobna košara ni izpraznila. Ali Miklavž je brž odšel drugam; zdaj se je v tej ulici zasvetila njegova bela brada, zdaj sta se v oni zabliskali škofovska mitra in zlata ukrivljena palica. V to trgovino je zavil in v ono ter se spet obložil z novimi zalogami. Njegova darežljivost in njegova denarnica se kar nista mogli izčrpati. Kaj bo Sele ponoči, saj je znano, da ima ta dobrotnik posebno rad temo. V temi pride in nasuje v nastavljeni pehar ali krožnik 6voje darove. Drugo jutro pa se mu zahvaljujejo obdarovani otroci, ki se ne morejo dovolj načuditi njegovi dobrotljivosti. Mi smo pa zdaj že prestari, da bi so nas še spomnil. Veste kaj, včeraj se je spomnil tudi nogometašev. Po tem mrazu in megli jc zavil v šiško, iz šiške je krenil tam zadaj za Stadionom na igrišče SK Ljubljane, nato pa 9e je podal še tja za Kolinsko tovarno. Ustavljal 6e je pri golih in obilno daroval. Njegovi darovi so bili Pandorine vrste: nekoga so razveselili, drugega pa razžalostili. Najbolj se je izkazal za Kolinsko tovarno: tam je dal Jadranu tri zavoje, Slovanu pa jih je natresel kar pet v mrežo. Bratstvu je dejal, naj se obrise pod nosom certom bo APZ proslavil svojo delavno desetletnico. Za nastop akademikov pevcev vlada že sedaj veliko zanimanje. Vstopnico se dobe vsak dan od 8 do 19 pri univerzitetnem vratarju. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 6. decembra. Zaprto. Torek, 7. decembra: »Šimkovlc. Red B. Sreda, 8. decembra: '.■Firma«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. — Začetek ob 20. Ponedeljek. 6. decembra. Zaprto. Torek, 7. decembra: Seviljski brivec«. Rred Sreda. Sreda, 8. decembra: Pri treh mladenkah'. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. V Drami pripravljajo predstavo Čapkove drame »Bela bolezen«, katere premiera bo predvidoma koncem tedna Jedro dogajanja tvori bela bolezen, ki izbruhne kot pandemija. To jo neke vrste kuga, kateri zapade ves svet. Genialen zdravnik najde stedstvo zoper njo, ki ga pa hoče izročiti v splošno uporabo samo pod pogojem, da so sklene svetovni mit-, ustavi oboroževanje in zabrani vsaka vojna. Nadaljne dejanje nam pokaže boj med pacifistom doktorjem in njegovimi nasprotniki. Delo režira gosp. C. Debevec. Abonent« reda Sreda opozarjamo, da imajo v torek, dne 7. t. m% opero .Seviljski brivec/, ker jo v sredo praznik in se na ta dan ne igra za abonma. Zasedba bo običajna. Opera je vzbudila v novi zasedbi z gdčno Nollijevo kot Rosino veliko zanimanje. Nollijeva poje kot vložek v tretjem dejanju efektno koloraturno arijo iz j Beneškega karnevala:. Dirigent: A. Neffat. — pa je bilo prav zadovoljno, saj 9ta v mreži simpatične Svobode že čepela dva darova, na katerih je stalo zapisano z velikim črkami: >Dve zapravljeni točki!« Na igrišču Hermesa pa se ni hotel pokazati krivičnega: obema obdarovancema je izkazal enako dobrotljivost, vsakemu je dal po eno točko. Pravijo, da so bili te točke na koncu Herme-žani celo bolj veseli kakor Rečani. Miklavž se je ob asistenci angelov in hudičev zadržal pri inšpekciji ljubljanskih igrišč kar dobro poldrugo uro. Baje se je visoki mož precej hudoval nad slabo igro, ki jo je včeraj zapazil na naših igriščih. Še dobro, da ne pride večkrat... Ob četrt na 3 sta se v šiški pomerila Hermes in Reka. Hermes : Reka S : 2 Hermežani s« že zadnjič v tekmi s Slovanom niso posebno odrezali, saj so morali deliti točke s poslednjim na tabeli. Tudi včeraj popoldne so se morali pošteno znojiti, da so Reki odtrgali eno. Vičani so bili z vsemi kripljami in konopljami proti delitvi, nazadnje pa so le morali odnehati. Točka je ostala v šiški, točka je za Miklavža romala na Vič. Jadran : Slovan 5 : 3 Jadran se je e Slovanom precej časa igral. Postavil je že čedno razmerje 5:1, pa ga ni mogel povišati ali vsaj trajno obdržati. Moštvo se je prekmalu vsedlo na lavorike, kar je takoj izkoristil Slovan, ki je začel živahno napadati ter p) napadih zabil 5e dva lepa gola. Tekma je bila živa in igra je naglo valovila iz polja v polje. Sodil je prav dobro ss. g. Deržaj. Občinstva malo. Bratstvo : Svoboda 2 : 0 Jeseničani so dane« poskrbeli za presenečenje. Nihče ni pričakoval, da bodo Svobodi sneli obe točki, — pa 60 jih. Svobodo zastran poraza nekoliko opravičuje dejstvo, da je morala nastopiti z nekaterimi rezervami, ki umevno, težjim prireditvam niso kos. Jeseničanom se čedalje bolj pozna prisotnost bivšega »ligašac Zavrla, ki je uvedel v igro sistem. — Jeseničani 60 telesno dobro razviti, odločni in jemljejo nogomet zares. Zmago so danes popolnoma zaslužili. Sodil je tekmo, ki sicer ni pokazala dobrega nogometa, prav dobro g. Mrd-]en. Tudi to prireditev je — kakor ostali dve — od srede drugega polčasa močno ovirala gosta megla. Iz športne krošnje Zagreb : Belgrad 1:4. Drugo srečanje obeh reprezentanc v Zagrebu se je končalo za Zagrebčane še bolj katastrofalno kot pa 1. decembra v Belgradu. Zagrebčani so odpovedali povsem in nudili številnim gledalcem tako igro, ki je spominjala na začetke nogometa v Zagrebu. Belgrad jo zmagal zasluženo. Edini gol, ki ga je dosegel Pleše v prvem polčasu, jc padel iz off-side pozicije. Pred tekmo so bile pa na igrišču in pred igriščem velike demonstracije proti predsedniku Z. N. P. Željku Bergerju, ki je zakrivil tako visokj> vstopnino. Stojišče na vzhodni strani je stalo namreč 15 din, na zahodni pa celo 20 din. Tekmo je sodil slabo g. Bažant. Neoficielna skupščina JLAZ. Včeraj se je vršil v Zagrebu neuradni občni zbor JLAZ, na katerem so bili zastopani vsi slovenski klubi, dalje zagrebški Hašk in Zašk in belgrajski Ruski s. k. in BSK. Navzoči klubi so izrazili svoje nezadovoljstvo nad zadnjo odločbo uprave policije, ki je občni zbor prepovedala. Kmalu po začetku so policijski organi občni zbor dejansko prepovedali, legitimirali navzoče in zaplenili zapisnike. Delegati so občni zbor nadaljevali v neki kavarni, kjer so sestavili dve brzojavki na predsednika vlade g. dr. Stojadinoviča in na ministra za telesno vzgojo g. dr. Miletiča. Občnemu zboru ni prisostvoval niti eden odbornikov nove uprave in noben klub, ki 7. njo soglaša. Po vsem tem vidimo, da smo še zelo dale? - Pd ureditve, razuigr^v. flgScui lahkoatletskem .športu, Od tu in tam Papeški nuncij na našem dvoru, kardinal Pellegrinetti, se je včeraj poslavljal od našo države. Na poti proti Rimu se je ustavil v Zagrebu, kjer so ca na postaji pričakovali številni jugoslovanski škofje na čelu z zagrebškim nadškofom pomočnikom dr. Spetiincem. Zagrebška postaja je bila za to priliko slovesno razsvetljena in okrašena. Na postaji so se zbrali nadškol pomočnik dr. Stepinac, ljubljanski škof dr. Rožman, skopljanski dr. Gnidovec, križevski Nja- .... _ .. peljal dinatom PelJegrinetijem. Novega kardinala je pozdravil dr. Stepinac, ki mu je izreke! zahvalo za delo, ki ga je z našimi škofi opravil za uveljavljanje katoliških načel v našem življenju. Dr. Stepineu je odgovoril dr. Pellegrinetti v hrvaščini, zahvaljujoč se za sprejem in pozdrave. Kardinal in vsi Škofje so se nato odpeljali v katedralo, kjer so odpeli slovesni >Te Dcum*. Zvečer pa je metropolit dr. Bauer priredil v svojem dvorcu svečan sprejem, na katerega so prišli tudi ban dr. Ružič, župan dr. Peičič, rektor dr. Lovrič, general Jurišič, konzularni zbor in drugi odličniki. Danes se dr. Pellegrinetti odpelje naprej v Rim. Zastopnika dr. Marka dr. Jure Šutej in podpredsednik SDS Veceslav Vilder sta včeraj zjutraj prispela v Belgrad na konferenco s šefi belgrajskega dela združene opozicije. Oba sta se odpeljala v stanovanje Ljube Davidoviča. kjer so bili že zbrani Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič, dr. Milan Gavrilovič, Boka Vlajič in Milan Grol. Seja je trajala ne>kaj ur, nakar so se vsi skupaj dali slikati. Izjav pa radovednim časnikarjem niso hoteli dati nobenih .Dr. Šiite j in Vilder bosta ostala v Belgradu še danes, da se porazgovorita še z Mišo Trifunovičem, ki je šel obiskat Aco Stanojeviča v Knjaževac in se jc včeraj proti večeru vrnil v Belgrad. Akademiki so včeraj zborovali v Belgradu. Na zborovanje je prišlo nad 5000 akademikov v glavnem iz Bclgrada, poleg njih pa so bili na-vzočni tudi delegati iz Skoplja in Subotice, do-čim so zagrebški in ljubljanski akademiki poslali svoje pozdrave. Zborovalci so soglasno odobrili resolucijo, ki zahteva, da se ukineta nova medicinska in veterinarska uredba ter uveljavita novi. Prav tako se mora rešiti vprašanje podpornega sklada za študente ter odločiti, da bodo zdravstveni sklad akademikov upravljali akademiki sami. Zanimiva je ugotovitev, da je o,krog 20% študentov bolnih na jetiki. Finančni rtdbor Narodne skušrine je v soboto pretresal proračun v načelu. Govorili >n večinoma zastopniki opozicije, ki so priznavali vladi in finančnemu ministru vzgledno delo. vendar pa smatrajo, da povečani proračun ni stvaren. Sekula Zečevič, član JNS, je hvalil delo ministra Leticc in g aprimerjal z delom pokoj* nega srbskega finančnega ministra dr. Pačuja, _ Zdravniki specialisti za otroške bolezni zborujejo v Belgradu. Predseduje profesor na brl- grajski univerzi Slovenec dr. Matija Ambrož ir Razprave obravnavajo vprašanja prehrane otrok, pobijanje otroških bolezni, zlasti pa tako razširjene jetike. Velike poplave so nastopile v Južni Srbiji. Poročila pravijo, da je zlasti Bitolj doživel pravo katastrofo. Rečici Bradova in Gurderesa sta se razlili in vdrli v mesto. Voda je zalila žc več ulic in hiš. Enaka nevarnost preti tudi Skopi ju in Kosovski Mitroviči. Strahovita bitka se je včeraj bila med cigani in združenimi kmeti ter orožniki v Brezovici v zagrebškem okraju. Neka ciganska tolpa je tamkaj žc več mesocev kradla in ropala. Cigani so bili dobro oboroženi s puškami in samokresi ter je bila obramba proti tej nadlogi zelo težka. A soboto zvečer so se cigani lotili pošte v Leskovcu. Začeli so razbijati in streljati. K sreči je bilo za vsak slučaj pripravljenih nekaj kmetov, ki so prihiteli pred poštno hišo in prepodili cigane. Poklicali so zraven še orožnike. Tako je odšla skupina 13 orožnikov in 15 oboroženih kmetov proti gozdu, kamor so se zatekli cigani. Zasledovalci so zapazili cigane v gozdu, zbrane okro;i' ognja. Med njimi je bil tudi kmet Lukec, za katerega so dolgo sumili, da jc zaupnik ciganov Ko so orožniki pozvali cigane, naj se udaj«, so ti začeli streljati. Vnela se je prava bitka. Padlo je nekaj sto strelov, nazadnje pa so odnehali cigani. Pet ciganov je obležalo, ostali so pobegnili. Ubiti so bili trije bratje Horvati in kmet Lukec, težko ranjen pa cigan Milan Horvat. Razen tega so orožniki izvohali tudi skladišče nakradenega blaga, ki ga je bilo kar na kupe. Pravosodni minister dr. Milan Simonovič je v soboto obiskal srbsko patriaršijo, odnosno vršilca dolžnosti patrijarha zagrebškega metropolita Do-siteja. Pravosodni minister je ostal z Dositejem nad dve uri v prisrčnem razgovoru. To je že drugi obisk pravosodnega ministra pri zastopniku patrijarha, odkar je stopil v vlado. Narodni dohodek v naši državi je letos tn«-šal po približnih računih finančnega ministra okrog 44 milijard dinarjev. Ce je številka točna, potem je letošnji narodni dohodek za okroglo dve milijardi večji kakor lani. Za primerjavo navajamo še dohodek iz prejšnjih let: 1. 1926 70 milijard (ko se ni bilo krize), 1. 1931 je dohodek padel že na 42 milijard, do 1. 1935 je padel celo na 37.5 milijard, lani pa se je dvignil na 42 milijard. >Gospodarska Slogac je začela razširjati svoj" delovanje tudi v Slovenijo. Kakor poročajo zagrebški časopisi, je »Gospodarska Sloga« sklenila te dni dogovor z dvema mariborskima vrtnarjema, da bosta prodajala odslej izključno lc dahna-tisko cvetje. Obenem je >G. S.-'- našla v Mariboru tudi nekaj branjevcev, ki bodo prodajali tudi dalmatinsko zelenjavo namesto take, ki je prihajala k nam navadno iz zamejstva. Če bo zelenjava zaradi tega cenejša, bodo Mariborčani seveda zadovoljni. Na novi ieleniiški progi Varaždin—Koprivnim se je v petek že zgodila prva težja nesreča. Kmet Stjepan Kovačič je hotel skočiti na vlak, ki se je iz postaje že pomikal, vendar je skočil tako nesrečno, da je padel pod kolesa vagona. Kovačič je obležal brez obeh nog. Pri življenju bo težko ostal, ker je izgubil mnogo krvi. Tropska malarija se je silno nuširila v okolici Varaždina, zlasti pa v bližnji okolici Preloga. Do sedaj so zdravniške komisije ugotovile preko 3500 na malariji bolnih ljudi. Komisije so tudi ugotovile, da so legla te hude bolezni največ razne močvirne jame, poleg tega pa bo tudi mnogi domačini, ki so služili vojake v južuib krajih, prinesli .s.seboj kali materije,,. M. Jacoby - R. Leigh: 63 Poročnik indijske brigade Električna lokomotiva iz Nemčije, ki je dobila na svetovni pariški razstavi prvo nagrado. Vickers je pozdravil in odhitel k svojim vojakom. Zdaj je tudi sam stal na dva metra širokem odru iz desk, k! fe tekel ob vsem zidovju, prijel je eno izmed nadomestnih pušk, ki so ležale ob zidu in si napolnil žepe z naboji, katere je s pestjo grabil iz zaboja poleg pušk. Tudi drugi vojaki so si napolnili žepe z naboji. »Fantje, dobro merite! Streliva nimamo ravno preveč! Pa pogum, saj bomo čez nekaj ur dobili pomoč iz Lohare, potem pa bomo že pokazali tem pokvekam!« Zavedal se je, da laže, in je nalašč delal tako, samo da bi opogumil vojake, da se ne bodo plašili, ko bodo zagledali sovražnikova krdela. Pa tudi sam je nekako nezavedno verjel, da bodo to pomoč iz daljne Lohare tudi dobili. Pogledal je svojo puško. Vse je bilo v redu in na svojem mestu. Čutil je, da so ga ti kratki trenutki nevarnosti spet do kraja spremenili v vojaka, ki čaka sovražnika. Nič več ni bil major Vickers, marveč samo vojak, ki je vedel, da mora sovražnika ubijati, če ne, bo ubil sovražnik njega,.. Dobro meriti in ustreliti! Čim več in čim hitreje streljati... Mislil je samo še na boj, vse drugo, kar ga je razburjalo, žalostilo in veselilo prej, je padlo v pozabljenje. Vsi so napeto gledali v daljavo. To so bili najhujši trenutki: vojak tedaj še ni nehal misliti na samega sebe, na ženo, na smrt. ki bi ga vsak trenutek utegnila z železno roko udariti v čelo... Ta tišina je bila strašnejša od najhujšega boja... To je bila groza v pričakovanju sovražnega naskoka. Med vojaki jih je bilo nekaj, ki so pred nedavnim prišli iz Anglije in ki še niso nikdar povohali smodnika. Bili so bledi, eden med njimi je drgetal, da so mu šklepetali zobje. Ves se je tresel od mraza, čeprav je sonce žgalo, da mu je znoj curkoma tekel s čela ... je stal blizu Vickersa, tako da je major slišal škle-petanje njegovih zob. Pogledal ga je prezirljivo. Fant je sklonil glavo in z drhtečimi rokami močneje stisnil puško. Geoffrey je stopil bliže k njemu in mu dejal: »To ni nič hudega, fant! Nam vsem je bilo pri srcu tako, kakor je zdaj tebi, ko smo stali prvič v ognju. Glavno je, da se ne bojiš! Potem pa pomni — vsaka krogla ne zadene!« »Da, gospod major,« je zamrmral fant. »Oprostite!« Geoffrey mu je odvrnil: »Vem, da nisi bojazljivec. Ko bodo začeli streljati, ti bo odleglo. In zapomni si še enkrat: vsaka krogla ne zadene!« Vickers je zopet stopil na svoje mesto. Čudil se je, da Su-ristancev tako dolgo ni od nikoder. »To je njihov način,« si je mislil, »igrajo se z nami, kakor mačka z mišjo... Vedo, kako ta negotovost učinkuje na naše vojake . ,.« Tedaj pa so z vseh strani zadoneli glasovi rogov. Trobentači so bili razpostavljeni kot opazovalci po stolpih. »Prihajajo!« je zavpil Vickers. »Vendar enkrat,« so si mislili vojaki in vsem je nekako odleglo. »Pozor!« Zdaj so vojaki že videli dolgo progo prahu, ki se je kakor bel pajčolan dvigala izza peščenih holmov. Vickers si je z roko zasenčil oči in dejal: »Konjenica napada ... Osem sto metrov ..,« Zdaj so že lahko razbrali v prahu dolgo vrsto konjenikov, ki se je vse bolj širila... V skoku so drveli proti trdnjavi.., »Sedem sto metrov..je zamrmral Geoffrey. Oblak prahu se je vidno večal. »Pet sto metrov... Pozor, fantje!... In merite dobro ... Počakali jih bomo, kakor se spodobi... In ne bojte se, če bodo pritisnili v velikih gručah! Naši iz Lohare jim bodo padli za hrbet!.... Ne streljajte, dokler vam ne porečem...!« Z južne strani so zdaj zaslišali streljanje. Do tja so Indijci torej že prišli! Sovražna konjenica se je bližala strelovito naglo. Zdaj so vojaki že razločili konje in bele turbane konjenikov. Slišali so tudi že njihov bojni krik. Vojaki so še enkrat pregledali puške. Potem so začeli meriti. . Vojaki so še vedno pregledovali puške in začeli meriti *CUovea*m dom« Uhaja rwk delavnik oblS Mmeftna naročnina 12 Din. ca Inozemstvo 26 Din Omdniitro: Kopitarjeva aUea «/UL Telefon »W la 2996, lioravai l.mi.n,.. Telefon tttt Za Jugoslovansko tiskarno * LdubUami K. Ce& izdajatelj; Ivan Bakovea Uredalkj Jote Kotiček. P J Zlato - sedanji vzrok svetovne razdvojenosti Veliko siromaštvo diktatur - Dve milijardi xlafa v treh diktatorskih državah, 51 mili|ard v treh demokratičnih Še ni dolgo tega, kar so Italija, Nemčija in Japonska sklenile pogodbo in osnovale zvezo, ki naj se bori proti komunizmu. Boj proti komunizmu pa je menda le krinka, pod katero se skrivajo glavne težnje teh treh diktatorskih sil, namreč želja po pridobitvi novih ozemelj, kolonij, ki naj dajejo svojim »mogočnim« zaščitnicam potrebne surovine za najrazličnejše industrijske izdelke. Nobena skrivnost ai, da so tri diktatorske sile zelo v škripcih glede svojega gospodarstva. 2e več let 6em Nemčija nima skoro nobenega zlata več, zato pa preti s smrtjo vsakomur, kdor bi še tisto malo, kar ga je v Nemčiji, skušal spraviti v ugodnejše podnebje. Iste težave in pritisk na kapital niso v Italiji in na Japonskem mnogo boljše. Banka mednarodnih računskih pregledov je izdala za 1. 1936. zanimive številke, ki nam kažejo, da imajo Nemčija, Italija in Japonska pet in dvajsetkrat manjše vidne zaloge zlata, kakor velike demokratične sile: Amerika, Anglija, Francija, ki 60 tudi osnovale zvezo. Pomanjkanje zlata, velika gospodarska stiska je prisilila one tri države, da so postale diktature, da so sprejele nov režim železne pesti, ki postavlja svojim državljanom krute meje samozata-jevanja, varčevanja, jih pod raznimi lepimi imeni narodoljubnih ustanov sili k suženjskemu delu, vzbuja pohlep po tujih celinah. Če hočejo ohraniti evoje ime in kolikor toliko reda, se morajo z vso silo boriti proti boljševizmu, ki se poraja, razpase m uveljavlja prav v takih državah, kjer je največ nezadovoljnežev. Boj proti komunizmu je torej vendarle temelj diktatur, boj samoobrambe; kakor hitro bi železna pest popustila, bi bila država v ognju, neredu, pokolju. Človek bi pozabil na vsa leta civilizacije, vrgel raz sebe vse, kar so mu dala stoletja vzgoje in olikanega samozatajevanja, se pokazal v 6Voji prvotni obliki čisto živalskih nagonov v boju za obstanek in brezobzirno podiral vse zapreke božjih in človeških zakonov. Če nimaš denarja, moraš gledati, da ti ga tudi treba ne bo, da boš vse sam pridelal, da ne boš v ničemer od nikogar odvisen. To skušajo uresničiti naše tri diktature. Japonska se je vrgla na Kitajsko, Italija je zasedla Abesinijo, Nemčija vsak dan vpije za kolonijami. »Če hočete zajamčiti mir, nam dajte kolonije!« Zlato ni zastonj mehka kovina: z njim se da »mehko« živeti, lepo trgovati in zlepa osvojiti najbolj nepristopne trdnjave; in železo ni zastonj izraz krutosti, neupogljive sile težkega dela. Tako imamo danes svet razdeljen na dva tabora ne samo v idejnem pogledu, v vero in nevero — katera borba se pod imenom »dobrega in slabega« vrši že od začetka sveta — ampak tudi v trgovskem, čisto snovnem (materialnem) pogledu v bogate, zadovoljne in zato mir ljubeče in pred nemirom trepetajoče demokratične države, ter bedne, krute, trde diktature, ki se jim hoče onega zlata, ki prinese na tihem toliko željeno udobnost, oddih in počitek po letih prestane vlade »železa«, železne discipline. Nemec Ernst Henne si je spet priboril nazaj svetovno prvenstvo v hitrostni vožnji z motornim kolesom, ki ga vidimo na sliki. Nova „Judefa" sredi Afrike Predsednik vseevropskega gibanja grof Cou-denbove-Calergi je stavil v svojem listu »Pan Euro-pa« predlog, naj bi Anglija v sporazumu s predstavniki nove judovske države v Palestini, ki naj bi se ustanovila, poiskali kje drugod primerno deželo, kjer naj bi se Judje naselili, n. pr. kje v Afriki. Deželi Uganda ali Rodezija bi bili po mnenju Calergija gotovo najprimernejši za to. Ta nova »Judeja« naj bi bila neke vrste skupni dominijon (kolonija s svojo lastno zakonodajo in tej zakonodaji odgovorno vlado) Velike Britanije in nove judovske države. »Treba se je bati,« piše Calergi, da bo v Palestini arabska sila močnejša, kakor pa še tako premeteni računi evropskega Zahoda. Drugič pa je tudi to res, — pravi omenjeni pisec — da je Palestina vendar premajhna, da bi mogla sprejeti vse Jude, ki žive v Evropi. Če jih bodo nekoč res s silo vse izgnali odtod, bodo morali vendar nekam iti.« Prostora bi v afriški Rodeziji ali Ugandi, tam doli pod Abesinijo, res imeli dovolj. Prav radi pa tja Judje najbrž ne bodo šli. Med civiliziranimi pa tudi precej potrpežljivimi Evropejci jim gotovo bolj nese. Afrika je vroča dežela ... 100 dolarjev za eno smotko V neki ulici v Londonu je trgovina s tobakom, ki ima kakih 30.000 svojevrstnih odjemalcev širom sveta. Za vsakega teh odjemalcev mora namreč sestaviti posebno mešanico tobaka za pipo, posebne cigare in cigarete, ki jih ne dobiš nikjer na svetu. Taka je prednost in muhavost bogatašev! Vsak odjemalec ima svojo številko, skrbno zapisano v neki knjigi, kjer je povedano, kdo in kaj je ta »Številka« in po kakšnem pravilu niorajo zanj pripraviti tobak. Kadar ga nima ve?, kratko-malo brzojavi v London. Duke Street: n. pr. 7428 M. 18. Jefferson; in s tem je povedano vse: kdo, koliko in kakšnega tobaka bi rad. Razumljivo je, da je za take muhe treba posebno težke denarnice in da ti velikaši morda v enem dnevu pokade dragocenega tobaka za tolike Vsote, ki bi nam navadnim »Dravcem« ali »Ibarcem« zadostovalo za nekaj let. Japonska vljudnost Neki Japonec je prinesel na grob svojega očeta skodelico riža, ker imajo na Japonskem pač tako navado, ki je prav tako brezsmiselna kakor drugod prinašanje vencev. Toda Evropejec, ki tega ni vedel, je hotel Japonca nekoliko podražiti in osmešiti, pa ga je vprašal: »Kdaj pa bo vaš pokojni prišel jest riž, ki ste mu ga prinesli.« Japonec mirno: »Prav takrat kakor bo vaš pokojni prišel duhat rože, ki ste mu jih prinesli.« 1 Minister o moških Belgijski minister Paul-Emile Janson, ki naj po nalogu kralja Leopolda sestavi novo vlado, je kaj zanimiv človek. Ima lepo, košato brado, kateri daje nekaj srebrnih nitk (sivih las) potrebno častitljivost, pa jo bleščeča, plešasta lobanja še povečuje. Postave je precej debelušne, ima krasen izrazit in prilagodljiv gla6, katerega izvrstno uporablja za svoja obširna a jasna dokazovanja. Kakor večina pravih Belgijcev, je črnogled in zelo malo laskav v svoji obsodbi ljudi. »Ljudje 6ploh in moški posebno imajo vse tiste napake, ki jih očitajo otrokom, samo še v mnogo večji meri. Vsi so sebični, domišljavi, strahopetni in lažnivi.« Njegovo znanje je izredno obširno in mnogo-stransko, razumevanje še zelo živahno. Kravja kuga in politika »S tem pismom Vam naznanjamo, da morate v treh dneh zapustiti ozemlje Reicha zaradi Vašega protivladnega delovanja Nobena pritožba ali posredovanje nič ne pomaga!« Tako pismo je prejel glavni dopisnik časopisne agencije Havas, ker je v svojih poročilih iz Nemčije bil toliko predrzen, da je rekel, da so nemške krave zelo malo odporne proti kugi, ki se je začela širiti, ker jih zaradi načrta štiriletke preslabo krmijo. Radio Programi Radio Ljubljana Ponedeljek* 6. decembra: 12 Za kratek čas (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Vrsta venčkov (plošče) — 14 Vreme, borza — 18 Zdravstvena ura: Splošni vzroki bolezni (g. dr. Anton Brecelj) — 18.30 Valčki (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: Borba za slovenski književni jezik (g. prof. Fr. Vodnik) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Rezervirano za prenos — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Radijski jazz. Drugi programi Ponedeljek, S. decembra: Belgrad-Zagrcb: 20 Opera — Dunaj: 19.25 Filharmonija, 21.23 Havajska glasba, 22.30 Zabava in koncert — Budimpešta: 19.30 Opera, 22.43 Orkester — Trst - Milan: 17.15 Plesna glasba, 21 Glasba, 22.13 Orkester — Rim-Bari: 21 Sinfonirni koncert — Praga: 20.30 Serenada, 21.15 Glasba — Varšava: 22 Sinfonifni koncert — Berlin - Monakovo: 20 Plesna glasba — Konigsberg: 19.25 Bolgarska glasba — Hamburg: 19.10 PlošSe — Vratislava: 19.10 Pester program, 21.10 Zabavna glasba — Lipsko: 20.05 Sinfonični koncert — Koln: 19.10 Pestra glasba, 20 Kvartet. 21.30 Klavir — Stuttgart: 19.50 Zabavna glasba, 21 Pester program — Beromiinster: 19.55 ČeSka glasba. Mornar — milijonar. Neki francoski mornar je zadel s svojo srečko v državni loteriji milijon frankov. Ker jih je hotel »pošteno« in neovirano zapraviti, je pobegnil iz mornarice, se klatil pol leta okoli, dokler ni vse zapravil (milijon v 6 mesecih!) nato pa so ga vojaške oblasti prijele in postavile pred vojno sodišče zaradi zločina ubež-ništva iz vojske. 200 let v istem rudniku Kolikega pomena je za delavce, da ostanejo vedno, oz. čim dalj pri istem podjetju, posebno pri rudarskem, nam kažejo številni zgledi v Franciji, kjer rudarji po določenem številu let dela dobijo kaj čedno pokojnino. Najzanimivejša je gotovo neka rudarska družina v Bruayu, kjer dela tudi mnogo Slovencev. Oče te družine, ki je umrl lani v 88. letu starosti, kar je za rudarja nekaj nenavadnega, je delal v rudniku čez 50 let. Imel je štiri prav tako krepke sinove, ki so vsi že v zgodnji maldosti začeli kopati in se potiti pod zemljo. Sedaj so že vsi stari možakarji od 60 do 68 let; vestno so hodili na delo že okoli 40 let v isti rudnik. Tako je ena sama družina napravila skupno nekaj čez 200 let dela v istem rudniku. Zato pa jih je nagradilo ne samo rudniško podjetje s primerno pokojnino, ampak tudi država, ki je vse tri odlikovala s kolajno »Dobrih delavcev«. Vsi štirje imajo svoj domek, kako trgovino, gostilno itd. Naši delavci v tujini pa večinoma ,begajo iz kraja v kraj, iščejo rudnike, ki niso premokri ali prenizki, gledajo, kje se bo več zaslužilo, manj delalo in lepše živelo, se vdajajo nesrečni, nas Slovence tako moreči čustvenosti, brez zadostne volje in brige za bodočnost. Pa pride nesreča ali starost in se nimajo onemogli in na cesto vrženi bedniki kam spraviti. Največkrat jih podpira edino le »palca beraška«. Pol ure sta se že sprehajala, ne da bi našla kako pravo besedo. Nazadnje se on ojunači in reče: »Dragica, bi hotela postati moja žena?« »Oh, pa kako rada!« Zopet pol ure morečega molka. Tedaj se ojunači ona: »Ti, zakaj pa nič ne rečeš?« »Sem že tako preveč rekel!« No, pa to je bilo na Škotskem. Vsak je po svoje športnik.