GEOLOGIJA 31, 32, 129-132 (1988/89), Ljubljana
UDK 56.61.62.02(497.12) = 863
Fosilne školjke iz karnijskih plasti pri Orlah
Fossil lamellibranchs from the Camian beds at Orle
Bogdan Jurkovšek in Bogomir Jelen
Geološki zavod Ljubljana, Dimičeva 14, 61000 Ljubljana
Kratka vsebina
Avtorja podajata kratko dopolnilo k poznavanju fosilne školjčne favne iz
karnijskih plasti pri Orlah. Doslej so bile s tega najdišča že znane vrste Pachycar-
dia rugosa, Trigonodus carniolicus in Myophoria kefersteini, najnovejše raziskave
pa so potrdile tudi prisotnost vrst Trigonodus bittneri in T. abdominalis ter
podvrste T. problematicus problematicus. Najdba vrste T. abdominalis, ki je bila
prvikrat opisana z nahajališč pri Drenovem griču, je prvi in pomemben podatek za
poseljenost z njenimi populacijami in že trdnejši dokaz za domnevni proces
mikroevolucije.
Abstract
The paper presents a short supplement to the present knowledge of the fossil
lamellibranch fauna from the Camian beds at Orle. The hitherto known species
from this locality included Pachycardia rugosa, Trigonodus carniolicus and My-
ophoria kefersteini. However, the newest investigations added the species Trigo-
nodus bittneri, T. abdominalis and the subspecies Г. problematicus problematicus.
The finding of the Г. abdominalis species, described for the first time from the
Drenov grič locality, is the first quite important proof of this population's
presence and a firm evidence of the supposed micro-evolutionary process.
Karnijske plasti v karbonatno-klastičnem razvoju na obroju Ljubljanskega barja
so že v preteklosti pritegnile številne raziskovalce. Po starem imenovane »rabeljske
plasti« so bile in so še danes zanimive kot nahajališča okrasnega in gradbenega
kamna. V prvi polovici stoletja so bila ekonomsko zanimiva tudi skromna ležišča
antracita v njih, ki so ga pri Drenovem griču in pri Orlah (si. 1) v manjši meri tudi
izkoriščali (Sedlar et al., 1948; Grad & Ferjančič, 1976). Iz biostratigrafskega
oziroma paleontološkega stališča pa je pomembna bogata in lepo ohranjena školjčna
favna karnijskih plasti. Najbogatejša najdišča so pri Drenovem griču, kjer se fosili
pojavljajo v črnih plastovitih apnencih in vmesnih apneno-lapornih ter skrilavih
plasteh. Od tod so bile opisane številne školjčne vrste, med katerimi so do nedavnega
največkrat omenjali vrste Alectryonia montis caprilis, Pachycardia rugosa, Trigono-
dus carniolicus in Myophoria kefersteini (Rakovec, 1955; Ramovš, 1961; Grad
&Í Ferjančič, 1976). Šele ko Je v letih 1982 in 1988 Jelen ponovno raziskal
130
Bogdan Jurkovšek & Bogomir Jelen
SI. 1. Geografski položaj najdišč karnijskih školjk pri Drenovem griču in
Orlah
Fig. 1. Geographie position of the find-spots of the Carnian lamellibranchs
at Drenov grič and Orle
najdišča v okolici Drenovega griča, se je pokazalo, kako številna in bogata je
tamkajšnja fosilna združba. Določil je 25 vrst in 8 podvrst školjk, med katerimi so se
najpogosteje pojavljale Trigonodus camiolicus Bittner, Trigonodus problematicus
problematicus (Kliptein), Trigonodus bittneri Waagen, Myophoria kefersteini lom-
bardica (Waagen), Myophoria kefersteini gornensis Varisco, Myophoria kefersteini
kefersteini (Münster), Myophoria kefersteini typica Waagen. Ostanki polžev so bili
v teh plasteh razmeroma redki (Jelen, 1982,1988; Jurkovšek, 1977).
Mnogo manj je bilo doslej znanega, predvsem pa zapisanega o najdbah fosilnih
školjk iz karnijskih plasti v okolici opuščenega premogovnika Klen pri Orlah.
V strokovni literaturi in rokopisnih poročilih so bile doslej omenjene vrste Trigono-
dus camiolicus, Myophoria kefersteini in Pachycardia rugosa (Sedlar et al., 1948;
Rakovec, 1955).
Dosedanji raziskovalci so karnijske plasti pri Klenu v grobem razdelili na tri
superpozicijske člene. V najnižjem delu tik nad cordevolskim dolomitom ponekod
zasledimo breče, sicer pa so za spodnji del značilni črni skrilavi glinovci in lapornati
glinovci, ki vsebujejo pole in leče antracita. Nad temi plastmi leže temno sivi
tankoplastoviti do ploščati apnenci. Med njimi so redke plasti in pole črnega glinovca
in antracita. V najvišjem delu karnijskih plasti leže pisani glinovci in peščenjaki.
Leta 1987, ko sva za geokemične analize vzorčevala karnijske plasti pri Orlah, sva
v novo odkritem profilu, približno 100 metrov jugozahodno od opuščenega rudni-
Fosilne školjke iz karnijskih plasti pri Orlah 131
škega rova, našla razmeroma dobro ohranjene fosilne školjke, ki dopolnjujejo dose-
daj znano fosilno združbo tega najdišča. Fosili so ležali v črnih laporno-skrilavih
plasteh v neposredni bližini apnenca oziroma med apnencem, torej v spodnji polovici
tamkajšnjih karnijskih plasti. V apnencu so bili fosilni ostanki školjk bolj redki in jih
iz njega ni bilo mogoče izluščiti. Določene so bile vrste (tab. 1) Trigonodus carniolicus
Bittner, Trigonodus bittneri Waagen, Trigonodus abdominalis Jelen, Trigonodus sp.,
Gonodon sp., Solenomorpha sp. in podvrsta Trigonodus problematicus problematicus
(Klipstein). Školjčne lupine so v kamenini ležale posamezne, nikoli cele in neorienti-
rano. Med njimi je bilo nekaj lupin neodraslih osebkov.
Podoben školjčni biofacies kot v okolici Drenovega griča sva pri Orlah pričako-
vala že po prejšnjih najdbah. Popolnoma nepoznana pa je bila doslej poseljenost
s populacijami prvič opisanih vrst z nahajališč pri Drenovem griču. Kakšna je bila
biogeografija teh novih vrst, je zelo pomembno vprašanje, na katerega raziskava
školjčne favne samo v okolici Drenovega griča ni mogla odgovoriti. Zato so bili
v takratni raziskavi procesi nastanka novih vrst in njihova populacijska dinamika
manj predvidljivi. Trdnejše dokaze bo mogoče zbrati le v prostoru. Najdbo taksona
Trigonodus abdominalis pri Orlah že lahko štejemo k trdnejšim dokazom za obstoj
njegovih populacij in njegovega klasifikacijskega nivoja kot rezultat procesa mikro-
evolucije.
Preiskane karnijske školjke so shranjene v zbirki dr. Bogdana Jurkovška, registri-
rani v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani pod zaporednimi številkami 753,
754, 1023, 1034, 1035, 1129 in 1130. Fosile je fotografiral Ciril Gantar.
Literatura
Grad, K. & Ferjančič, L. 1976, Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100000. Tolmač lista
Kranj. Zvezni geološki zavod Beograd, 70 p., Beograd.
Jelen, B. 1982, Karnijska školjčna favna na Lesnem brdu in njen paleobiološki pomen.
Rokopis. Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana.
Jelen, B. 1988, Karnijska školjčna favna na Lesnem brdu in njen paleobiološki pomen.
Geologija 31, Ljubljana. V tisku.
Jurkovšek, B. 1977, O redki najdbi polža iz julskih plasti pri Drenovem griču. Proteus
39/9-10, 359, Ljubljana.
Rakovec, I. 1955, Geološka zgodovina ljubljanskih tal, v knjigi Zgodovina Ljubljane,
Ljubljana.
Ramovš , A. 1961, Geološki izleti po ljubljanski okolici, Mladi geolog 3, 231 p., Ljubljana.
Sedlar, J., Petrov, I. & Čadež, N. 1948, Poročilo o geološkem kartiranju terena
Orle-Pleše. Rokopis. Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana.
132
Bogdan Jurkovšek & Bogomir Jelen
Tabla 1 - Plate 1
1 Trigonodus bittneri Waagen. Leva lupina - Left valve
2 Trigonodus carniolicus Bittner. Desna lupina - Right valve
3 Trigonodus problematicus problematicus (Klipstein). Leva lupina - Left valve
4, 5, 6 Trigonodus abdominalis Jelen
4, 5 Desna lupina - Right valve
б Leva lupina - Left valve
7 Trigonodus sp. Desna lupina - Right valve
8, 9 Leva in desna lupina nedoraslega osebka - Left
and right valve of young specimen
10 Gonodon sp. Desna lupina - Right valve
Naravna velikost - Natural size