za odredjene tipove am fora, datira ga na početak perioda vrvčaste grnča- rije (Sehnurkeram ik). T ako je izvršeno vrem ensko opredeljenje jedne inače retk o zastupljene vrste neolitske grnčarije, iako u pogledu relativne k ro ­ nologije u okviru samog navedenog perioda, treb a biti veoma obazriv, po­ gotovu s obzirom na d etaljn u i objektivnu stu d iju G. M ildenbergera,8 koja još jednom p o tv rd ju je potrebu veoma uzdržljivog d a tiran ja van okvira pouzda­ nih zatvorenih nalaza . U članku Ein frühalam annischer G rabfund aus O berschw aben (str. 137—141, T. 21), R obert Roeren o b rad ju je jedan alam anski nalaz iz doba oko 300 go­ dine n. e., dok Otto Roller u radu Ein Beitrag zur Kenntnis des Magdalénien in Südw estdeutschland (str. 142—149, si. 1—2), izdvaja niz kasnopaleolitskih n a­ laza raznih lokaliteta, k o ji dosada nisu bili posebno izdvojeni iz m ezolitskog m aterijala. R ad Siegw alt Schieka, Das H allstattgrab von Yilsingen (str. 150—167, T. 22—25, sl. 1—7), polazeći od jednog kneževskog groba so kolim a iz oko­ line Sigm aringena, daje listu sličnih nalaza i posebnu podelu kneževskih gro­ bova ove vrste u dve faze, H alstatt D l i D 2 . Tim e je učinjen jedan k o rak i u pravcu finijeg razgraničavanja faza kasnog h alštata, koje će se, kako izgleda, moći dalje razraditi na osnovu novih rezu ltata iskopavanja na H euneburgu .9 Posebno je p itan je da li će d alji sistem atski rad n a našoj te rito riji pokazati m ogućnosti sličnog razgraničenja i u m a terija lu naše zem lje, pri čem u bi se m ožda mogli delimično koristiti i rezultati u ju ž n o j Nem ačkoj, što ne bi bilo isključeno s obzirom na prilično istaknuti »istočni« k a ra k te r m etalnih nalaza u fazi D l tih krajeva. G ünther Smolla u rasp rav i D er »Klimasturz« um 800 vor C hr. und seine Be­ deutung fü r die K ulturentw icklung in Südw estdeutschland (str. 168—186), do­ vodi u vezu prestanak života na m nogih nalazištim a halštata B sa klim at­ skim prom enam a, što, naravno, iziskuje posebnu obazrivost u donošenju z a k lju ­ čaka. A utor dodiruje v vezi sa ovim i zanim ljive problem e grada (W asserburg) B uchau i sojenica uopšte, koje su u novije vrem e podvrgnuti ozbiljnim k ri­ tik am a i diskusijam a, u kojim se delom bitno m e n ja ju dosada usvojena gledišta 0 tim objektim a. N ajzad, G erhard W ein, u članku Burg D ischingen (str. 187—194. sl. 1—3) d e ta ljn ije diskutuje p ita n je jednog srednjevekovnog u tv rd je n ja kot S tuttgarta, pokušavajući da njegovo uništenje dovede u vezu sa dogadjajim a poznatim iz isto rijsk ih izvora. Već po obradjenim tem am a, a posebno i po načinu obrade, ova p u b lik acija p relazi usko lokalne granice jednog područja. T re tiran a p ita n ja dobrim delom su od šireg naučnog interesa. T akodje je potrebno istaći tendenciju, gotovo u svim člancim a, da se, m ak ar se pošlo i od m an jih nalaza i problem a, pruži o p štija sintetička slika, i ja sn ije odredi okvir p ita n ja o kojim a se rasp ra v lja u istorijskom razvoju uopšte. Z načajne su i liste nalazak a koje se nalaze uz p o je­ dine od ovih članaka. Po svem u tome ova knjiga p retstav lja, kako u celini, tako 1 u detaljim a, dragocen prilog p raisto rijsk o j arheološkoj nauci. M ilutin V. G arašanin Festschrift für Dr. Rudolf Egger. B eiträge zur älteren Euro- peischen K ulturgeschichte, Bd. III. Seinem E hrenm itglied in D an k b ark eit und V erehrung dargebracht vom G eschichtsverein fü r K ärnten, K lagenfurt 1954. Že iz sam ega pregleda vsebine je videti, da sodelujejo pri tem tretjem zvezku E ggerjevega Zbornika v p rv i vrsti ožji jubilantovi znanci, p rija te lji in sodelavci iz K oroške. N ajveč pa tu d i obravnavajo snov iz jubilantove ožje domovine, iz K oroške. H. K enner, D as D reikopfbecken vom M agdalensberg. A vtorica sodeluje pri izk o p av an ju na M agdalenski gori, k je r jo predvsem zanim ajo najdeni m anjši predm eti. P ri svojem delu je našla pred gotsko rom ansko cerkvico n a te j gori kam nito posodo v obliki valja, ki je bila visoka 75 cm. Ob gornjem robu so 8 Studien zum M itteldeutschen N eolithikum (1953), 62 i d. 9 W. Dehn, E. Sangm eister, W. Kimmig, G erm ania 32, (1954), 22 i d. izklesane tri glave. A vtorica p rim erja te glave s sličnim i kosi iz Koroške in ugo­ tav lja, da je keltski običaj, posode za vodo okraševati z raznim i glavami, ki im ajo tudi apotropeičen značaj. Ena od treh glav je m ladeničeva brez brade, druga je starejšega m oškega z brado, a tre tja pripada ženski. Mogoče, da gre za keltsko trojno božanstvo, kak o r jih imamo v antiki, posebno v G aliji in Severni Ita liji dovolj. Ti mnogoglavi liki predstavljajo boga, ki vlada nad podzemljem, nad rodovitnostjo, nad živim i in m rtvim i ljudm i. T roglava božanstva gledajo časovno v tri smeri, v sedanjost, prihodnost in preteklost. M ladeniška, m oška in ženska glava pa pom enijo, da vlada božanstvo nad vsem svetom. T ri- ali štiriglava božanstva se utegnejo nanašati tudi na štiri lunine spremembe. A vtorica zastopa m išljenje, da glave pripadajo K eltom prvega ali drugega stoletja pred Kr. ali p a Korošcem dvanajstega ali trinajstega stoletja po Kr. Sicer om enja slovanski spom enik iz H usiatyna v G aliciji in prinaša celò n je ­ govo sliko te r bi ga utegnili p rim e rja ti z našim triglavim spomenikom. Po m išljen ju pisateljice spom enik ni slovanske provenience. N avaja razne kam enite predzgodovinske spomenike, m enhire, dolm ene itd. D alje govori o odnosu ljudi do teh spomenikov, n. pr. da so imeli n ek ateri m enhiri vdolbine, da so lahko vanje vtaknili bolne ude zaradi ozdravljenja. T akih spom enikov je še danda­ nes dovolj na Koroškem. Y tako skupino zdravilno učinkujočih spom enikov sodi seveda tudi naša votla posoda. P isateljica misli, da je surovo izklesan spom enik ostanek kasne m egalitske k ulture, druge izklesane oblike so pa keltske. Ti in še drugi m om enti govore za to, da je kam nita posoda s trem i glavami, ki stoji na vrhu M agdalenske gore, keltskega izvora. Točnejše bo pa ta problem pojasnilo bodoče izkopavanje v neposredni bližini tega spom enika. K. Pink nam v svojem članku »Falschm ünzerm odel einer norischen K lein­ silberm ünze vom M agdalensberg« razloži, kako so falzifikatorji uporabili pri pom ankanju m ateriala za m odele za to celo črepinje, ki so jih našli na M agda­ lenski gori. D enar je podoben originalnim keltskim denarjem iz G urine in je p rip ad al plem enu Tektosagov. V erjetno je nastal okrog leta 70 pred Kr. Po ohranjenosti in zunanjosti ta model ni bil nik d ar v p rak tičn i uporabi. H. V etters, »Die Personennam en vom M agdalensberg«. H. V etters sodeluje p ri E ggerjevem izkopavanju na M agdalenski gori. V om enjeni razpravi, ki jo je posvetil svojem u učitelju, obravnava lastna im ena, k i so jih že p rej našli na spom enikih na M agdalenski gori, kakor tudi tista, ki izvirajo iz zadnjih Egger- je v ih raziskovanj od leta 1948 naprej. Ravno iz bogatega im enskega zaklada, in sicer iz razm erja keltskih imen do rim skih, so ugotovili, da je bilo mesto na M agdalenski gori k ratk eg a tra ja n ja . Mesto je pričelo že s cesarjem K lavdijem propadati. Napisi so nagrobni in so večinoma iz grobišča, ki je pripadalo te j naselbini. P isatelj nam po d aja napise po številkah, k ak o r so v CIL III, nato jih razloži vsebinsko in glede na ime. Na koncu pa še podaja alfabetski seznam vseh imen. P ričen ja s posvetilnim napisom , ki ga je nosila poznana statua m ladeniča z M agdalenske gore. Im ena našteva n a jp re j v rim sko-latinskem redu (tri im ena), nato pa še v domačem (očetovo ime ali p a samo eno ime). Iz teh imen je lahko ugotoviti hitro rom anizacijo teh krajev. To so pa posebno pospeševale m ešane ženitve. L. E ckhart, »Zu einem P ilasterkapitell-T ypus vom M agdalensberg«. P isatelj nam v tem članku opisuje vrsto pilastrskih kapitelov, ki so jih našli na M agda­ lenski gori. Izklesani so iz dom ačega kam na. P ilastri s temi kapiteli so stali nedvom no pred reprezentančno hišo in p red svetiščem. Iz višine pilastrovih k ap i­ telov, ki so jih našli na M agdalenski gori, sklepa p isatelj, da je bila višina celega p ila stra osem krat večja, to je 80—90 cm. Izvrstno delo in posam eznosti doka­ z u jejo m ojstra-um etnika, n ik ak o r pa ne kakšnega rokodelca. Površina takega pilastra im a tri vrste obdelave: kapiteli in arh itravovigobovi so skrbno izglajeni, steblo in arh itra v so še nekoliko bolj surovo izdelani, m edtem ko je pa reliefovo ozadje popolnom a zanem arjeno. P ilastrov friz je stal verjetno nad portalom reprezentacijske palače ali pa svetišča, slično k ak o r so videti m nogoštevilne pi- lastrove arh itek tu re. K apitel sodi v skupino sofa.kapitelov, ki jih n ek ateri p rište­ vajo m ed jonske, drugi pa m ed korintske kapitele. Iz arheoloških in zgodovinskih razlogov, ki jih pisatelj n av aja, je prišel do rezultata, da je ta kapitel iz časa pred letom 5 pred Kr. G. K hevenhüller »Aus der W erkstatt des A rchaeologen auf dem M agda­ lensberg«. N eum orni fotograf na M agdalenski gori govori o važnih nalogah foto­ g ra fira n ja pri arheološkem delu. Vsega je bilo n are jen ih od pričetka fotogra­ fira n ja 1500 posnetkov, k i zelo dobro dokum entirajo delo, to je izkopavanje in k o n serv iran je na M agdalenski gori. A vtor opisuje kakšne ap arate in ob kakih posebnih priložnostih jih uporablja. Na M agdalenski gori so zelo veliko foto­ g rafirali v naravnih barv ah in z infrardečim m aterialom . Z zadnjim postopkom so leta 1950 mogli ugotoviti stenske napise, ki so jih p re j s prostim očesom kom aj opazili. Tudi z letal so fotografirali in so tako dobili sm ernice za m ore­ bitno novo delo. E. Hamböck, »Ein B eitrag zur Baugeschichte d er K irche auf dem M agda­ lensberg.« C erkev na M agdalenski gori je om enjena prvič leta 1262. K akšna je b ila ta prva cerkvica, ne zvemo iz starih virov prav nič. Zelo verjetno je, da je b ila zidana iz kam na lom ljenca, ki ga je bilo dovolj v bližnjih razvalinah. Za­ rad i velikih dohodkov, k i jih je im ela cerkev, so jo lahko povečali, k a r doka­ z u je jo tudi razni u rb a rji v dunajskem državnem arhivu. V erjetno je, da so začeli s prvim i deli že le ta 1461. Delo je trajalo do leta 1464. D alja n av a ja p isa­ te lj izpopolnjevanje in večanje te cerkve. Tako n. p r. so bili kor in oboki gotovi leta 1502. Tega leta je b il postavljen p rek rasen oltar. K asneje so le še m alo sp rem in jali na stavbi. P isatelj je prišel do teh zaključkov na osnovi pisanih virov, p rim e rja n ja klesarskih znakov in s študijem celotnega načrta. G. Mossier, »Neues zum vorgeschichtlichen P fahlbau im K eutschacher See.« Za raziskovanje jezera p ri Plasišah je pritegnila pisateljica veliko število p ri­ znanih strokovnjakov. P ostavila si je veliko nalogo. N aj omenim samo n ek atere problem e: obseg kolišča in njegova natančnejša lokalizacija v jezeru, Studiranje najd b , predvsem človekovega orodja in lesenih kolov, fotografiranje pod vodo itd. P isateljici je res uspelo k o n tatirati odtok s koliščem . V erjetno je, da sodi vse v čas 2500—2000 pred Kr. U gotovljena keram ika sodi večinom a v kasni koroški neolit. N ekateri kosi so pa tudi starejši. Fotografski in film ski posnetki pod vodo so uspeli. Kolišča na jezerih, rečnih obalah in m očvirjih so pogosta. Zelo redka pa so kolišča na otokih, sredi jezera, kak o r je bil tu k a j prim er. Delo tolm ači 12 slik. P. Leber, »Ein röm isches Zeugnis für den K ärn tn e r Eisenbergbau.« V g rajsk i žitnici nekdanjega K hevenhüllerjevega posestva v T iffenu so našli večji m ar­ m ornati fragm ent z napisom , ki govori o nekem k u rirju u p rav itelja noriškega železa. Ta je postavil nag ro b n ik sebi, svojem u p rija te lju , svoji ženi in svojem u 18 let starem u sinu. Spom enik je izdelal precej nepism en klesar, k a r sledi iz m nogih napak v tekstu. P isatelj govori dalje o ureditvi rim skih rudnikov in ugotovi med drugim , da je bil Tiffen sedež k u rirja u p rav itelja rudnika in da je tam kaj stanoval tudi glavni zakupnik teh železovih rudnikov. W. Schuster, »Neue röm ische Funde auf dem M öselhof bei H üttenberg 1950.« P isatelj n a jp re j opisuje poskusne sonde, ki jih je n ared il pri M öselhofu. N ato je natančno preiskal posam ezne dele gradbišča. P ri tem delu je našel p rec ej žele­ zove žlindre, rim ske keram ike, ostanke tubulov itd. P ri opisu keram ike je ugo­ tovil, da je bilo V»—V* dom ače tem nosive keram ike, a */3—3 / i im portiranili rdečih posod. Tudi nekaj strešne opeke, ki so jo p o rab ljali domačini za p o k ri­ v an je streh, so našli. V endar so rabili opeko za streho v m anjši meri, kot p a lažje in cenejše dom ače škodlje. Železnih predm etov je bilo zelo malo. Iz gradbene zgodovine je ugotovil, da je b ila v bližini n ajsta re jšeg a zidu topilnica in kovačnica za železo, ki jo bo še potrebno n ajti in preiskati. Lepo sezidan zid in skrbno položeni tubuli dokazujejo, da gre tu k a j za bogatejše gospodarje. Na tem elju lepo izdelanega zidovja in številne keram ike p rid e p i­ sa telj do rezultata, da so J u k a j stale stavbe v času okrog K ristusovega rojstva. K n a jsta re jši stavbi je b ila dograjena še druga. Vsega konstatira p isa te lj štiri gradbene periode. Zadnji dve hiši sta bili leseni, toda zelo solidno zgrajeni. O bsegajo pa čas od prvega do šestega ali sedm ega sto letja po Kr. M nogoštevilni sloji žgalnine nam dokazujejo, da so bile vse zgradbe uničene z ognjem. P isatelj ugotovi pom em bnost položaja te zgradbe glede na rim ske ceste, rudnike in veliko število antičnih zgradb v okolici. Iz načrta (slika 2) se vidi, da leži M öseldorf ob potoku G oričica, Kar nam že sam o dokazuje, da smo v bližini antičnega naselja. R azpravo p o jasn ju je veliko število risb, skic, profilov itd. Im e G örtschnitz izvajajo (glej stran 187) iz Krke, k a r pa ne bo veljalo. H. Koban, »Die alten Strassen auf d er Südseite des Plöckenpasses.« O rim ski cesti čez prelaz Plöcken je pisatelj pisal že v C arin th ia I. leta 1948. T ak rat je natančnejše obdelal samo rim sko cesto n a av strijsk i stran i tega prelaza. Posebno ga je zanim al problem , z a k aj je vodila druga veja te prom etne žile 30 m višje nad prelazom in je potem strm o prešla v prelaz. Ta cesta je vodila tako visoko, da se je izognila snegu, ki je dolgo časa oviral prom et po nižji cesti. P isatelj obravnava cesto čez P löcken glede na tu k a j najd en e napise, odkrite spurille, robnike itd. Njegovo razpravo izvrstno p o jasn ju je geografska skica, k je r so označene tudi posam ezne n ajd b e z napisi, ki jih pa ni več našel. W. Görlich, »Der an tik e Strassenzug A quileia—V irunum —Lauriacum und die Brücke in Villach.« P ri zadnjih restavracijskih delih sta bila ob D ravi (Lede­ rerstrasse 23) izkopana fragm enta dveh žrtvenikov, ki sta v erjetn o stala v nekem svetišču ob te j reki. Iz tega sklepa pisatelj ,da je vodil v bližini tega m esta most čez D ravo. Ta most b ran eča rim ska utrdba, poznani Santicum , je pa grič, na k a ­ terem stoji danes cerkev sv. Jakoba. M. Abram ič, »Die asiatische A phrodite aus Virunum «. V um etnostno-zgodo- vinskem m uzeju na D u n aju je našel pisatelj leta 1952 že večkrat publicirani torso A frodite, ki je v erje tn o stala v term ah m esta V irunum a. Boginji m a n jk ata obe roki. V eni je nosila granatno jabolko, v drugi p a vejico. O blečena je bila v hiton z rokavi, čez tega je im ela kazulo, a o g rn jen a je bila od glave navzdol z velikim plaščem. K azula je bila spredaj razdeljena v tri polja. V zgornjem so bile tri G racije, v sredini sonce in luna, v spodnjem pa jaše N ereida na m orski pošasti. P isatelj meni, da je to neko žensko naravno božanstvo, ki ga p a še ni mogoče točneje ugotoviti. Iz in v en tarja in po debelozrnatem m arm oru sodeč je izšlo delo iz virunum ske delavnice. H. Dolenz, »Zur V erehrung des Juppiter D olichenus in Kärnten.« D olenz obravnava na Koroškem izkopane spom enike, ki so posvečeni Jupitru Doli- henskem u. Ti spom eniki so tudi objavljeni v tre h važnih publikacijah. A. H. Can, Ju p p iter Dolichenus, Sam m lung der Inschriften und B ildw erke m it einer E in­ leitung. Leiden 1943. H alil D em ircioglu, D er G ott au f dem Stiere, G eschichte eines religiösen Bildtypus, Neue D eutsche F orschungen. Abt. A lte G eschichte B erlin 1939. P ierre M erlat, R epertoire des inscriptions et m onum ents figures du culte de Juppiter D olichenus, Paris e Rennes 1951. V om enjenih delih pa Doli- chenovi spomeniki še niso revidirani. P isatelj jih v te j razpravi pregleduje in p rin aša še n ek aj novih, n. pr. iz F eldkirchna (štev. 9). Na tem elju napisov in sk u lp tu r ugotavlja pisatelj, da so bila središča D olichenovega k u lta na Koroškem k ra ji Virunum , F eldkirchen in na Lam prechtskoglu. E. Diez, »Perseus und Androm eda.« V zahodni steni cerkve v Blatnem gradu (Moosburg) je vzidan v zid pri stopnicah 86 cm visok relief. Delom a zak riv ajo njegovo desno stran stopnice. O hranjeno je samo desno stransko polje, ki je izpolnjeno s stiliziranim akantovim ornam entom . S rednje polje je zgoraj ob­ robljeno z noriško-panonsko voluto, ostali okvir je močno profiliran. G lavni okvir izpolnjujeta dve osebi. Na levi stran i stoji P erzej, ki nosi kratko hlam ido okrog ram en. N aslonjen je na srednje visok steb er in gleda na nasproti stoječo Androm edo. Ta ima g o rn ji nadlahtnici pričvrščeni n a skalnato pečino, tako da ne m ore zadržati obleke, ki ji pokriva le noge. G ornji del telesa je gol. P isa­ teljica n av aja spom enike, k je r je obdelan sličen motiv, in ugotovi, da p rip ad a relief okrasu nekega groba. D atira ga v drugo stoletje. Gotovo je bila plošča del sk rin je za pepel pokojnikov, kak o r jih im am o mnogo v Šem petru v S avinjski dolini. Tudi kronološko sodi v isto razdobje k ak o r šem peterski spom eniki. Kom ­ pozicija in um etniška izdelava kažeta n a iste predložke, po k a te rih so delali vsi m o jstri N orika in Panonije. Delo je dom ačega izvora, k a r dokazuje tudi domači m arm or. W. M odrijan, »Leda-D arstellungen im Latobikergebiet.« P isatelj zastopa m išljenje, da je stanovalo na obeh straneh Golice ilirsko-keltsko plem e Lato- bikov, ki ga tudi mi poznamo. M odrijan misli, da so stanovali v Labotski dolini in na Š tajerskem južno od M ure in M urice do gradiščanske m eje. T orej je spadalo tudi ozem lje okrog F laviae Solvae (Lipnica) v njihovo območje. Na tem področju so našli več reliefov, k aterih objekt je Ledin mitos. U podabljanje tega m itosa deli avtor v dve skupini. V prvo vrsto sodijo re­ liefi, ki im ajo v glavnem sak raln i značaj, t.j. labod se je zatekel k Ledi v zavetje. Y drugi skupini pa je p o u d arjen seksualni m om ent. P isatelj n av aja m nogo p ri­ m erov ene in druge skupine in končno ugotovi, da sodijo reliefi z ozem lja Lato- bikov k drugi skupini. E. K ranzm ayer, »D oppelnam en im K ärn tn er Flussystem.« V te j razpravi razisk u je pisatelj dvojna im ena rek. R ečna im ena so dragocen prispevek k p red ­ zgodovinskim in zgodnje-zgodovinskim študijam . R ečna im ena so pa tu d i dokaz m očnejše ali slabše lokalne tradacije. To dokazuje dejstvo, da je v V orarlbergu večina rečnih imen iz časa p red preseljevanjem narodov, na Tirolskem je še V« takih, na Koroškem 3 /s, na Š tajerskem pa samo Vs. Na skrajnem vzhodu in n a G radiščanskem je samo ena četrtina predslovanskega izvora. Iz tega se vidi, k ako strašno so delovali navali vzhodnih narodov n a bližnje dežele. V Spodnji in S red n ji Koroški so bili ostanki p rejšn jih Ilirov in Keltov še pred naselitvijo B avarcev popolnoma slovenizirani. V endar se ne m orem strinjati, da je G orčica n astala iz G urk ali C urca. Na osnovi o h ran jen ih dvojnih im en rek in k ra je v ugotovi pisatelj, da je bila slovenizacija vse K oroške gotova že v osmem stoletju. Z akaj je slovenizacija že konec osmega stoletja b ila končana v vsej K oroški, ki je bila vendar pod b avarsko oblastjo, pisatelj ne m ore razložiti. Iz terenskih najdb in k raje v n ih im en je lahko ugotoviti za n ekatere večje cen traln e ravnine in doline Spodnje in S rednje K oroške avarske naselbine. V bližini takih k raje v ni n a jti slovenskih, še m an j pa ilirskih ali keltskih ostankov. Iz tega sledi, da A vari niso n ik je r pu stili obstajati drugi narodni ele­ m ent. Izvrstno kazalo im en izpopolnuje n a koncu vso razpravo. F. Juraschek, »Zur F rag e B aiern und K ärnten im siebentem Jahrhundert.« P isatelj podčrtava važnost terenskih najdb, ven d ar opozarja n a previdnost pri njihovem datiranju. R azne hipoteze smemo ra z v ija ti vedno v o kvirju zgodo­ vinskih dejstev. Zato je potrebno dobro poznavanje zgodovine. Kot zgled n a v a ja Sam ove borbe s frankovskim k raljem D agobertom . N ovejši raziskovalci m islijo, da so bili B avarci zavezniki Samovi. K aj prav ijo k tem u starine sedm ega sto­ le tja iz B avarske in Koroške, bodo pa pokazala bodoča raziskovanja. K. G inhart, »Karolinische und frührom anische W erkstücke in K ärnten.« A vtor govori o trotračni p leteninasti ornam entiki, ugotovi njeno razširjen o st in jo označi kot značilno za frankovsko državno um etnost poljudne vrste. Te o rn a­ m entike ne smemo sm atrati za longobardsko že zato ne, k er ne vsebuje žival­ skega m otiva, ki je značilen za germ ansko um etnost. T rotračna pleteninasta ornam entika je ostala še dolgo po sm rti K arla V elikega v uporabi. T udi v H rvatski se p o jav i ta ornam ent za vlade K arla Velikega, ko si je ta le ta 803 podvrgel H rvate. Središče te karolinške državne um etnosti je p a bilo še vedno v Rimu. P leteninasti ornam ent sega časovno še daleč v dobo rom anskega sloga. T udi na Koroškem je zelo pogost pojav. V endar je lahko točno ločiti karo lin šk i pleteninasti ornam ent od rom anskega. A vtor našteva n ek atere p ri­ m ere tega ornam enta s slikam i. V osojsko sam ostansko cerkev so prenesli iz k rip te 4 gotske stebre, ki stoje sed aj v kasno gotski kapeli. S prim erjavo z drugim podobnim m aterialom pride p isa te lj do prepričanja, da je podloga teh stebrov iz zadnje tre tjin e desetega ali prv e tre tjin e enajstega stoletja. Dva m nogokotna steb ra sta iz zadnje četrtin e desetega ali prve tre tjin e en ajsteg a stoletja. Za k ap itele (tri) p a m isli pisatelj, da so zelo slični tistim, ki jih tudi sicer d atirajo v kasno deseto ali v zgodnje enajsto stoletje. Večina obravnavanih stebrov je iz časa, ko sta bavarski plem e­ nitaš Ozi in njegova žena Glismond zgradila sam ostan in osojsko cerkev. L eta 1689 je sam ostan v O sojah sicer slavil svojo tisočletnico, vendar je m alo v erjetn o , da bi to ustrezalo resnici. V času 1946—48 odkopana apsida je v erjetn o iz karolinškega časa (osmo ali deveto stoletje). K asneje je bila zgrajena krip ta, h k a te ri spadajo že obravnavani stebri. V dodatku om enja pisatelj še n ek a te re zgradbe s pleteninastim ornam entom (Millstadt). R. W urzer, »Ein System d er K lostergründungen des 1 0. und 11. Jah rh u n d erts in K ärnten.« P isatelj ugotavlja, da so bili benediktinski sam ostani ustanovljeni ob n ek d a n jih rim skih cestah v neposredni bližini p rvotnih župnij. Pravilo je bilo, da so bili oddaljeni drug od drugega po 16—173 km. T ako je postala slovenska K oroška preprežena s takim i samostani. H. M enhardt, »Die B ilder der M illstädter Genesis und ihre Verwandten.« Ge- nezis iz M illstädta je danes v posesti Zgodovinskega društva v Celovcu. V er­ je tn o pa je, da je bila že davno last sam ostana v M illstädtu. A vtor navaja mnoga dela, ki obravnavajo ta rokopis ali pa so reproducirala njegove rdeče, m odre ali rja v e perorisbe. Vseh slik je v m illstätskem rokopisu 87, če pa prištejem o k tem u še eno na 29. listu razpeto, bi jih pa bilo 89. Zelo bi bilo potrebno, da izide čim p re j barvana izdaja tega dela. Pisatelj obravnava razliko m ed posam eznim i sli­ kam i in napisi pri različnih publikacijah. Med drugim om enja, da ima srednjebi- zantiski grški O ktateuh iz Smyrne, ki ga je izdal leta 1909 D. C. H esseling, M iniatures de l’O ctareuque grec de Sm yrne v Leydenu v Genezis delu 152 slik. V vsej razpravi je p isatelju uspelo dokazati odvisnost m illstädskih slik od prvotnih bizantinskih. Za bizantisko predlogo in sicer za rokopis, ne za m ozaik ali kako drugo sliko m illstädski Genezi govori tudi dejstvo, da je rokopis o k ra­ šen z inicialkam i bizantinskega sloga. Poleg tega govore za bizantinski slog slike taborišč, cistern, zaves, oblek s posebnim i gubam i, blagoslavljanje itd. N ašteva tudi razne raziskovalce bizantinskih oktoteuhovih m anuskriptov. P isatelj p rim erja slike m illstätskega rokopisa s slikam i drugih rokopisov in prinaša kot dopolnilo- k tek stu 12 slik. Velika sličnost m illstädtskega rokopisa z O ktoteuhi v om enjenih stvareh in v neštetih m alenkostih p o trju je jo odvisnost tega rokopisa od oktoteuha. Nato našteva avtor še m noge podobnosti m ed enim in drugim . K ljub tem u p a je pisatelj ugotovil sam ostojnost nem škega risa rja posebno pri risbah, k je r je prilagodil orientalske razm ere nem škim. Tako n. pr. je narisal v m illstädtskem rokopisu nam esto kam ele konja, nam esto tu rb a n a krono itd. Ta rokopis p a ni nastal v M illstädtu, k er v dvanajstem stoletju tam ni bilo oseb, ki bi bile sposobne ustvariti n ek aj tako velikega. V tem pogledu p ri­ dejo v poštev le tri m esta in sicer Benetke, Salzburg in Regensburg. Rokopis je nastal v delavnici nekega m ojstra (ne samostana) v Regensburgu, k a r dokazujejo neke frankovske posebnosti in potovanje H enrika-L eva v P a­ lestino. Rokopis je H enrik-L ev prinesel iz O rienta, a v Regensburgu se je s cesarjem Friderikom d alj časa zadrževal. R egensburg je bil pravo nem ško lite­ rarn o središče, ki je nastalo v drugi četrtini d vanajstega stoletja. V R egens­ b u rg u je nastala tudi ilu strira n a Rolandova pesem za časa H enrika-Leva. O riginalne risbe m illstädtskega rokopisa in slike Rolandove pesmi so nastale istočasno, obe deli im ata čiste perorisbe, ki so v rin je n e v tekst itd. Rokopis dunajske G eneze je zelo podoben regensburškem u. R azlikujeta se le v m alo stvareh m ed seboj. Oba sta nastala iz nekega bizantinskega rokopisa O ctoteuha. D unajski rokopis je nastal po m išljenju m nogih učenjakov n ek je na Koroškem. P isatelj pa n av a ja še tudi neke druge razloge, da je bil rokopis n a ­ b av ljen za D unaj v R egensburgu. D obre risbe v dunajskem rokopisu pa govore za to, da je celo nastal v R egensburgu. Slabe bi pa izvirale iz nekega gornjeba- varskega mesta. Slike obeh rokopisov, tako m illstädtskega, kak o r tudi staro- nem škega dunajskega govore po avtorjevem m išlje n ju nedvom no za to, da sta nastala oba rokopisa v R egensburgu. G. G räber, »H olzkalender in K ärnten«. Y vsej p re jšn ji avstro-ogrski m o­ n a rh iji je bilo ohran jen ih samo osem lesenih k o led arjev na palicah. D va od teh sta v deželnem m uzeju v Celovcu. P alica je osm erokotna, z držajem , tako da im a obliko meča. Isto obliko im ajo mnogi n o rd ijsk i koledarji-palice. Eden od koroških koledarjev je celo datiran z letom 1685. D rugi koroški kos je p a še starejši. Na tem k o le d arju je zelo duhovito označeno v prvi vrsti to, k a r zanim a km eta, to je vrem e in delo na polju. Za cerkvene praznike je pa prevzel k a ra k ­ teristične znake svetnikov; n. pr. puščice za sv. B oštjana, za sv. P e tra ključe, za sv. Pavla meč itd. Za M arijo po polm esec s še kakim znakom. R. Milesi, »M antegna und die Reliefs der B rau t-tru h en Paola Gonzagas.« Ko se je poročila Paola G onzaga leta 1472 z grofom Leonhardom goriškim , je bilo v n je n i bali več k rasn ih sk rin j, ki so bile bogato ornam entirane z reliefi. P isatelj n ašteje literatu ro o teh reliefih, ki so danes v celovškem deželnem m uzeju. P re d ­ sta v lja jo pa ti reliefi m odro razsodbo cesarja T ra ja n a in so bili močno pozlačeni. A vtor om enja reliefe raznih m ojstrov, k aterih vplive je ugotovil na celovških reliefih. Reliefi stojijo vsekakor pod vplivom M antegninih del, lastnoročno pa ta m o jster ni delal na njih. R azpravo p o ja sn ju je jo m noge celostranske risbe. H. B raunm üller, »Christof K hevenhüller, ein K ärntner D iplom at des 16. Ja h r­ hunderts.« A vtor om enja n a jp re j delo B ernarda C zervinka, ki je napisal leta 186? zgodovino K hevenhüllerjev in obravnava seveda tudi K rištofa Khevenhül- le rja. Izčrpal je mnogo sodobnih rodbinskih k ro n ik in potopis drugega K rišto­ fovega sina Jerneja. B raum üller je porabil poleg om enjenih virov v p rv i vrsti 458 strani obsegajočo zgodovino K rištofa K hevenhüllerja, sestavljeno iz njegovih lastn ih spisov. Življenjepis K rištofa K. je še zato zanim ivejši, k er je K. prišel km alu v neposredno službo avstrijskega nadvojvode F erdinanda I. in je tudi zelo mnogo sodeloval pri raznih diplom atičnih akcijah ta k ra t najm ogočnejšega v la d arja K arla V. V pričetku svojega hitrega vzpona je K. leta 1529 pom agal p ri obram bi D u n aja. Koroška vrata, ki so jih T urki posebno napadali, so branile čete vzhodno­ alpskih dežel, m ed katerim i je bil tudi K rištof K. Ivan K acijanar iz K ran jsk e je pa vodil obram bo teh vrat. K. je finančno organiziral nesrečno K acijanarjevo p o d jetje, ki se je končalo s porazom k ristijan o v p ri O sijeku leta 1537, k je r je izgubilo 24 koroških plem ičev tudi svoje življenje. N jegov položaj je p a ostal na dvoru k lju b te j nesreči neom ajan. Povečal si je celo svoje prem oženje, k er je n ak u p il n ekaj gradov, m ed njim i tudi O strovico itd. Zelo velik vpliv je im el tudi n a ce sa rja K arla V., saj je ta prebival n ek aj časa celo v njegovi hiši v B eljaku. Malo p red svojo sm rtjo se je odpovedal svoji službi na dvoru kot k ra lje v i ko­ m ornik. U m rl je leta 1557. K. E. Newole, »Die O fficin K leinm ayer in K lagenfurt bis zur G ründung der Z eitschrift ,C arinthia‘.« V uvodu podaja pisatelj k ratk o zgodovino tiskarske rod­ bine K leinm ayerjev, ki so bili po rodu iz B avarske. A vtor razp rav lja v posa­ m eznih poglavjih o podrobnostih vodilnih članov te rodbine. Y prvem poglavju ugotovi avtor, da je bilo tiskarsko po d jetje v Celovcu dovoljeno M. K leinm ayerju 2 0 . decem bra 1686. Ko poroča o razvoju tega p o d jetja, raz v ija pisatelj zelo značilne kulturne slike tistega časa, ki niso samo okvir K leinm ayerjevega podjetja, am pak nam zelo natančno razložijo n ap red ek ali nazadovanje podjetja, njegove težave itd. Med posam eznim i člani te rodbine si je pridobil zelo veliko zaslug za napredek p o d je tja in tiskarstva v L ju b ljan i Ignac K leinm ayer, ki je ustanovil tam kaj leta 1782 drugo tiskarno. Izdajal je tudi u rad n i list za Koroško in K ranjsko. Sčasoma je dobil tisk an je vseh u rad n ih raz­ glasov itd. v L jubljani. K asneje je bilo njegovo p o d je tje soudeleženo p ri izda­ ja n ju zakonov za vso državo. Kot član fram asonske lože je zelo podpiral nap red n e podvige, ki so stremeli za tem, da dvignejo raven obče izobrazbe na Koroškem in K ranjskem . Leta 1787 je bil celo povzdignjen v plem iški stan. N adaljeval je z izd ajan jem šolskih knjig za osnovne šole. Tudi razni besednjaki so izšli iz n je ­ gove tiskarne. Tako je n. pr. napisal G utsm ann, »A nleitung üb er die w indische und krainerische Rechtschreibung«, a leta 1777 prvič »Windische Sprachlehre«, ki je doživela do leta 1829 šest izdaj. »D eutsch-windisches W örterbuch« iz leta 1789 pa je obsegal 572 tiskanih strani kvart-form ata. Ta besednjak je bil n ajv eč ji m ed vsemi, k ar jih je do te d a j izšlo. K leinm ayer ni razpečaval svojih k n jig samo po Koroškem, am pak tudi po K ranjskem in Štajerskem . Tem u je šla zelo v p rid te d an ja diecezanska razde­ litev. L avantinska škofija, k atere sedež je bil v Sent A ndražu v Labotski dolini, je obsegala v cerkvenem pogledu tudi vso južno Š tajersko. Za te k ra je so tiskali slovenske knjige verske vsebine v Celovcu. Tako v Celovcu, k ak o r tudi v L ju b ­ lja n i so izhajale v K leinm ayerjevi tisk arn i razne vladne odredbe, k o led arji itd. Z vlado cesarja Jožefa II. je doseglo K leinm ayerjevo po d jetje svojo kulm i­ nacijo. Tiskalo je knjige za svetovni književni trg z oznako »Leipzig und Wien«. Po sm rti tega v lad arja je pričela ostreje nastopati že obstoječa cenzura, ki je tudi K leinm ayerja ovirala pri njegovem napredku. Ignac K leinm aver je dvignil svoje p o d je tj do zavidljive višine. Po njegovi sm rti leta 1802 je vodila njegovo p o d je tje druga žena, ro jen a L jubljančanka, ki je poplačala vse dolgove. To je šlo p rec ej težko, k er je b ila L ju b ljan a ta k ra t središče francoske Ilirije in tak o ločena od avstrijskega Celovca. Po p ren eh an ju francoske oblasti v L ju b lja n i je T ekla prepustila lju b ljan sk o p o d jetje svojem u sinu Ignacu. Celovško p o d je tje je izdajalo še n ap rej slovenske knjige. Tako je n. pr. izdal U rban Jam nik poleg dru g ih slovenskih del tudi »Kleine Sam m lung solcher altslaw ischer W ö rter w elche heute im heutigen, w indischen D ialekte noch kräftig fortleben«. Y Celovcu je izšla p ri Ignacu K leinm ayerju »K lagenfurter Zeitung« leta 1770, in sicer n a jp re j pod naslovom »W öchentliches Intelligenzblatt«. Ta je km alu prenehal, ali ga je začel na novo izdajati, čeprav m u je delala cenzura velike težave. Leta 1782 je pričel tudi v L ju b ljan i izd ajati sličen časopis, ki je bil zarodek kasnejše »Laibacher Zeitung«. V sekakor im a I. K leinm ayer zaslugo, da je pričel izdajati prvi časopis na Koroškem in na K ranjskem . V Celovcu je pričela izh ajati leta 1811 »C arinthia« kot priloga »K lagenfurter Zeitung«. Do leta 1854 je prinašala literarno vsebino in članke, k i so se pečali z gospodarskim i, kulturnim i in drugim i stvarm i. Pod zaščito nadvojvode Ivana se je »Carinthia« m irno razvijala, dokler ni postala glasilo K oroškega zgodovinskega društva. »Carinthia« je tre tji n ajsta re jši nem ški časopis, ki se še danes tisk a p ri K leinm ayerju v Celovcu. M nogoštevilne reprodukcije naslovnih strani raznih k n jig in časopisov in razni portreti zgovorno dokum entirajo to obširno skrbno sestavljeno in posebno za nas zanim ivo razpravo. B. Grimschitz, »Ein unbekanntes Bildnis von F ranz Gasser.« Franz G asser je učenec K uppelw ieserjev na dunajski S likarski akadem iji. L eta 1837 je n a ­ slikal proferet neznanega moškega. Ta slika nosi pečat zgodnje rom antične h lad ­ nosti, ki jo izraža zelo močno sam p o rtre t in še posebej trdost slikarske tehnike. H. A llm ayer, »Von V irunum zum M agdalensberg.« P isatelj pripoveduje o prvih svojih osebnih vtisih ,ki jih je dobil p ri svojih srečanjih s prof. R. Egger- jem . Prvič m u je prof. Egger razlagal novo odkrito rim sko gledališče v V iru- num u, ki ga je odkopaval leta 1926. Profesor je s svojim živim pripovedovanjem in razlaganjem p ričaral poslušalcem predstavo v tem gledališču. Se z večjim razum evanjem so poslušali njegova o d k ritja iz časa p reseljev an ja narodov, ko jih je vodil po L urnskem (Teurnija) in G osposvetskem polju. A vtor se pa še posebno spomin ja tistega dne, ko je obiskal prof. E g g erja sredi njegovega dela na D uelu, k je r je s prof. B ersujem v času več m esecev razlagal zbranim dom a­ čim in podonavskim arheologom kulturno, gospodarsko in vojaško stanje k ra je v , k je r se je ravno vršilo izkopavanje. Plod zad n jeg a E ggerjevega dela so pa o d k ritja na M agdalenski gori, k je r m u je uspelo z denarno pomočjo koroške vlade in m uzejskega d ru štv a rek o n stru irati cele zgradbe tedanje k u ltu rn e stopnje v N orikum u. Prof. Egger je dal vse svoje telesne in duševne moči na razpolago svoji domovini in ji je daroval zadnji in n ajlep ši sad svojega dela in štu d ija: »M agdalensko goro«. Josip K lem enc