informator Številka 19 Leto XIX. Titovo Velenje, 8. maja 1985 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika Sistem ugotavljanja osebnega prispevka Ko smo novembra 1984 pričeli z uveljavljanjem osebnega prispevka, smo ga v osnovnih izhodiščih opredelili kot merjenje in vrednotenje osebnega prispevka delavcev k dohodku temeljne organizacije. Osnovni cilj sistema ugotavljanja osebnega prispevka je ta, da naj predstavlja samodejni motivativni mehanizem, ki Pospešuje prizadevanje vsakega posameznika in vseh delavcev skupaj k čim boljšemu delu v smislu količine, kakovosti in gospodarnosti. Če se ozremo nazaj, v učinke poslovanja v letošnjem prvem tromesečju, vidimo naslednjo sliko: Zaostajamo pri izpolnjevanju operativnih planov proizvodnje za 3 %, pri izpolnjevanju letnih planov za to obdobje Pa celo za 11 %. Zaostajanje je še večje pri izpolnjevanju operativnih in letnega plana Za proizvodnjo, namenjeno izvozu (5 oziroma 18 %). Pri tem je treba poudariti, da je nivo proizvodnje v letošnjih Prvih treh mesecih celo za 5% nižji kot v istem razdobju la- ni. Tudi izvozni rezultati niso zadovoljivi, kljub izboljšanju v mesecu marcu. Zaostajanje za dinamiziranim letnim planom izvoza je že 24 %. Čeprav so finančni rezultati poslovanja v prvem tromesečju v velenjskem delu Gorenja SOZD blizu načrtovanih, moramo pri tem vedeti, da temeljijo ti rezultati na zaenkrat še dokaj ugodnih cenovnih razmerjih in tudi na povečevanju domače prodaje ob zmanjšanju izvoza. V bodoče izvoza ne moremo in ne smemo zanemarjati, sicer se bo proizvodni proces zagotovo ustavil in nam vse drugo ne bo nič pomagalo. Namen vzpodbujanja pri sistemu delitve osebnih dohodkov mora torej biti doseganje načrtovanih ciljev in nagrajevanje njihovega doseganja. Naloge pri izpolnjevanju planov pa bodo gotovo težje zaradi zamujenega v prvem četrtletju. Cilj je vsekakor, da operativne mesečne plane proizvodnje izpolnjujemo 100 % in da v prvem polletju ujamemo ustrezno dinamiko letnega plana (glede na letni koledar dela (Nadaljevanje na 2. strani) 11 §'■ IH ipji CZ* L— ^ 9. MAJA.1945. , V ŠTABU IV. OPERA! ZONE N.O.V. | PODPISANA BREZPOGOJNA 1 KAPITULACIJA NEMŠKIH : OBOROŽENIH SIL ZA JUGOVZHODNO EVROPO. 40 let svobode, miru in dela Pred štiridesetimi leti, 9. maja, je v Topolšici generalpolkovnik Aleksander Loehr podpisal brezpogojno kapitulacijo nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo. Ne samo zmago nad okupatorjem, temveč tudi številne delovne zmage in plodno ustvarjanje bomo v Šaleški dolini proslavili v soboto, 11. maja 1985. Slavnostni govornik na proslavi v Topolšici bo generalpolkovnik Ivan Dolničar—Janošik. Delavci Gorenja se zave- damo pomembnosti teh dogodkov, vendar bomo imeli v soboto, 11. maja, redni delovni dan po terminskem koledarju. V sedanjem času je tudi pomembno, da dosegamo postavljene delovne načrte. Kot pa vemo, so tudi v izpolnjevanje planov vložena velika prizadevanja vseh delavcev. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij v Gorenju so se odločili, da bodo na proslavi sodelovale delegacije temeljnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju. Sistem ugotavljanja osebnega prispevka (nadaljevanje s 1. strani) je to 53 % letnega plana). Povedano pa ne pomeni, da želimo motivirati samo doseganje količine, temveč bomo spodbujali tudi kakovost in ekonomičnost. V slednji se zrcali • celovita uspešnost pri proizvodnji in poslovanju. Delavski sveti temeljnih organizacij in delovnih skupnosti bodo obravnavali nekatere novosti s področja ugotavljanja osebnega prispevka, ki naj bi pričele veljati s 1. 5. 1985 (Veljavnost v letu 1985). Te novosti bi strnili v: a) Večji poudarek ugotavljanja skupinskega prispevka. Menimo, da je naše skupne cilje možno doseči z obravnavanjem manjšega števila organizacijskih enot ter z zmanjšanjem števila meril za posamezno organizacijsko enoto. Po novem naj bi oblikovali samo tri organizacijske enote in sicer: — proizvodnja, — tehnične službe (režija) v temeljnih organizacijah in — delovne skupnosti. Imeli bi tudi le tri osnovna merila: Proizvodnja: — količina proizvedenih izdelkov, — kakovost, — ekonomičnost. Delovne skupnosti: — količina opravljenega dela, — ekonomičnost. Predlog meril in usmeritev meril za posamezno organizacijsko enoto v posamezni organizaciji združenega dela je pripravljen in posredovan delavskim svetom v razpravo in sprejem. Zavedamo se, da mora biti doseganje meril usmerjeno k skupnemu cilju poslovanja delovne organizacije, saj le iz več in boljšega dela lahko pričakujemo načrtovane poslovne učinke, s tem pa tudi osnovo za delitev načrtovanih osebnih dohodkov za letošnje leto. Zavedati se moramo, da osnovni smotersistema osebnega prispevka ni samo nagrajevanje po delu vsakega posameznika, temveč predvsem motiviranje delavcev za tako delo, ki bo dalo najboljše skupne rezultate in učinke. b) Izpolnjevanje letnega plana bomo poleg mesečne stimu-1 lacije po novem vzpodbujali tudi kvartalno, in sicer z ustrezno višino dodatnega količnika osebne uspešnosti (Kop) do 1,30 % za tromesečje. (Za primer: v Gorenju Gospodinjski aparati morajo vil. tromesečju doseči proizvodnjo v ekvivalentnih (pogojnih) enotah 2.048.467, da ujamejo dinamiko letnega plana in tako dobijo 30 % dodatnega osebnega prispevka). Preko sredstev obveščanja (Informator,...) bomo sproti spremljali uresničevanje mesečnih in kvartalnih planov po posameznih tozdih in delovnih organizacijah. S 1.5. 1985 naj bi uvedli tudi dodatno (posebno) merilo osebnega prispevka — izkoriščenost delovnega časa. V Gorenju že dalj časa, posebno v letošnjem letu, ugotavljamo veliko dnevno odsotnost, ki ogroža doseganje zastavljenih proizvodnih planov, planov dohodka in čistega dohodka. Vzroki teh odsotnosti so različni (največ je bolniških izostankov), učinek pa enak— pomanjkanje delavcev, težave v tekočem organiziranju dela, itd. Gotovo je osebni prispevek delavca, ki je na delu vsak dan in ki opravi vse delovne obveznosti v skladu s terminskim planom večji, kot pa prispevek delavca, ki je veliko odsoten. Delavci, ki so stalno prisotni na delu, prav gotovo v večji meri vplivajo na realizacijo plana, s tem pa tudi na ustvarjeni dohodek temeljne organizacije, in nenazadnje tudi na naše boljše osebne dohodke. Zato je prav, da je takšen večji delavčev prispevek tudi dodatno nagrajen. Vsakomur, ki bo opravil vse delovne ure po terminskem koledarju, in ki torej ne bo imel izostankov z dela, ne glede na njihovo naravo, se bo pri osebnem dohodku obračunal dodatni osebni prispevek na osnovi predlaganega merila izkoriščenost delovnega časa, ki naj bi znašal zavse enako, to je 3.000 din. Poudariti je torej treba, da je smisel te stimulacije v dodat- nem nagrajevanju stalne prisotnosti, ne pa kaznovanju zaradi odsotnosti. Zato predlagano merilo ni vključeno v sistem osebnega prispevka in na osnovni osebni dohodek ne bo vplivalo, temveč je prikazano kot dodatno merilo in kot možnost dodatnega osebnega dohodka. Vsi predlagani ukrepi imajo V Evropi se na tritedenskem potovanju mudi večja skupina predstavnikov trgovske hiše Betta Stores iz Avstralije. Ta trgovina v severnem in vzhodnem delu Avstralije je tudi večji kupec izdelkov Gorenja, ki jih prodajamo preko naše tvrdke Gorenje Pacific v Sydneyu. Škoda, da predstavniki daljne Avstralije niso mogli videti dela v našem Gorenju, ker so bili v Jugoslaviji le dva dni, od 2. do 3. maja. Kljub temu pa so bili kar navdušeni nad tem, kar so videli na kratkem obisku v Gorenju. Predstavniki Gorenja Commerce so jih lepo sprejeli in svojo vsebino v vzpodbudi za doseganje načrtovanih ciljev in ustrezno nagrajevanje njihovega doseganja. To pa je tudi interes vseh nas, interes, ki ga bodo delavci Gorenja gotovo tudi uresničili. Za Poslovodni odbor Gorenje SOZD: Drago Bahun jim najprej ponudili kruh, sol in medico, po lepi stari navadi. Potem jim je Joško Vučemilo predstavil Gorenje SOZD. Ogledali so si tudi film o zadnji razstavi vzorcev in proizvodov sozda Gorenje v Rdeči dvorani. Gostje so kljub temu, da je bil petek dela prost dan, želeli videti tovarno. Po ogledu proizvodnih obratov, ki so se zdeli gostom kar precej veliki, so obisk nadaljevali z ogledom Titovega Velenja, nato pa so bili še pogoščeni v vili Herbestein. Prav gotovo so gostje odšli iz Jugoslavije s prijetnimi vtisi in tako odnesli s seboj v daljne kraje novo podobo za njih doslej neznane dežele. gorenje ©©oirMeG9©© Obisk iz Avstralije Ob jubileju dela Letošnji praznični dan za več kot 700 delavcev, jubilantov Gorenja, je bil 25. aprila. Jubilejna priznanja, nagrade za 10, 20 in 30 let dela v Gorenj11 in kratek kulturni program bo ostal res lepo zapisan v spominu vseh udeležencev proslave. Se posebej počaščeni pa so bili jubilanti, ko jim je spregovoril predsednik poslovod-nega odbora Gorenja SOZD Herman Rigelnik. Njegov pozdravni nagovor jubilantom v celoti objavljamo: Drage sodelavke in sodelavci, cenjeni jubilanti. v prijetno dolžnost mi je, da yas lahko prisrčno pozdravim in vam spregovorim nekoliko besed ob tako pomembni slovesnosti, kot je praznovanje deset, dvajset in trideset let neprekinjenega dela v Gorenju. Gorenje, takratno obrtno Podjetje, je bilo ustanovljeno leta 1953. V tem času je bilo v njem zaposlenih le deset delavcev. Takoj po ustanovitvi je podjetje ukvarjalo s proizvodnjo kmetijskih strojev, s Pridobivanjem tufa, zelene gline in betonitov. V letu 1958 se je pričela proizvodnja štedilnikov na trda goriva, to pa je bil tudi pričesk industrijskega načina proizvodnje. Ta seje še bolj razmahnila po letu 1960, ko se ie takratno podjetje preselilo v Velenje in ko je pričelo množično izdelovati različne vrste štedilnikov. Nadaljnji razmah Gorenja je bil skokovit. ^ letu 1964 se prične veliko-Serijska proizvodnja štedilnikov, leta 1965 pralnih strojev. leta 1969 hladilnikov, 1970 televizijskih sprejemnikov in leta 1972 zamrzovalnikov. To je bil čas neprestanih naporov in odrekanj, čas tovarištva in čas pripadnosti družini Gorenja. V tej zvestobi ste najdlje vztrajali prav vi, današnji jubilanti. Delavci Gorenja smo vam za to iskreno hvaležni. Za Gorenje je v času njegovega razvoja in vzpona bila značilna ena izmed najhitrejših stopenj rasti pri nas in v svetu. Ustvarjeno je bilo takore-koč iz nič. Vse, kar danes vidimo, je plod prizadevanj in odrekanj delavca Gorenja. In v tem je nemajhen tudi vaš osebni delež. Trdo delo, mladostni polet, odprtost v svet in notranji red, vse to je ustvarilo solidno, sodobno evropsko firmo, na katero so bili in smo še vedno delavci Gorenja ponosni. Znane težave, ki so sledile, so Gorenje močno zamajale. Z izjemnimi napori in žrtvami pa nam je v zadnjih dveh letih uspelo tok stvari preusmeriti na bolje, tako da se danes pred nami zopet kaže svetlejša perspektiva. Z novimi vlaganji in novim razvojnim impulzom bomo posodobili delovni proces, olajšali delo ter zagotovili boljša delovna mesta nam in našim otrokom. V vseh obdobjih v razvoju Gorenja se je od zaposlenih pričakovalo trdo delo in nenehna odrekanja. Najprej so se gradile nove tovarne, potem so sledile težave pri poslovanju in sanacija. Za predah in za večja povečevanja osebnih dohodkov nikdar ni bilo praveč časa in denarja. In vselej, kadar je bilo treba zategniti pas in zavihati rokave, je bil tu vesten, marljiv in zvest delavec Gorenja, ki je bil pripravljen na premagovanje vseh in vsakršnih težav. Največja vrednota Gorenja je zato bila in je še prav v njem, predvsem v delavcu v proizvodnji. Pri vsem tem ste bili prisotni tudi vi, dragi jubilanti. Lep del svojega življenja, predvsem pa svojo mladost, ste pustili v Gorenju, ki ste mu dali tudi svoje najboljše moči. Trdno smo prepričani, da boste še vnaprej predstavljali zgled dobrih in predanih tovarišic in tovarišev in da boste svoje izkušnje prenašali na mlajše, da boste nanje prenašali tudi tiste vrednote, ki so pomagale ustvariti Gorenje. Te vrednote pa so predvsem delo, znanje in tovarištvo. Poleg tega pa tudi kakovost. točnost, disciplina, odnos do dela in delovnih sredstev, odgovornost in poštenost. Gorenje je lahko le dobro, slabo ne more biti. Na svojem področju moramo biti vselej prvi, t. j. najkvalitetnejši proizvajalci, z najboljšo akumulativnostjo in servisom. V današnjem času nimajo nobene prihodnosti tisti, ki so drugi, tretji ali četrti v gospodarjenju. Ali zmagaš, ali pa umreš. To pa terja tudi docela drugačen odnos in obnašanje od vseh nas, od vsakega posameznika posebej. Želimo vam, da bi bili še dolgo med nami, da bi dočakali pokojnino v Gorenju, kar je bil od nekdaj cilj marsikaterega delavca. V imenu vseh delavcev Gorenja se vam za vašo dolgoletno zvestobo in delo toplo zahvaljujem in vam ob jubileju iskreno čestitam. Poslovni rezultati v I. tromesečju RAZDELITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA DELOVNIH ORGANIZACIJ IN DELOVNIH SKUPNOSTI GORENJA V TITOVEM VELENJU DO-DS GORENJE Celotni prih. Porabljena sred. Dohodek Čisti doh. Za oseb. doh. Del za sklade Gospodinjski aparati 19.501.424 17.931.812 1.569.612 1.120.758 647.787 472.971 Notranja oprema 695.626 537.267 158.357 110.757 80.712 30.045 Procesna oprema 1.688.862 1.251.552 417.310 308.282 158.337 149.945 Elektronika Široka potr. 869.560 x 934.980 - - 31.050 - Comme rce 3.267.988 2.833.034 434.954 333.646 171.772 161.874 Servis 1.152.238 661.273 490.965 424.592 230.811 193.781 Raziskave in razvoj 28.523 10.417 18.105 13.131 8.505 4.626 DS Splošni posli 80.236 31.860 48.376 42.271 29.744 12.527 DS Informatika in org. 75.666 57.936 17.730 14.130 11.485 2.645 DSSS SOZD Gorenje 52.624 33.519 19.105 13.245 9.576 3.669 OZD Gorenje velenjske OZD skupaj : 27.412.747 24.283.650 3.174.514 2.380.630 1.379.779 1.032.083 x Delovna organizacija Gorenje Elektronika Široka potrošnja je zabeležila izgubo v višini 108.904 tisoč din. Ob srebrnem jubileju Kako pomembno je, da je delavec obveščen o gospodarjenju in dogajanju v svojem podjetju nasploh, dokazuje srebrni jubilej Informatorja Izpod ponve in kladiva, lista za informiranje delovnega kolektiva GORENJ E-MUTA. Že marca 1961 je izšla prva številka tega internega glasila z naslovom Izpod ponve in kladiva, šest let kasneje pa je nov uredniški odbor uvedel ime, ki ga nosi list še danes. Začeli so ga urejati in izdaja- ti z namenom, da bi bili vsi v delovnem kolektivu seznanjeni z uspehi in neuspehi gospodarjenja, pa tudi z delom raznih društev v kraju, kjer delavci sicer živijo. Pomembno vlogo v obveščanju je list odigral tudi ob raznih večjih prireditvah, kot je bilo na primer praznovanje 400-letnice obstoja tovarne. Delavci so svoj informator vedno brali z zanimanjem in tako je še danes. Natalija Huš Šport in rekreacija MALI NOGOMET Končno je tudi tekmovanje v zimski nogometni B ligi, ki je v Rdeči dvorani potekalo od 22. novembra 1984 do 28. marca 1985. Prvo mesto je z 12 točkami dosegla ekipa Bi-ra Bihač, 2. PPT II 12,3. Kadrovski sektor 8, 4._ Embala-žnica Šoštanj 7, 5. Štedilniki 6, 6. Elektornika 4 , 7. Sektor splošnih zadev 2 in 8. HZT — Vzdrževanje 1 točka. Najboljši strelec je bil s 15 zadetki Ibrahimpašič iz Bire Bihač, sledijo pa Alagič Bira Bihač 13, Mujkanovič PPT II 10, Blagič (Embalažnica Šoštanj) 8, Kovačevič (Elektronika) 7, Še mene (HZT — Vzdrževanje) 7, Mijatovič (PPT [I) 7, Zirdum (Embalažnica Šoštanj) 7, Kores (Elektronika) 6, Digunovič (Štedilniki) 6, Čirič (Bira Bihač)_ 6, Mrko-njič (Embalažnica) Šoštanj 6, Jerčič (Kadrovski sektor) 5 itd... Poročila o izidih tekmovanj za pokal Gorenja bomo objavili v naslednjem Informatorju. LIKOVNA RAZSTAVA Zadnji teden pred prvomajskimi prazniki je delovna organizacija Gorenje Servis bila organizatorica in gostiteljica zanimive razstave akvarelov našega delavca Petra Petroviča. Veliko delavcev si je ogledalo razstavljena dela, ki jih je avtor ustvaril v obdobju zadnjih treh let. Predstavljeni akvareli odkrivajo velikega ljubitelja narave in njenega zvestega opazovalca, saj njene lepote na vseh slikah živijo in dihajo v vsej svoji barvitosti. Ohranjeno ravnovesje barv in izpričan občutek za prostor dokazujeta, da avtor obvlada osnovne prvine slikarske umetnosti. Peter Petrovič gorenjesem r Prejeli smo... Izjava predsedstva SFRJ ob 40-letnici zmage nad fašizmom BEOGRAD, 6. maja (Tanjug) - Zmaga nad fašizmom je pred 40 leti okronala dolgoletni boj zaveznikov proti mračnim silam osi in njihovim satelitom. To je bil boj, ki je mnoge narode in države združil v protihitler-jevski*koaliciji, boj za ideale, kot so svoboda, neodvisnost in enakopravnost. Ponosni smo na to, ker smo se v srcu zasužnjene Evrope pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu dvignili k vseljudski oboroženi vstaji ter z narodnoosvobodilno vojno proti fašističnemu okupatorju veliko pripomogli k uspehom in končni zmagi sil protihitlerjevske koalicije. Jugoslovanski narodi so v svoji preteklosti neštetokrat okusili strahote orožja. V drugi svetovni vojni je naša država izgubila več kot desetino svojega prebivalstva in pretrpela strahovito opustošenje. Svdjo svobodo, neodvisnost in pravico, da samostojno načrtujemo svoje življenje in svojo prihodnost, smo plačali z najtežjimi žrtvami in najhujšim trpljenjem. Zato danes Jugoslavija zna ceniti svobodo in neodvisnost vseh narodov in držav. Boj proti fašizmu - proti sovražniku vseh narodov, svobode in splošnega družbenega napredka — je odprl nove vizije in možnosti za boljši in pravičnejši svet. Kot posledica osvobodilne narave druge svetovne vojne so si mnoge države in narodi v procesu protiko-lonialne revolucije in nacionalne osvoboditve pridobili svobodo in neodvisnost. Spoznali so, da morajo svoj boj za neodvisnost in samostojen razvoj povezati s svojo aktivno vlogo v mednarodnih odnosih, z bojem za mir in varnost sveta, za enakopravno mednarodno sodelovanje, za družbeni in gospodarski razvoj. Iz takih teženj in potreb se je rodila politika neuvrščenosti kot protiutež blokovski delitvi sveta, vsem oblikam tuje dominacije, hegemonije in vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav. V minulega četrt stoletja je gibanje neuvrščeni': držav odigralo zelo pomembno vlogo pri uveljavljanju teh načel ter veliko pripomoglo k širjenju svobode, neodvisnosti in samostojnosti v svetu, ki ceni vlogo Jugoslavije in predsednika Tita pri ustanovitvi gibanja in nastanku politike neuvrščenosti. Čeprav že štirideset let živimo brez svetovnega spopada, so vendarle srhljiva stvarnost sedanjega sveta vojne in agresije, uporaba sile in grožnje, blokovska razdeljenost in grozljiva oboroževalna tekma, lakota in pomanjkanje. nepravični gospodarski odnosi ter delitev na bogate in revne, drastično zanikanje pravice narodov in ljudi do miru, varnosti in razvoja, kakor tudi zapostavljanje demokratičnih pridobitev v mednarodnih odnosih. Take razmere nenehno ogrožajo pozitivne pridobitve in dosežke človeštva. V nespametni dirki za orožjem, ki so ga velikanski arzenali tako polni, da lahko večkrat uniči svet, sodelujejo neznanske materialne in človeške, pa tudi nepredvidljive sile, ki se lahko kaj hitro izmuznejo nadzoru človekovega razuma. Dejstvo, da so se začela pogajanja o razorožitvi, zbuja upanje. Svet išče možnosti za razorožitev, da bi končno lahko krenil z mrtve točke. Čas je že, da začno največji dosežki človekovega razuma, torej tudi jedrska energija, namesto uničenju rabiti razvoju in blaginji človeškega rodu. Svet je še vedno daleč od idealov in ciljev ustanovne listine Združenih narodov, helsinške sklepne listine in dokumentov gibanja neuvrščenih, ki so začrtali temelje za vzpostavitev pravičnih in enakopravnih političnih in gospodarskih odnosov med narodi in državami, za mirno rešitev mednarodnih problemov. Zdaj je pravi trenutek, da vnovič vsi skupaj, vsa mednarodna skupnost, potrdimo posamično in kolektivno privrženost vzvišenim ciljem in naukom teh treh dokumentov. Če bomo tako proslavili oba letošnja zgodovinsko izredno pomembna jubileja - 40. obletnico zmage nad fašizmom in 4o. obletnico ustanovitve Združenih narodov - bomo spet veliko pripomogli k uresničenju teh teženj in ciljev. Naj ponovimo besede predsednika Tita: »Današnji in prihodnji rodovi držav in državnikov ne bodo cenili po uničujoči moči orožja, s katerim razpolagajo, temveč po resničnih prizadevanjih in zavzemanju za to, da bi preprečili opustošenje in samouničenje, da bi človeško energijo, razum in bogastva uporabili za varnost in napredek vseh držav, vseh narodov, za dosego najhumanejših ciljev človeštva.« K uresničevanju idealov, kot so mir. pravica in človekova svoboda, bo Jugoslavija tudi v prihodnje - zvesta politiki neodvisnosti in neuvrščenosti, enakopravnosti vseh narodov, medsebojnega zaupanja in vsestranskega sodelovanja - prispevala kolikor največ more. y TABORJENJE V ZAVODNJAH V začetku šolskih počitnic bo v Zavodnjah organizirano dnevno taborjenje šolarjev in malo starejših vrtičkarjev. Za pester in zanimiv program v taboru bodo zopet poskrbeli vodniki taborniškega odreda Pusti grad iz Šoštanja in pedagoški vodja, otroci pa se bodo po napornem delu v šoli lahko sprostili in naužili svežega zraka. Prijave za to že kar tradicionalno taborjenje, ki ga pripravlja občinska zveza prijateljev mladine, lahko dobite na šolah (za šolarje) in na OZPM Velenje (za predšolske otroke). Ob prijavi pa boste plačali tudi prispevek 2000 dinarjev ali 250 dinarjev dnevno. LETOVANJE OTROK NA DEBELEM RTIČU Tudi letos pripravlja velenjska zveza prijateljev mladine letovanje otrok na Debelem rtiču. Prijave zanj sprejemajo v vzgojno varstvenih zavodih in šolah. Prednost pri sprejemu v kolonijo pa imajo otroci iz socialno šibkih družin in zdravstveno ogroženi otroci! Za predšolske otroke je na voljo 180 mest v treh izmenah po deset dni, v ceno 6900 dinarjev pa je vračunana le oskrba zanje, medtem ko bodo ostalo krili z družbenimi sredstvi. Šolarji bodo na Debelem rtiču letovali po 14 dni v štirih izmenah in je cena tega letovanja nekaj višja. Ugodno! Atlas Slovenije bo imel 336 strani, 109 dvostranskih kart in 180 barvnih slik ter kazalo s 50.000 imeni. Vseboval bo številne posnetke iz zraka in satelitske posnetke Slovenije. Vse informacije Knjigarna Mladinske knjige v Titovem Velenju! ^FORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Pro-J?sna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, SSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SOZD, DS Organjzacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — Predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, . eni: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvo-0v' Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno orometnega davka po sklepu 421—V,72 z dne, 23. 1. 1974. Izkazali so se... Iz delegatskega gradiva Med prvomajskimi prazniki so povsod po tovarni imeli polne roke dela naši vzdrževalci, pa tudi člani inventurnih komisij so se ob tem času izkazali. V tozdu Gostinska enota so obnovili tla in napeljave, v obratu Plastika so prestavili stroje za ekstrudiranje plastike v obrat Zamrzovalnikov, v tozdu Štedilniki so poleg drugega poskrbeli tudi za stiskalnice. V tozdu Pralno-pomivalna tehnika pa so že pred časom začeli s popolno prenovo 630—tonske stiskalnice Mueller. Že pred prazniki so v Železarni Ravne naročili pomembne dele, doma so pripravili elektro in druge inštalacije ter načrte. Med prazniki pa je skupina, ki jo je vodil Feliks Dokl, začela z dokončno montažo in preizkušanjem. Seveda so sodelovali tudi strokovnjaki iz ZRN, pri montaži pa je vse dni delal Horst Keck iz Esslingena, pomagal pa mu je sodelavec iz Železarne Ravne Ivan Paradiž. Pri delu so se izkazali tudi delavci Gorenja Anton Pogorelc, Branko Pogladič, Jože Jan in Ivan Slivnik. Na fotografiji zgoraj: inventurna komisija pri delu v tozdu Štedilniki, spodaj: skupina pri stiskalnici ter inventurna komisja v tozdu Pralno-pomivalna tehnika. SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Seje Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije so sklicane za torek, 14. maja 1985. Zbori bodo razpravljali o osnutkih sprememb zakonov o skladih skupnih rezerv, o davku iz dohodka TOZD, o zagotavljanju sredstev za graditev objektov, o upravnih taksah, o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa v zdravstvene namene in še nekaterih drugih predlogih zakonov. Zbor združenega dela bo obravnaval še poročilo o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije elektrogospodarstva in premogovništva. (Poročevalec, 13, 1985) OBČINSKA SKUPŠČINA Skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora in skupščine občinske izobraževalne skupnosti bo v petek, 10. maja ob 8. uri, v dvorani kulturnega doma v Titovem Velenju. Na dnevnem redu je problematika vzgoje in izobraževanja ter osnutek odloka o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol v občini Velenje. Po skupni seji bosta zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti nadaljevala zasedanja v sejni dvorani občinske skupščine. gorenjeg©sp@dhjslkD aparati Za sredo, 9. 5. 1985 je sklicana 9. redna seja delavskega sveta DO Gorenje Gospodinjski aparati. Delegati bodo poleg delegatskih vprašanj obravnavali in določili osnutke več samoupravnih splošnih aktov, med katerimi velja Rovinj 85 Letošnjega prvomajskega izleta v Rovinj se je udeležilo preko 400 delavcev Gorenja in članov njihovih družin. Pet in sedem dnevna aranžmaja v Villas Rubin, ki ju je pripravil Oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost, sta tudi letos potekala v prijetnem vzdušju, ob obilici rekreativnih in športnih dejavnosti, v lepem, sončnem vremenu. Predvsem to je, ob poročilih o slabem vremenu doma, dvignilo vzdušje med udeleženci, da so se množično udeleževali rekreativnih in družabnih aktivnosti: jutranjega trim teka, kegljanja, mini golfa, nogometa, odbojke, namiznega tenisa, streljanja z zračno puško, pikada, tenisa, itd. Najbolj zagreti so se celo okopali v morju. Vsako jutro pri zajtrku je udeležence pričakala posebna številka Informatorja za šport in rekreacijo, ki jih je seznanjala z vsemi potrebnimi in- omeniti sporazum in pravilnik o združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo in reševanje stanovanjskih potreb delavcev. (Osnutek je bil objavljen v Informatorju štev. 18.) formacijami in povzemala najbolj zanimive dogodke preteklega dne. Vse to je vzpodbujalo udeležence izleta, da so dneve preživeli aktivno, da so se otresli vsakodnevnih skrbi, si odpočili in se pripravili na nove delovne naloge. Vsi po vrsti so tudi zatrjevali, da bodo šli v Rovinj tudi drugo leto, še posebej, če bodo tudi cene vsaj tako ugodne, kot so bile letos. Kultura V petek, 10. maja, vas vabimo na otvoritev razstave likovnih del likovnikov iz Titovega Drvarja. Otvoritev bo ob 19.30 v knjižnici kulturnega centra Ivan Napotnik. Ob 20. uri pa si oglejte v Domu kulture nastop folklorne skupine KUD Titov Drvar. Vstop prost! SODELUJTE V INFORMATORJU! Naš telefon je 133 (II. ATC).