*£f' ’ Posamezne štcrllke s Na« .. j Tadne Bin —*50, ob ne* ■; j : Arijah Din !•-. ! C ■ 'V-v* «„TABOKtt iihaja rgak dan, uzven S J - nedelje in praaaikov, ob 18. uri %&• ■ da.umora naalednjecra dne ter stane 'v 5 J ‘mesečno no požtt D 10*—» za ino- • a lemstvo D 18 —, dostavljen na dom. S „ D ll* — , na izkaznice D 10‘—• Iascrati po dogoTOTU« ?ri Opravi -TABOBA*, ■ SIAEJBOE. Jurčičeva ulica stev, i. 'jmjLTšA. O BOR Leto: 115. 4- - tmmMM asitfm sata ■aagamgeaaeaMggtgaaaattaagaBgHg^H^BEsggE^^ F/larSbcr, čeM®k 6, aprila 192-2. lil i c »V*I «>« lun n |i iii i i/, | (■ • Posamozno StoTilte! Nn. ; radae L>ia —50, ob ne-' d oljali Din 1*—. □ ITREDKISTi, o so nahaja v Slari- J l>ora, JurčiuBfa ul. it. 4, 1. »jd- ■ s-ropje. Teleion iateiurlj. it. 27G. ; UPKAVA se uab^ja v Jurčičevi m ulici šfc* 4f pritličje, desno* Tele- J Jon »>t, 24.. HUS poštnoeekovai ra- čaa štov. 11.787. Z naročila brez denarja se na - m ozira* iioko^isi se ne vračajo*.’, Številka: 79. H xwva>rxi K38 Sestanek v Rapallu. Dva dni prod otvoritvijo genovske Konference se sestanejo v Rapallu naš Ministrski predsednik Pasic, zunanji ®iinister Ninčio z eksperti, med katerimi go nahaja tudi ravnatelj ljubljanskega »Jutra«, dr. • Kramer 1or julijanski ministrski predsednik de *acta, zunanji minister Schnn-f°r ter italijanski eksperti. Na sestanku se bo razpravljalo o kon-noveljavnib določil slede izvedbe Jrpajlske pogodbe. Italija bi prišla t‘iVidno rada čistih rok v Genovo, za-® J° tudi inscenirala ta sestanek .Se ,®dno neurejeno razmerje med njo in aso državo, bi lahko slabo vplivalo reševanje r-azaili vprašanj genov-ko konference; neizpolnjeno obvez-2°t bi j° lahko »pravile v slabo luč. ato je čisto umoA-no, da bosta gg. de aeta ter Schanzer pokazala v Ra-L. u vse polno dobrohotnosti, da bo-S zelo pomirljiva tor bosta končno '-icnila 2 našimi, zastopniki tudi vse-1-ausxo zadovoljiv sporazum. Ta spo-.Jfua. bo za Italijo na genovski kcn-, ‘■'eupi nekak spovedni listale, 2 njim Ukazala lahko vsemu v Genovi zaspanemu svetu, da so je skesala in Prala vseh grehov, storjenih nad na-0 državo — in svet bo verjel, j, Pa pa je vse to le komedija, to mo-a zo takoj na prvi pogled spoznati v-kdo, ki količkaj pozna Italijo in nje-0 Politiko in diplomacijo. Radovedni . če gg tega zaveda tudi naša dfele-,aQija" Italija rabi ta epc^azuni, ker njega ne more v Genovo; ko bo »Ji ■ a g&novska konferenca, ga ne bo .plaveč in zato ga tudi ne bo izved-. ’ kajti izvedba bi potonila za Italijo nič *• - •iti'.. .LU-UU/J h?- “tedanjim kurzom v svetovni j^htiki in diplomaciji. Da poslane to jasno, ja treba samo.ozreti se malo Maša delegacija za sestanek ¥ Rapallu, ZM Beograd, 5. spr. Naša dele- nanje zadeve Schanzerjem oi izvedbi ra-j gači j a za rapallski sestanek je sledeča: pallske pogodbe. V diplomatskih krogih minister prideljeni nik v t načelnik V mm. za zun. z«ueve Ul i»nu* zeiju pu ibvjaiji pu^uuue, lil ui iui/$ja voj Gavrilovič, sekretar v min. za zun. povzročiti takšno rešitev raznih še neod-zadeve. Dr. Ninčič bo v Rspallu raz- ločenih vprašanj, ki bi zadovoljila v Beo-pravljal. z italijanskim ministrom za zu- gradu in v Rimu. StaSija Izprazni tretjo cono? ZM Beograd, 5. 2pr. Z ozirom r»a vlada za razčiščen je vpraSanja med 6ba-predstoječi sestanek naših in italijanskih n:a delegacijama določila rok osmih dni, delegatov za genovsko konferenco, na tekom katerih je pričakovati definitivno katerem se bodo vršila pogajanja o iz- izpraznitev od Italijanov še zasedenih vedbi rapsllske pogodbe, ja italijanska krajev. Pašič pojde v Genovo se-!© po Velika noči. ZM, Beograd, 5. aprila. Včeraj- z ruskim vprašanjem, staviti svoja o* šnja »Tribuna« poroča, cla se P,aSi6 ne sebnosti v ospredje. Ni pa izključno, udeleži posvetovanj v Genovi. Razlaga da odpotuje Paši« v Genovo po Veliki so to s tem ,da neče v genovskih po- Noči, da se udeleži nadaljaih posveto-svotovan jih, ki se bodo najprej bavila vanj. : j ;.ri Pred konferenco v GenovL Varnof;tao Odredbe talibansko vlade za genovsko konferenco. DKU London, '4. aprila: »Time asaj v prošlo in novejše čase. Ker ra y ..Prejšnje verolomstvo Italije do-‘ ^3 znano vsakomur, ki .Količkaj (3.1}a' njeno zgodovino, Se hočemo o-sarflo na nekatera njena vero-aiUva najnovejšega časa. Prejšnji n^trski predsednik Beno ni ter fi-^ptii miaiieter de Nava sta podpisa,-. bilančni sporazum z Reko za pred-.1 v iznosu 20 milijonov lir. Roka $ ^sla porabiti ta predujem za oja-foa ? in saniram j e svoje, va gospo-lte» ^ ®i je, rnaravn», od ^ ga predujma veliko obetala, Teda ta g3e?V01* je ostal le na papirju. Roka fcatr + '^a‘?e5 prejela po' pogodbi ji Stan lenega predujma. Se več, ko je le?viV* !p're',as&^1 v svojo roke reške že-okf !C5 ^ei" pristanišča in lio jo dne 20. beli lansuiejra leta odpotoval 2a-l^o • ria' Povabilo v Rim, da so razgo-^iol S?^.3 P°sojUa, so mu italijanski mesto izvršitve dogovora, %aei • ^i v potrditev sprojeai dolsa v j kat ' milijonov lir, to *e svota,' w?r°, jo psrabila Italija za ^*osvobo-».Slfi in varovanje* Reke. a sklenila z Zanello sov« poročevalec sporoča iz Genove, da je italijanska vlada' ukrenila vso potrebno, da prepreči za. časa konie-reneo vse ncmire;in demonstracije. ,— Zadnje dni je bilo nad 100 sumljivih elementov aretiranih. Število straž i,a detektivov so je znatno pomnožilo. — Komu ni st i čne in sdčTaESti^ffe ‘ 6 r gan i-zacije so izjavile, da ne bodo prirejalo nobenih demonstracij, če ne bodo le temu izzivane. Govori se, da bodo italijanski komunisti'dostavili ruski delegaciji posebno Tdečo “gardo, ki bo ščitila ruske delegate sa časa bivanja v Genovi. pooblasti francoska delegacija le v toliko, da sprejme na konferenci stavljeno predloge in sklepe samo ad referendum. Po mnenju'francoske vlado morajo imeti na konferenci storjeni sklepi za vlade le značaj priporočitve, nikakor pa ne smejo vladana nalagati kakih. obveznosti. ; ; : ; ScKanzcrjcvc &Jave o kciiferencl. _ DKU Rim, '4. aprila. V zunanjem odboru je minister Sohanzer poročal o piripravah za- genovsko konferenco. Na konierenči so bodo osnovale štiri' komisije in sicer za rjisko vprašanje, za finančne, trgovske in prometne zadeve, v katerih' bedo Zastopane vso države. Nadalje je pojasnil, zakaj se na konferenco niso Stališče francoske vlade glede sklepov Povabilo Turčija, Gruzija in Crnagora lrn-fc««« <’>• v na daljnih izVnjanjih je izjavil, oa rti[a, ki se je poslala Nemčiji, ne DKU Pariz,^ '4. aprila. Kakor &e predstavlja ultimata, temveč zahteva govori v tukajšnjih parlamentarnih samo ureditev proračuna, Italija za-krogih, se jo danes ministrski svet po- sleduje na genovski konferenci njirov-svetoval o niodalitetah udeležbe gc- no politiko in oinejitev oboroževanja,(!) novske konfcrenco.tor jc sklenil, da co v svrho NTMJstavitvo evTOpskiih’ fina-uc. **^o— s Iz Češkoslovaško naetidne' skupščine. so fašisti. Preko fasistov služben«! Italija ne moro in — tudi noče, «saj ve, da ravno na tej odvisnosti od ulice bazirajo vsi njeni uspehi. Vselej, kadar .10 mednaroden pritisk sili k izvršitvi to ali ono pogodbe, ali te ali one onlo-so zateče sama k ulici. In ulica . svoje. »Obstoj Italije je ogro-* ko se ne ugodi ulici« — in svet se i . i^o.jo igrala Italija že otT nekdaj, igrala jo je tudi za oasa pa-risKo mirovno konferenco ter jo igral istotako danes glede Roke in nasa državo. Moč ulico pa je v Italiji ravno seuaj, po zadnjih’ reškili dogodkih iz-leano velika, tako d-a ni nikakih iasgleJ ucv, da bi sedanja italijanska vladal »sme.a« biti energična, pa bilo to le vf, ijuvi meri kot jo bila Giolittijeva tadaj/ ko je nastopila proti D’ Annunziu.J Rac.1 tega je prazna nada onih naših! Kiogov, ki pričakujejo od sedanjega' pr 3Ci stoječe ga sestanka v Rapallu ka^ Ivo ^definitivno ureditev izpraznitve’ tretje dalmatinske cono ter baroškai (1Ul;ve; Italya rabi sporazum s nami, ka^j 'Kor zo omenjeno, le za Genovo in ko ga'1 no bo vež rabila, to jo po genovsk/ 'konferenci, ga bo vrgla med stare pa 'l/ii jo, koit 2® vrgla -vso [p oprejšnje. .B°j Italije za Baroš, Reiko in 'tretji, cono jo važnejši, nego si naša javnosti pi odstavlja. Od toga boja je v velikif mori odvisna usoda Vrega italijanske^’ •*>a j. rianorja. osohiite n p g tudili Madžarska nota slede reparacij DKU B.u d i m p e št a, 4. aprila. (Madžarski brzojavni dopisni urr.a.. Madžarska vlada je dno 13. marca odgovorila na noto reparacijske komisije, '-Vi DKU Praga, '4. aprila. Narodna skupščina jo danes sprejela proti glasom Nemcev, slovaško ljudska stranke in komunistov zakoniki nažrt, ki do galija Plnako je &Wl— »Menila z laneno sporazum tnf- svobodno ureditve Reko ter od-italijanskih' žet — spora-3x ^i3vršen. Me^to orlte^- bov*f • P0^^® Kalija na Reko še ^ ^ ntesto mirne svobodne u redit-fce Tf v • 3'e PTiPravdo fašistovski puč. fcWr!r - ’ ne i^Potoii^J0 dogovorov feeiko ienUl 8 ®vojo »ita-lijansko sestro« ibo tj kako naj potem pričakujemo, da ,nila onG' sklopljene z nami ali drugo državo? H : litičn0l‘^lsmai’c'^ rekel, da So vse po-Pogodbo, sklenjene z Italijo, lo be i?vc!? 5e.> to je, da se s strani Italije tt'ok’ T Su;,ejo> Povedni pa jo tudi vz-^aiii; i v^rok itiči v tem, da ima v On- iVno “n odločilno besedo uli' f ,ern6nt, ki danes obvlada ulico ‘•e-a_:tudi rbnsko nolitiko. pa v kateri, je zahtevala, da naj Madžar- loča, da ro na Slovaškem, in v Podkar-ska izroči gotovoJitevilo živine. V ou- pp.tski Rusiji veljavni ma^ža^-aki zagovoru so opozarja na to, da postaja krmi. izmenjajo z zakoni, ki so v velja-gospodarski položaj Madžarske dan za vi na Češkem, dnem težavnejši. Izročitev zahtevan® y , živine bi katastrofalno vplivala na Ciitia i.el62ni..:ia ucsreca. madžarsko gospodarstvo. Zato pa mo- DKU Kalkuta, 4. aprila; (Reuter), ra madžarska vlada priznati, da ni Včeraj zvečer je poštni vlak ' proti Pec« mogočo ustreči zahtevam r©Rara?ijsko disbu skočil s tira. Nesreča se je zgo* komisije. Vlada bi pa kljub temu sku- rtilfl 174 milj od Kalkute. Lokomotiva šala iskati pot, kako bi izpolnila to in 6 vsgoncv je padlo čez precej viso-zohteve, čo bi zavezniki nudili Mad- ko pobočje in se razbilo. Bilo je muc go žarski izdatnejšo pomoč, da bi bila ne- mrtvih in ranjenih, med njimi več Evro-varnost gospodarske katastrofo oistra- pejcev. Govori se, da so neSreČO pov* njena in čo bi dovolili Madžarski kre* r.roiili stavkajoči železničarji, dit. Toj noti jo bila priložena spoiUOni«,. Borza 4. aprila^ ZaffreE devlza: Berlin 101—106 lan 17J0—1715, ček 1710, London 1430 1445, Newyork ček 320—323, Pariz 2900— Švica 6300—6350, ca o finančnem položaju Madžarske. Francoska zbornica odklonila znižanja vojaške službene dobe. DKU Pariz, '4. aprila. Zbornica «»«. w jo danes razpravljala o zakonu vojaš- Praga 626—630, kilt novincev. Ministrski predsednik Dunaj 4.30—4.40, Poincaro eo je izjavil proti predloigu 'iA Benazota, da naj se zniža službena doba na 12 mesecev. Izjavil je, da jo v sedanjem položaju in v svrho zagotovitve miru znižanje službeno dobo od dosedanjih ]8 mčsecev na .12 mesecev nemogoče. ^Zbornica' je predlog Bena- UtJiJVi Sv ^4.30—4.40, Budimpešta 30.25— /Čt 40, Varšava 9.25— 9.75, valuto: dolarji 317 318.50 češke krone 603—615, 20 K v zlatu 1000, napoleonl 1055, Švicar, franki 6201)—6250, lire 16S5-1700. Beograd, dovise; London 359—359.50, Pariz 710, Nev;york 81.50, Ženov a 1570, Milaif 428-430, Praga 156, Berlin' 25.50- ,fU6"'k MJ. inocne postavka v italijanJ fikem narodnem gospodarstvu. Narod-« nost, katero p-ropovedujejo fašisti i«* Katero naglasa oficijeliio tudi službe-1 na Italija, je lo krinka, ki naj bi zakril „ la pra vi ,namen, ki jo popolnoma gegno-i hoče ubiti Reko, z^ato r a onemogoči konkuT&neo Trstu, ki bi T f®?* slučaju ogrtail tudi usodo Beno t.,c. Is.o velja za Zader in tretjo ee.no Koka se ne smo Urediti, Baroš ne sme postati sposoben za promet. Vsa trgen' vina srednjo Evrope, severne Jngosla-I Mje, Avstrije, Češkoslovaške in MaflJ zarsko so mora koncentrirati v Trstu« poslej so se ta prizadevanja Italije si jajno obnesla, zato ni verjetno, da bi spemenila kurz tor pričela z novim, ki' bi postal laliko liskanten. In vendar ves uspeh te italijansko politike k v naših rokah’ in lo v naši nopodjet nesti in neumni zaverovanosti v po godbe in pogajanja so ima zahvaliti1 za to, da gre njena setev v klasje. Čo1 ni Italiji do italijanske Reke, bi tudi! namene smelo biti'do jugoslovenskega! busaica. Ako zahtevajo višji državni interesi, potem so ne smo pomišljati,! ampak, čeprav s težkim srcem, zrtvo-’ \aui bnšak in Baros. Med Bakrom jiV Senjem imamo dovolj prikladnih' mest, kjor bi se dalo zgraditi z no preveli-kimi stroški primerno pristanišče. Že^ lezniška zvozn. med balrsko postajo in tem pristaniščem bi no bila težkaj sta-la bi primeroma jako malo. Če nimamo' mi dovolj kapitala m zgradnjo te luke in tega dela želesniefi, pozovimo na so-’ dclcvaoi.je češkoslovaško. Dovolimo da si sama z nami vred zgradi pristanišče, ki postane, lahko skupna last' obeh držav. Zvežimo Maribor s Karlovcem, ali Bratislavo z Zagrebom in1 in tok prometa bo šel nemoteno iz , Češkoslovaške, Avstrije, Madžarske i tor severne Jugoslavijo v to novo prj« stanišče.' Dajmo tem zalednim drža-vam vse ugodttiosti do skrajnih mej, Reko z Bar o šem in Trst pa pustimo svoji usodi — neizbežnemu poginu< Comu vsa brezplodna pogajanja z verolomno Itnliio? Čemu ves brezuspešen boj za Reko in Baroš. katerega na' bomo imeli, niti v najboljšem slučaj«, nemogoče, ^oornica je preaiog j&eam- mutiu —*ov, rragu jloo, x>erun m.ju — zeta s.314 Proti J27. slasoivam.,odklenila..25.75, Dup;ij _ 1,0757-1,12, Bukarešta 62, popolnoma sami v oible.sti in od kate- rega bodo imeli, eo postane našo mor< sko izhodišče za severni del , države, največ dobička tavno Italijani? V na^ ših rekah leži ključ za jiajliuiše mašče ST S B O R«v ^anje, iki ga 'Je kdaj in ga že bo doživela verolomna Italija. TTporabimo ga, dokler je še čas in dolvlor ne bo prepozno. Rapallsike in podobne sestanke pa pustimo. Manifestacija češkoslovaško »jugoslovenske misli ' Maribor, 5. aprila. Si” oči sc 30 vršil v Narodnem 'domu propagandni večer če&feoslavaške-jugeslovanske ligo v Ljubljani, katerega je aranžiral tukajšnji poverjenik Lige g. dr. A. Eeisman. Iz Ljubljane Kta dospela, generalni konzul republike Češkoslovaške g. dr. Otokar Boneš in kot ®a®topniik Liginega predsednika Trillerja njen odbomiK g. dr. Janko Marn. Ljubljanska gosta sta dospela s. tržaškim brzovlakcni, zapustila Ljubljano v dežju in pozdravila Maribor v siju popoldanskega solnca. Bojazen, rla bo vrano vplivalo na uspeh propagandnega večera, jo v trenutku izginila. Gosta sta izkoristila par uric, ki go jima bile na razpolago, za izlet v srcc našo bodočo industrijo in gospodarskega napredka, v Falo, kjer sta ■ občudovala ta-mošnjo elektrarno. Ob 2o. uri je bila velika dvorana Narodnega doma natlačeno polna. Presenetljivo lepa udeležba je pričala, da ima mariborsko občinstvo polno ume-fvanje za zbližamje mori obema narodoma. Po pravici so pozneje omenjali igovormiki. da je mariborsko slovo n stvo žo po tradicij ali vezano e Čehi in da so v Mariboru že dolgo izvajajo Le .gine ideje, kajti mod tukajšnjimi Čehi in našimi domačimi krogi vlada naj-prisrčnejše razmer j o in živahno sodelovanje v vseli panogah' narodnega in (kulturnega dela. Prireditev jo otvcril in vodil g: dr. Eeisman. V svojem pozdravnem govoru je omenjal prijateljske vezi, ki so že od nekdaj vezale cba naroda Ln ki bo morajo sedaj še poglobiti. Treba je, da Be med seboj vedno dobro poznamo, da gi gledamo kot odkriti prijatelji, ki no poznajo sebičnosti, odkritih oči iz obraza v obraz in računamo r danimi razmerami. Tu pa ima vršiti o grom ti o Helo češkoslovaška- jugoslov. liga, ka-itere potrebo smo občutili tudi tukaj v Mariboru. Na to pozdravi oba gosta iz Ljubljane, zlasti pa izvanredno marIji. ,vega in inicijativnega delavca na po-Sju zbližan ja, odličnega zastopnika bratske države na naših tleh, g. gen, konzula, dr. Beneša- Burno pozdravljen nastopi g. dr. ^?eneš, govori v češkem jeziku o nalo-jg&bl češkoelov.-jugoslov. lig?, so spominja medsebojnih stikov v preteklosti, zlasti sodelovanje češke in slovenske delegacije v dunajskem parlnmen-jtu. Ti »tiki pa niso bili sisten^itični ge Ligina naloga, da, jih’ poglobi in razširi- Posebno zahvalo in priznanja jo izrekel mariborskim Čehom, ki so vedno delovali po intoncijah’, ki jih sedaj zasleduje Liga in jih prosi, da zd podpirajo to skupno organizacijo. Na to je govoril slovensko in dopolnil svoja izvajanja o smotrih Lige in njeni dejanski potrebi za razvoj kulturnega I voljenjo, da bi smela ta »lirvatska vi a m o*r*i3T'»r>.fl n Y*e?V/} rrn Tiirh/iinil n n T.n oocl o f ? n o otrcfvrinl.-ftm M. U. dr. Karel Driml: Kako najkoristnejše izrabimo prosti čas? Na to, po obsegu in razsežnosti Široko vprašanje, lahko odgovorimo prav na kratko. Počitek služi temu, da bi si mišice in možganske celice, ki se vsled navadnega dela utrudijo, zopet opomogle in oridobile novih moči za nadaljnje delo. Radi tega pa .moramo obrniti svoje mišljenje na druge skupine možganskih centrov in pozvati na delo one mišice, ki veti ali manj mirujejo pri našem vsakdanjem delu. Na ta način bomo ne samo oditratiili znamenja utrujenosti, ampak bomo tudi dosegli telesno in duševno ravnotežje, katerega ruši vaRko monotono delo. Ob počitnicah ne moremo popolnoma mirovati ne duševno in ne telesno, ker se misli ne dajo ustaviti, telesno pa je potrebno neprestano gibanje, da lahko vrši' normalne življenska funkcije. Gre zgolj za vprašanje, v kako strugo naj napeljemo nikdar mirujočo ljudsko energijo, da bi ne uhajala, drugam n morda celo preplavila obalo. in gospodarskega življenja, Za njim je govoril v istem smislu g. dr. Janko Hacin in sporočil pozdrave ljubljansko Lige, izrazujoč svoje presenečenje in veselje, da kaže Maribor toliko zanimanje za to idejo. Pozove občinstvo, naj zakliče možu, kateremu jo pcsvecen današnji večer, prezidenitu Masaryku trikratni »živijo«. (Navdušeno sprejeto-)* Za tem jo bil oficijelen del končan. Dvorana je postala temna ra skiopti-kon je kazal občinstvu momente iz življenja prezidenta Masaryka, ki jih jo razlagal g. dr. Pivko. Z napetostjo smo sledili njegovo pot iz kovačnice na prestol onih Habsburgov, v katerih službi je bil njegov oče grajžeinaki ko-čijaš. To jo bija pot boja, dela in truda pot velikega značaja in genija, ki jo prinesla narodu toliko neprecenljivih sadov. Pri {prireditvi je odlično sodelovalo pevsko društvo »Drava«, ki je otvorile večer s pesmijo »Byvali Čeehove« in »Lepo našo domovino«, zapelo vmes par lepih pesmi, večer pa zaključilo i krasno »Buči morje adrijansko«. Po prireditvi se je vršil v restavra ciji Narodnega doma prijateljski sestanek, ki ga je vodil dr. Eeisman in na katerem se je razpravljalo o vpra šanju, ali naj se ustanovi v Mariboru podružnica ali pa samostojna Liga. Po kratki debati, v katero sta posegla gg dr. V. Sera ec in Fr. Bureš, jo bilo sklenjeno, da se ustanovi podružnica. Izvolil se je tričlanski pripravljalni odbor, ki naj pripravi vse potrebno. — Temu odboru pripadajo gg. dr. Rftia-man, Fr. PureŠ in BožMar Borko. —-Vrstili so se zanimivi govori, v katerih se je naglašala potreba medsebojnega zbližaaja z raznih vidikov. Govorili so gg. dr. Hacin o praktičnem delu po-podmžnice, dr. Rosina o raznih momentih, ki so nas zbliževali v preteklosti, zlasti o politični šoli, v katero smo hodili Slovenci k Čehom, dalje o potrebi ožjih literarnih stikov itd. Burno pozdravljen je govoril tudi g- dr. Be-neš. Tajnik ljubljanske trgovske in obrtno zbornice g. Mohorič je govoril o gospodarski strani zbližan ja zlasti; z ozirom 3ia znano anketo v Pragi. Na to se je g-, dr. Pivko-v češkem jeziku zahvalil g. generalnemu konzulu. Sestanka se je udeležilo mnogo tukajšnjih Čehov. Tako je bil ta večer ros lepa in 'dostojna manifestacija češkoslovaško-] ugoslov. bratstva. Naj bi rodila obilo sadu! Politične vesti. * Iz narodne skupščine. Na torkovi seji narodne skupščino je bilo na dnevnem redu več interpelacij. Predsednik je prečital proteste meščanstva v Pančevu proti italijanskim nasiljem na Roki. Minister dr. Krstelj je odgovarjal na vprašanje posl. Milana Pribičeviča gledo zapuščin naših ljudi v 'Ameriki. * Hrvatska vlada na Dunaju. Beograjska »Politika« doznava iz Dunaja, da so osnuje v kratkem tamkaj »hrvatska vlada«. Hrvatski emigranti so zaprosili baje avstrijsko vlado že za do- Vpraianje utrujenosti je pestalo v zadniem času eno izmed prvih poglavij delo ae higijene. V tovarnah, pri stavbah, na noljih, v uradih in v šolah so izvršili celo vrsto razsežttib poskusov, da bi izmerili moč miiičevja in sposobnost živcev v različnih odmorih in za različen delovni čas. Večina poskusov je pokazala jasno, da kratki in večkratni delovni odmori mnogo bolj os veže moči kot pa dolg odmor po daljši delovni dobi. To spaznanje je bilo povod, da so velika ameriška podjetja, hoteč izkoristiti kar najbolj delavčeve moči, prva ustanovila obsežne oddelke, v katerih se de-avci in uradniki osvežujejo med odmori. 3redvsem omenjam prekrasne jedilnice day tonske tovarne za računske stroje, v cati-rih delavstvo in uradniitvo udobno n mirno opravlja svoje kosilo. Po kosilu gredo nekateri na igrališče, drugi se v prostorni kinematografski dvorani izobražu-‘ejo s poučnimi -filmi, tretji pa se zabavajo ob zvokih lastne delavske godbe. Na bližnjem .jezeru imajo svoje plavar-ske in veslarske klube. Tu prirejajo slavnosti in zabave. Rekreačni oddelek se trudi, da bi z osveževanjem delavčevih I delovni^ ««> ^kooal kar naj večji dobiček da« zasedati na avstrijskem teritoriju. * Madžarski legitimisti \a dolu. — Madžarski legitimistd so se sestali h konferenci in sklenili, da smatrajo Karlovega sina Otona madžarskim kraljem pod imenom Otona U. Razširili so v tem smislu plakate, ki jih je pa vlada dala zapleniti, * Nova italijanska propaganda glede Reke. »Slobodna Tribuna« prinaša iz Beograda informacijo o novi propagandi, ki izhaja iz krogov, bližnjih italijanskemu poslaništvu. Lansira se misel, da bi so med nami in Italijo sklenil sporazum po sledeči formuli: Reka Italiji, Zadar in dalmatinski otoki Jugoslaviji; v Skad.ru jugosloven-sko-albanski, na Reki jugoslovensko-italijanski konzorcij na daljši rok. Na pripombo z našo strani, da bi mora! Slcadar pripasti Jugoslaviji, če pripade Reka Italiji, in da nam morajo pripasti tudi istrski o loki, se odgovarja z italijanske strani, da se da o vsem tem razgavarjati. * Dr. Benešev ekspoze. V odseku češkoslovaškega parlamenta za zunanjo zadeve jo imel 4. 't. m. min. preds. dr. Beneš obširen olspozo, katerega glavni momenti so: Genorvfska konferenca se ne more baviti z mirovnimi pogodbami, diferenco v reparaeijskih vprašanjih so zadeva, prizadetih držav. Glavni problem regeneracije Evropo je rekonstrukcija Rusije in vzpostavitev stikov ž njo. Češkoslovaška si gledo Rusije pridržuje presto reko. Tretja velika naloga genovske konference je vzpostavitev zvez mod poprej sovražnimi državami. Na rekonstrukciji Evrope bo Češkoslovaška z vso energijo sodelovala. Izjavlja, da jo konsakven-ten nasprotnik sovjetskega režima v Rusiji, ki jo nedemokraten, demokratičen in krivičen. * Francozka zbornica proti Avstriji. Francoska zbornica, je odklonila predlog o kreditu 55 milijonov za Avstrijo, češ, da jo taka .pomoč zaman, ker se Avstriji ne štedi in ne gospodari raci-jonelno. * Rusi in Mala antanta. Rufi/ki poli tik in parlamentarec, V. V. S u Ig in je izjavil dopisniku »Prnger Presse« razmerju bodočo Rusijo do Male antante: »Rusija bo morala 110 glede na svoj režim in ustavo ostati v ozkih stikih z industrijskimi državami, zato pa prideta za. nas v poštev predvsem Polj ska in Češkoslovaška. Zupadne državo so nnm prodale«, bližjo sta nam navedeni državi. Ugotoviti pa moram: Razmerje Rusije do Poljske je bolestno in treba bo mnogo dela, predno bo postalo, zdravejše. Ozdravljenje pa je mogoče, ker sta Poljska in Rusija, ena kot in dustrijska in druga kot a.grama država iesno navezani druga na drugo in ker gre zgolj za mejni spor. Istotako bolno jo naše razmerje do Rumunije ali pa šo bolj, ker »o tu nasprotja še večja. S Češkoslovaško nas vežejo veliki gospodarski interesi, z 'Jugoslavijo dioraj nobeni, zato pa nas spajajo tem tesnejše politične vezi. * Problem ruske emigracije v Ju geslaviji. V. V. Šulgin odgovarja v jaammr, 0-. opffta 10S2>\ vr+VM. v**rrtntff. vrsTim »Prager PreSSe«- na vprašanje o položaju ruskih emigrantov v Jugoslaviji!. Položaj jo v splošnem dober. Eazme'(r so si c or različne, ali biti moramo vo seli, da smo našli zavetišče v Jugcsls« viji in hvaležni za njeno rrostoljnbja Po vsem, kar sitj.0 doživeli in zlasti p< postopa.nju z nami v Carigradu, nf-M je bivanjo v Jugoslaviji 'velika olajšava in ne bomo nikdar pozabili na Med nami so sovo zelo različni ljudje in tudi simpatijo so različne. Mogoč0 jo, da ta ali oni bolj simpatizira z Nemci kot pa s katerim drugim naredeffl' Kar se tiče monarhistično ideje, s®® mnenja., da zamere na Ruskem edino!3 monarh, vlada vzpostaviti mir in r2®' Samo ob sobi je umevno, da ne tnove®9 najti na pr. v Franciji nobenega u®*4 vanja za našo monarhistično misel i# da so nam v tem oziru, nemški nlOG8t’, histi bližji. Popolnoma izključeno P® je, da bi mi monarhisti konspii'^®. proti Jugoslaviji. Mi smo bili prid. f smo pozdravili vojno za osvobojen^ Srbije in mi smo največ storili za M? Nemci so mod zasedbo Južne Rhju9 pokazali., da znajo vzdrževati red in 83 zapustili najlepšo spomine. Zato morali skrbeti, da ostanemo v interes® Rusije v najboljših odnošajih z Nc;n' čijo.« Tako Šulgin. Ta izjava kaže A' to, da 3. med ruskimi emigranti^ v Jugoslaviji prevladuje monarh15 za tovarno. Okoli tovarne se je razvilo vrtno mesto, zakaj uprava je izvršila do skrajnosti svej rekreačni orogram. Nedeljsko dilo delavcev v lastnih vrtovih je odpravilo pondeljkovega »mačka* in dalo ljudem najboljše nadomestilo za ne deljsko popivanje Treba }e omeniti rekreačni program, ki ga ie izvedla Sirom Amerike YMCA in YWGA. (društvo krščanskih mladih mol oz. žena). Društvo je uredilo pla-vame, zimska kopališča, telovadišča, igra-lišča in podeželske tabore za vse sloje prebivalstva. Tudi skantske organizacije so mnogo pripomogle k ureditvi okrepčevanja v počitniškem času. Drugače se pač dela v demokratični Ameriki, koder je telesno delo čast, kot pa v Evropi, iz katere še vedno niso izginile stare aristokratske tradicije. Pri nas je skautiag privilep,ii mladine — tam za Oceanom pa cvete neorganizirano skautstvo ki je postalo bistven del nojma amerikanizem. Okoli jezer, rek, v gozdovih in po planinah rasto cela počitniška mesta z lastno samoupravo, v katerih ne prebir* zgoli organizljana mladina, m»rveč ki nam je s pos#bnim Rušenjem pripovedoval o svojem vsako^ nem potovanju h kanadskim jezero®- ,t zadnje železniške postaje je bil rodbino ves dan potovati ne1? k ^ tsk? oddaljenemu letovišču. K®liif bilo v njegovih spominih na 8ka?.vj!( življenje! S ponosom nam je zatri da tam ne zvone telefoni, ne Pr^*^su< sopisje in tudi ne hrup velikega J11 flje' n vendar ni mogel mirovati. Zbirke^ 1 °ltrep0jii vanje, temveč tndi za vzgojo *v gove hčerke pričajo o tem. dobo je izkoristil ne samo za otrok. (Cono« fcaliuGi,. Or fcjjuia i'o~2, II..,,.^,,^, I >rn«M i »frmu 1 Mra^ motili z raznimi, nečednimi in ‘ neprimernimi medklici, tako, da jo ' moral svoj govor prelepiti. Nekateri : klerikalni elementi, večinoma iz nelr-govskih vrst, so izrabili sicer impozantno zborovanje trgovcev v politične svrhe. Litijski trgovcev Lebinger se je Popolnoma po nepotrebnem zaletaval v ' demokratsko stranko. Zborovanje vsled tega ni imelo istega efekta, kakor ga je bilo pričakovati. Krivda pa 'oži na prirediteljih shoda, ki niso znali varovati nepolitičnega inmadstrankavskega Rnačaja zborovanja. . — Popravil V včerajšnjem uvodni* Kt: „Zemlj*radniška politika* se mora glasiti v prvi koloni (v 32. vrsti cd spodaj) mesto : v družbi zunanjega ministr-. stva, pravilno: v službi zunanjega ministrstva. ■ —- Papež odlikoval Zlatka Balokoi Viča, Kakor poroča zagrebška »Rijoč«, 3° papež odlikoval našega vijolinske-virtuoza Zlatka Balckoviča imenu-joč ga Eguitom Comedatorc Ordinis Saneti Magni. — Stari živinski potni listi. Delega- - feija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Minister zn finance jo dovolil, da sc sinejo živinski potni, listi (»točni pasoši) staro emisije uporabljali; dokler so popolnoma ne porabijo, s Pogojem, da.se na njih dolepljajo kolki do iznosa takso in tarifno postavke 110 'taksne tarife. Nalepljene kolke pa je Uničiti na predpisni način z uradnim beCatom. .. •— Še 2803 naših ljudi v italijanskem bjfetništvu. Dijak Vladimir Spanec iz Velike loke v Sloveniji, ki jc po mnke-iPfclnem begu iz italijanskega ujetništva v Tripolisu dospel v Split;.jc izpovedal, da jo v Merini šo danes krog 2600 jugo-slovenskih vojnih ujetnikov, o katerih mislijo svojci, da so že davno umrli. Med. njimi je največ Slovencev in Dalmatincev. V tem taborišču, ki je oddaljeno 10 dni hoda od morja, morajo lačni ujetniki kopati pesek v zlatem *"udokopu. Italijanske oblasti teh ujetnikov epi oh no narasravajo poslati do-»nov. y Merini vlada strašna vročina, dobivajo' pa skrajno slabo hrano z ko-Uizo. Dolžnost našo vlado je, da reši na način tisoče naših ljudi, ki umi-fajo v Tripolisu. To dejstvo pa naj-kcljo,osvetljuje nekulturno postopanje s2O00-]etne kulture« napraut našemu harodu. . — Poljska odlikovala našega kralja. jbedsednik poljske republike, general Pilsudski je podelil Nj-_ Vel. ^kralju •“leivsandru naj višje odlikovanje poljske republiko — rod »Belega Orla«, s katerim se odlikujejo samo vladarji' in vi je bil d os oda. j podeljen samo predsedniku francoske republike Milloran-jki, belgijskemu in rumunskemu krn-hu tor generalu Pilsutlskenfu. S tem je dala Poljska, viden iaraz ideji, da namerava z našo državo skleniti najpri-Brčnejše zveze. Odlikovanje l>o predal i'rdjaki*poalanik našemu kralju po od-kodu rumunske kraljice v svečani avdienci. *— Jngoslovenslu zločine! itslijan-Rki fašisti. Splitski »Život« poroča zanimiv slučaj nekega Viša na Josipa I -Vara so vica. Maraeovič je bil znan vlomilec in tat, katerega eo naše oblasti * Dalmaciji dolgo zasledovale ter ga končno tudi res aretirale. Maresoviču Pa so jc pcsrečilu pobe,gniti ter dospeti T Trst, kjer je postal fašist. In sedaj jo Giuseppe Marosovieli v Trstu mod vo-*bitelji fašistov in ogledna oseba, mučenik italijanske stvari »delf altra spon-da martirc». Našo oblasti so intervenira® pri italijanskih radi izročitve Marasoviča. toda zaman. Italija si ga a® upa izročiti. Lansko leto smo mi po- i i :X ju ij i\ t ~~ Potovanje angleškega prestole-/naslednika. Angleški pi-estolonaslod-ki potuje po Indiji in drugili angleških zeonljali vzhoda, je prišel tudi , kmgapor, kjer so mu priredili sija-■L. ^Prejem _ .Ob toj priliki jo bila v •{P^Pmu otvorjona tudi razstava in-jskih, kitajskih in japonskih’ umetnikov. v, ; i li . h IT Tambm-j^ki zlmr «7 ustanovili m s!' savedui delavci v Skednju pri (slf-JT Organizacija primorskega jugo-S-.0 Tr‘^ORa uradn!štva. V Trotu in gibanje sa skupno močno stanovsko organizacijo vsega jugoslovanskega uraduištva tega ozemlja. —• Angleški kralj pride v Belgijo. Iz Pariza poročajo, da poselita angleški kralj in kraljica dne 8. maja belgijski dvor. Obenem obiščeta tudi grobove angleških vojakov, Id so padli mod svetovno vojno na belgijskih frontah. — Porodi in' smrtni slučaji v Beogradu. Glasom statističnih' podatkov beograjske občino raste prebivalstvo v Beogradu silno naglo. Po teh podatkih se jo samo v februarju letos rodilo v Beogradu 218, a umrlo jo le 138 ljudi. —• Naučim turneja. Fiziško-kemia-na skupina visoke pedagoško šole v Zagrebu so poda tekom tega. meseca na naučno potovanje po Bosui in Dalmaciji, kjer si ogleda glavno industrijske objekte. Ekskurzijo bo vodil vseučilis-ki profesor dr. Ladislav St j opanek. O-glc-dali si bodo industrijske napravo v Prijedorju, 'Jajcu, Kninu, Šibeniku, Skradiinu, Splitu, Omišu, _ Zadvarju, Makarski, Matkoviču, Sarajevu in Va-rešu. — Za propagando češkega ia Iuži-škega jezika. Profesorski svet beograjsko univerze jo predlagal ^prosvetnemu ministrstvu, naj priporoči vsem šolskim knjižnicam knjige dr. ^Papa in sicer: Lužiško slovnico, Lužiško čitanko ter Žepni češko-srbsko-hrvatski besednjak in češko-lužiški besednjak. — Padanje" cen v Ameriki. V ameriških Združenih državah so življenje polagoma približuje prejšnjemu, predvojnemu. Od novega leta do konca, marca so padle ceno vsem predmetom približno za 13.6%, kar pa pomeni, da eo še vedno za skoro 887% višje nego so bilej pred vojno. Zanimivo jc, da so eo žiVljenske potrebščino pocenilo za 15%, obleke za 29%, drva in razsvetljava za 7%, došim cene stanovanjem še vedno rastejo ter so so v kratkem času dvignilo za 6%. Zato pa rastejo še vedno cene v Evropi, posebno _ v Nemčiji, in v Avstriji in pri nas. kjer. naraščajo ceno nekaterim predmetom v zadnjem času z uprav neverjetno brzino. ' v IBS, Zbor r.aupfiikov demokratske Stranko se vrši za mariborsko volilno okrožje v nedeljo 9. aprila ob’ EK), uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Na zboru poročajo dr. Kukovec, dr. Kramer, dr. Ravnikar, Potovar, Rebek iif drugi. Zunanje zaupnike opozarjamo, da ss vrši v soboto 8. aprila zvečer v Mariboru velik koncert Glasbene Matice. Kdor pride že prejšnji večer in želi prenočišča, naj <0 javi našemu tajništvu v Mariboru (Barvarska ul. 1.). Mariborske vesti. Maribor 5. aprila 1922. CENJENE NAROČNIKE prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino ker !>i bili sicer primorani list ustaviti. Uprava »TABORA«. m Iz Sremske Mitroviče smo prejeli cd tamošnjega srbskega trgovca c-gorčen protest proti temu, da tukaišcjs tvrdka Franc Gulda pošilja doli nemške cenike. Je pa res tudi takšno izzivanje pestopek, ki ga je težko primerno kvalificirati! m Akcija za stradajočo Rusijo. Sc enkrat opozarjamo vso mariborsko javnost, zlasti pa naša kulturna in dobrodelna društva na anketo društev in zastopnikov političnih strank, ki so \ r-ši v petclc dne 7. aprila ob 20. uri v Narodnem domu. Anketa ima naipgo izdelati podroben načrt, za širok ), potezno akcijo v pomoč stradajočemu ruskemu prebivalstvu. Človekoljub jo nas kliče z mogočnim glasom: storimo vse, kar je v naših močeh’. m Pukovnlk' Miladinovič sa porodi-com zahvaljuje svima, Icoji pri likom smrti njihovem bolu pirisustvoin na pogrebu kao i na izjavama saučešea usmeno i pismeno, i m »Tehnika in kultura«. .Predavanje g. inž. Kukovca v petek ob pol 20. url v predavalni dvorani »Ljudske Tini verze« (Kozina). Opozarjamo na t.O pjcday.nnj_Q »ajšU-šc. p-bčin^tvu. m Občinska seja. V petek dno 7. t.. m. ob 19. uri je v mestni posvetovalnici nadaljevanje 2. redne seje obč, sveta mariborskega. m Mariborski igralci za podržav-ifenie gledališča. Na torkovi seji narodne skupščine je predsednik prečital vlcgo pododbora udruženja _ gledaliških igralcev. V tej vlogi zahtevajo, da država prevzame stroške mariborskega gledališča in vzdrževanje igralcev. m Drtigsrski večer oficirjev Mariborskega garnizona, ki je bil napovedan za‘30. aprila, p js bil vsled knezo-škofove smrti preložen, se vrši v četrtek 6. aprila ob 8. uri v Narodnem domu. Kdor se razen že povabljenih gostov, želi še udeležiti tega večera, naj srebrne na katerega znanega rnu oficirja v svrlio prijave. m Dijaške predstave v Narodnem gledališču. Narodno gledališče je, kakor znano, uvedlo sporazumno z mestnim šolskim svetom mariborskim 1:1 višjim šolskim svetom v Ljubljani dijaške predstave, ki se vrše redno vsak petek popoldne. Zadnji petek se je vršila proslava Cankarja in je dosegla sijajen uspeh. Velika zssluga pri tem poleg drugih gre tudi g. nadzorniku Finku, ki je organiziral šolsko deco, da se je korporativno udeležila te proslave. Pred predstavo je v vznešenem govoru očrtal pomen Can-kerja g. Rode. V petek dne 7. aprila ob 14 in pol se vrši tretja dijaška predstava in sicer „Skopuh\ s katerim se proslavi Mollierova tristoletnica. Pred predstavo bo govoril g. prof. pisatelj Šilih o Mollieru. V fojeru pa bo izpostavljena okinčann Mollierova slika, delo g. prof. Cotiča. O pomenu teh proslav rii treba še posebej govoriti. Zato udeležujte se jih. m Družinski fc&ar Slovanske čitalnice, ki se je imel vršili v četrtek, dne 6. f. m. v Narodnem domu, z ozirom na drugarski večer Oficirskega doma odpad© ter se ho vršil y poznejšem času. — m Veliki javen protestni shod vojnih invalidov vdov in sirot se vrši v nedeljo dno 9. aprila 1922. ob H3. uri popoldne na vrtu • Gambrinovo dvorane. Dnevni red: 1. Nameravani razpust invalidskih zdravilišč in domo^v 'Sloveniji. 2. Zavlačitev invalidskega zakona-. 3. Ukinjene pokojninsko likvidature. 4. Nepravično črtanj© izplačevanja doplaitka k pokojnini. 5. Splošni položaj vojnih invalidov, vdov in sirot v državi SHS. Dolžimst vseh vojnih invalidov, vdov in' sirot je, da se shoda polnoštevilno udeležijo. Odbor. m Tatvina. Kakor smo svoječal poročali, so neznani storilci vlomili n.10-meca februarja v delavnico čevljarja Mažem na Meljski cesti ter odnesli razno usnje in izdelane čevlje v skupni vrednosti 12.000 kron. Ukradeno blago so pozneje naššli v okolici Ptujske gore. Policiji so je posrečilo izslediti glavnega storilca v osebi nekega 80-lctnega Karla. Vogrina iz mariborske okolice. Vogrin se je najprej izdal za Štefana Starovaškega iz Kamnika, tor jo imel tudi na to 'ime se glaseči domovinski liet. Pozneje pa je vendar le povedal svoje pravo ime ter priznal tatvino, ki jo je izvršil v družbi nekoga svojega tovariš',, katerega policija še zasleduje. Vogrin jo bil predan tukajšnjemu sodišču. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. gledalliže. O ,, ... -T p> • V . 1«,» :»S • v 1 Ni"-/- de pa . • „V I! 'j t:i. Ahon. C. <—0— 11 vanj o gJje. Go to vanje vavaždin- V vrsti gostovanj v Nar. gledališču se vrši jutri gostovanje ge. Ančice Mitrovič v »Poljski krvi* ter pojytrišujem v wMam’zelleJ Nitouche*. Naj si vsak pravočasno preskrbi vstopnice, da ne bo zvečer navala pri blagajni 1 VuČIna. To tragedijo znanega hrvaškega dramatika, ki je mariborskemu občinstvu znan izsa n it v; ve iiueaitfto uspele dramatizacije »Hassnsginicr/ vprizore igralci varaždinskega gledališči v soboto, dr.e 8. f. :n. Opozarjamo na podlistek o »Vučini", ki izide pojutrišnjem v „Tabcru“’ TV s Gostovanje v Narodnem gledališču. V četrtek so vrši gostovanje gosp^ Ančice Mitrovič, cčarujoče subrelc, iij sicer v ulogi Helene Zarembove % »Poljski krvi«. Velikansko navdušenje, ki jo zavladalo o priliki njenega gostovanja’v »Ptičarju«, so bo jutri zvečer stopnjevalo, ko zaigra svojo prisrčno, ljubko Ilalečko. Pojutrišnjem zadnjič v tej sezoni opereta »Mam-zell9 Nitouche«, v kateri nastopi ga. Ančica Mitrovič v ulogi Donko • de Fla.vigny. Ta figura, ki da igralki in .pevki noičrpen vir za razvoj vseli zuu.žnosti, šteje ga. Mitrovič sama za svojo najboljša ulogo. x Almanah »Umjetnost« razpisuje posebno nagrado sa najboljšo naslovne stran za VI. zvezek, ki bo nosil naslov Slovenski grafiki in ilustraciji. Interesenti dobijo točnejšo informacije pri poverjeništvu »Kolegija .Tugoslov,-Grafikon« v Ljubljani, Tehniška sred* 11 ja šola. s Velika umetniška razstava za časa slavnosti cb priliki poroke Nj. Veli* čanstva kralja Aleksandra I. se bo vršila koncem maja v Beogradu. K udeležbi ko vabljena vsa društva. Želeti bi1 bilo, da. so pri tej priliki zberejo vsi umetniki, ki pripadajo mariborskemu! kulturnemu centru pod okriljem kluba »Grohar« in da čim častnejše nastopijo. Informacije dobo umetniki pri predsedstvu kluba »Grohar«, Maribor Maistrova ulica 17. x Proslava tridesetletnice književnega dela Stanislava Przybiszev^kega v zagrebškem gledališču. Zagrebško gledališče je proslavilo v soboto tridesetletnico književnega dela priznanega' poljskega pisatfelja in dramatika Stanislava Przyhiszevrskega z vprizo^ ritvijo njegove štirid. dirome »Sneg«( katero je prevcl na hrvaščino Julija Benešič. V glavnih ulogah so nastopili ga. Marsvjetova, ga. Zlata MarkovacJ ga Marija Ružička-Strczzi ter gg. Nu«, čič Ih' Raič. Kakor se da posneti iz kri* tike, j© 'drama napela jako-dobro. --------------------------------- L Podpirajta Jug. Klco 5 ' ’ Sokoistm O Pozdravi naših Sokolov-vojakov iz Srbije in Bosno. Mariborski Sokolje sprejel to dni iz Bjeline v Bosni sledeči dopis: Vsem bratom in sestram1 pošiljava mnogo pozdravov iz BosneJ Gre nam prav dobro, vaje so nam lah-j kota. Misliva v duhu na lepo večere vi telovadnici in upava, da Vas prideva': kmalu pogledat na dopustu. Žal da sej ne moreva udeležiti zleta v Ljubljani.’ Prosiva, da se naju spomnite po kaki' dopisnici. Fr. Šalamon. A. Majar. — Iz; Kraševca v Srbiji pišeta brata Josip Dogša in Stanko Dolinšek: »Kdor znaj trezno misliti, ve in zna, kaj je domovini in narodu Sokol, On prebuja čut' in ljubezen do otačbine, katera lahko’ pričakuje od Sokola največjo oporo. Tudi tukaj v Srbiji smo si kot vojaki ustanovili Sokolsko društvo, katero stoji vedno v posebni koloni. Med nami vlada bratska ljubezen i nsloga. Tudi1 Tebi, Mariborski Sokol, želiva, da napreduješ in zmoreš to, kar bo dorno* vini v korist.« . . . ■ ; ■ p, o Sokolske razglednice. Jugcslo-venski Sokolski Savez ima v zalog? več vrst sokolskih' razglednic. Poživljamo vse brate in sestre, da kupujejo povsod samo te razglednice ter odklanjajo drugo tozadevno blago, ki ni mačega izvora. o Dela na telovadišču za I. jugoslov< vsesokolsk izlet so so pričela dne 3. t. m. Začno so predvsem s planiranjem/ Dela za tribune, na katerih bo prosto* ra za 40.0(10 gledalcev, so razpisano tor jo določen kot zadnji termin za vlaganje ponudb 15. april. Tribune mo* •rajo, biti izvršene do 15. julija t. 1. Stavbni odsek je izdelal vso podrobne načrte, ki bodo v prihodnjih dneh’ raz-stavliouk. 'S1? 'K S5 $5 Sc\ , ^Stiuorr er irprmi -lmn rats ■stKrami.^ -iSaamiaBamttai.^r. ^—- -,.J--- ‘fagosloveiiski Sokolski savcz priredi telu tor naročili večerjo. Lastnici hoto- & brate in sestre, ki sa hočejo priučiti in njeni hčerki pa so je zdel eden is- fea ieškoga jezika več'tedenski teoaj. Po-j med potnikov sumljivo anan; pred ka-lčeval bo univerzitetni profesor ,brat j kimj ^remi leti je stanoval v istem lic-fr. Burian. Poživljamo vse braio in j toln nek popolnoma itemu podoben teatre, ki se hočejo udeležiti tega te- J moški, ki jo potom na čuden, misteri-Saja, da ee prijavijo v pisarni Jugosl. j jozen način izginil. Po njegovem od-Sokol. Saveza do 15. aprila t. 1. Drugo J hodu pa bo odkrili voliko tatvino iz-bodrobnesti bodo pravočasno objav- j vrženo v hotelu, katere izvršitelja niso Ijene. ' mogli najti. Lastnica ja radi tega na- rodna zločinca. Tretjega .zločinca -so prijeli skoro istočasno' v Pradehi, imenuje ee Canaveso ter jo istotaifb Italijan ter mednaroden lopov. Vsi trije so pripadali družbi »Brecholichio«, kaie-\ i-o »šef« Broehcliolii sam, jo pobegnil j ter ga doslej še niso našli. Na ' vesli ; imajo nobroj umorov in vlomov. Pouk češkega Ježilca za Sokolstvo, j tomobil. Potniki so so namestili v ho-’brata, Casfelii, Italijana, znana medna- priča dosledno, ampak da se ta njegova izpoved močno razlikuje o$ one prve. Padi tega so ga zaslišali & enkrat. Toda ta tretja njegova izpoved jo biLa zopet 'drugačna nego prvi' se je zdelo to sumljivo, Kato ja Jacobyja aretirala, ter vtaknila v zapor kot osumljenca, da je sam, ali pa^ v družbi še koga dragega umoril lady White. Ko je bil ,Tasoby v zapo^ ru, pa. jo_ sam brez obotavl janja pri-znal, da jo on — morilec. Povedal jfl tudi, da jo je umoril s tem, da jo jo z batom udaril v sence. Bat so TK>teni res tudi našli med drugim hotelskim kriminalističnih ' o Godba k' prostim vajam članic za! skrivaj telefonično obvestila policijo o t. jugoslov. vsesokolski zlet je izšla ter , tej čudni podobnosti novega gosta z jso naroča pri Jugoslov. Sokol. Savezu. j onim &■< pena izvodu jo 10 Din. i Pred nekaj dnevi eo poročali časo-] Pisi> da so našli v najelega-ntnejšem j hotelu v Londonu, v hotelu »Spanzer« starim. — Policija je res j mrtvo sestrično angleškega kralja la-toda ko so jo gosti zagledali, so; dy Wliito. Imela je le majhno ranico Zanimivost Elačinska družba »Brocholichi«. — 'SlorJIec sestrične angleškega knVja. Po ce'om mesecu zasledovanja, ;~e fe končno te dni posrečilo francoski policiji, da jo prišla na sled mednarodni vlomilski in razbojniški družbi, so spustili takoj v tok, zbežali so na J na sencu, ki je pričala, da prosto ter daljo preko parka Salette. j morilec vdaril Razvila se jo prava borba. Roparji so j O bili oboroženi s samokresi tor so stre-; ljali; istotako so streljali tudi policisti. Streljanje jo trajalo kako pol uro, končno pa se je posrečilo roparjem izgini- je ..bil j orodjem. Kakor sluha ti. O automcbiiu, s katerim so« se pri- po vanje. ___ ostal za vedno nepojasnjen. Toda ion- f te, je policijska tajnost, o kateri ni donska policija, ki je gotovo najboljša j doslej izvedel še noben 'londonski r«“ ^ peljali in katerega so na Logu pustili, na svetu, jo vendarle našla, morilca. I porter, dasiravno so ravno lcndonsln svetu pod ime- j ee je dognalo, da jo bil ukraden v Can- Najprej jo zaslišala hotelsko osebje, reporterji znani kot ljudje M‘jim n« nem »jjrocliouchi«, ki jo colo leto dni; nesu nekemu Amerikancu. V njem se | nihče razen osemnajstletnega sluge • uide nobena skrivnost. Tajnost so čuva ogrožala južno Francijo, csobito kopa- ; jo nahajal samokres ruskega izvora ter Jccobyja ni vedel povedati nič važne- J oči vidno radi tega, ker jo'bila umoflS-3išča na Rivieri. Ravno pred mesecem ’• stara obrabljena bluza. Policija je raz-! ga, io ta jo pripovedoval policiji, da je na sestrična samega kralja Namiguj idni, dne G. marca krog 18. ure, sc jo ; bojniike zasledovala dalje, toda komaj , usodno noči slišal’ v sobi umorjeno ne- {pa so seveda mnogo, predvsem daj® vstavil pred nekim najelegantnojšim j sedaj po enem mesecu eo ji jo posre-jke moške glasove. Pri ponovnem zašli- bila umorjena v ednošajih z mladi«! anarseilleskim hotelom luksuriozni au- ■ čilo izslediti dva v Toulonu. To sJa’ šanja pa se jo izkazala, da Jacoby no‘slugom. s'lič‘:n Hiti SVETA. Mavda vzklikne od-začudenja, kajti nad njo soj »Hura!« kriknejo mladeniči ter dvignejo čepi«6 odpre kakor od čarobno roke dvignjena naenkrat na? »Mi smo prvi! Živela naša mati!« Prerel; P«. R. (4-9) proko strehe kakor dva velikanska dolga prsta tor ge odmakneta eden! od dragega. rrimn. Spisal: Karl F i g d o r. i,; (Dalje.) ' • *w-*y j K/i k Ko' 'sta zopet v Mavdini sobi Izroči, 'sluga Mavdi .. visoko nad Renom’ leži prekrasen', star grad. Krog ravnokar iz glavnega mosta dospelo pismo. Mavda se Sijega razprostirajo svoje košate veje prastara drevc- nasmehne, ko ga prečita. levo in' na desno velika iz železa in jekla zgrajena] streha. Stožca se nenadoma iztegneta daleč tja veni 'lil: Živijo, živijo, živijo! odmeva po planoti Iga. Pod njem vse do reke se razteza krasen park. Na stopnicah, ki vodijo na dvorišče stojita roko v roki Mavda in Allan. Mavda jo še vedno lepa, leta, ki so pretekla niso pustila na njenem obrazu skoro f fcikakih sledov. Mir in sreča sta napravila njen' obraz Se lepši in ljubeznjivejši, kakor je bil poprej. Iv. nje-Jilii oči odseva čista neskaljena dobrota Na osveto,. ____________________________ katera jo je nekoč gnala preko morij in dežel, iskati! imajo končno vendar le pravico spoznati onkra zaklad, je že popolnoma pozabila. Postala je dobrotni-! skrivnostno fca človeštva in o njenih dobrih delih govori ves svet., iznenadebl,« \ »Pojdi!« reče ter se nasloni na Allanovo roko. 'Allan se smeje vesel in zadovoljen, kakor otrok ter ji pripoveduje o svojem čudežnem delu, ki mu tako lepo uspeva. V teni prijetnem pogovoru stopita sprom-Jjana od zvestih ljubljencev psov, skozi nizka, obokana jvrata v senčnat park. v< »Še nekaj časa in moje delo bo končano! Da niso ,4judje še nikdar poprej prišli na to idejo! Napram in o, jem u stroju bo brez moči vsak oklep in’ podlegel ji’ vseli delov 'sveta, da jili tu nadarjene, toda revne jboae vsak se ta,io velik top. Treba bo le z roko pritis-j vzgoje z Vsemi sredstvi, katera moro nuditi denar za V »Akademiji človečanstva« praznujejo njen petnajstletni jubilej. Ravnatelj mi piše, da tokrat ne morejo praznovati to brez mene. Vsi pričakujejo, da so vs?j ob tej priliki prikažem iz moje samote zopet enkrat med svet. Kaj misliš, ali naj grem?« »Ako ne bo trajalo predlogo...« meni Allan. Meno zadržuje delo, toda, mladeniči, katere .vzdržuješ. t svoj Oj dobrotnico. Neprijetno gotovo ne bodo Allan prime Mavdino roko ter jo poljubi. Kakor kraljica spremljana od svojih vitlov! r.lopl Mavda v hišo, katero je zgradila za svoje gojenec In potem' stoji v veliki dvorani obdana od stoj’3' ve množice in no ve kako bi odgovarjala Tia vsa ^ vprašanja mladeničev, ki se drug drugemu nevoščljiv gnetejo krog nje. .. »Mene je pogledala!« »Meni je dala roko!« * 2 !»'* noj jo govorila!« kriče vsi vprek. i M 1 1 1 • " w — — ---------- — — — — — i ni.Arijui.imv j. vnu. j. uiu v utiljijil U JltiVUU, iv L ■ r.-tZtopua^se do vsaiia ^ovma naj predbojeVnike novega časa, je na delu, da okrasi za napravil vso to in ki dan' in' noč misli na na«. 1’° Jl r do doseže tudi največp dandana-. Mavdin' sprejem, kolikor hajdostojnejše veliko dvora- i naša dobra mamica, ki je storila vse to samo zato. k?1 s r.o vi p SprJ.ni h Arin Vnn^.rin vrmrta.rlft vlrlpli i civtn Ar, : i * tniti_ na aparat in raztopila Večjo daljavo, kakor šnji top. I »Moj najdrnžji!« vzklikne Mavda ter mu ovije občudujoč ga roke krog vratu. Globoko fiz “ ' Jsvojo klican pih vojen; velikanska železna konstrukcija, nad katč- Vse^ie 'ro visi samo sedež za službujočega inženirja. Pred se-' dežem' je na železen’ Steber pritrjena kretalna deska. Preko neštetih železnih drogov, žic in kabljev sc dvigata dva ozka teleskopu podobna stožca iz lesketajočega Se jekla, katerih spodnji del je pritrjen na okroglo vrtilko. Preko vsega Stroja od Spodaj navzgor vodijo ozke stopnice. Lo s trudom napravi ravnatelj končno niir,'; lahko začne s svojim pozdravnim govorom. Komaj J8 ravnatelj dokončal, ko se prerine skozi množico gib k Mavdi oni mladenič, ki jo bil poprej iahai »a čelu čete, ki ji je bila prišla' naproti, »Gospod ravnatelj gotovo ne bo liud, ako s; 3)? nem spregovoriti par besed, in tovariši se gotovo toa* no bodo jezili, saj hočem govoriti v njihovem .imstjU' Naša 'skrivnostna mamica je končno vendarle e.uki‘fl’ mod nami irr prvič imamo sedaj prliko storiti, to smo' si že dolgo želeli namreč zahvaliti so ji, kar naj* je dobrega storila. Mi, ki smo si sedaj tu prijat'^1 smo prišli z vseh strani j neba. Nikoli poprej se nis'^0 videli in' vendar smo danes kakor ena sama družin0' Tako veliko irt lepo je življenje, ki nas čaka. KaU°* skozi čarobni svet gremo naproti bodočnosti, v k at or ^ smo zrli nekoč tako skrbipolno in boječe. Kakor popisno lopa pravljica je vse to. Dvigajo nca' novici^0 skrivnostne roko. Tam v daljini je nekdo, ki nam i® - i* ei no akademije. Sedaj bodo končno vendarle videli ono! smo pokazali, da hočemo postati 'dostojni udje člov®4 žensko, kateri so imajo zahvaliti za vse in katero v 6ke družbe ter da lirepenmo storiti nekaj velikega Z? ■n/išn hližnin. Tn sodni -In ta nnša Hnlira mmnlori »Ako meniš —« reče Mavda, »potem grem.« ’ 55. V veliki in krasni 'skupini his, S prostornimi dvoranami, s svetlimi delavnicami, učilnicami in' kabineti, ki, stoji zunaj pred glavnim' mestom sredi tihih parkev in vrtov, valovi živahno življenje. Množica mladeničev, katere so bili Mavdini agenti pripeljali SVOJJil »Dovoli mi iti gori!« prosi Mavda, Mavda prosi toliko časa, da premaga 'Albinove pomisleke; dovoli ji končno ter ji sam previdno po-Jnagn navzgor po ozkih stopnicah. »Sedaj pazi, Mavda,« rečo Allan, ko despota 'na Visoko Stojišče. »Oba stožca sta napravljena iz najboljšega jekla ter se zamoreta aromatično dvigniti Še za mnogo metrov višje. Stožca se premikata na boricohtalni kretači, ki jo vidiš tu spodaj. Razdalja med njima Se da poljubno zmanjšati aii pa povečati. Predno prične stroj dedovati jo treba stožca, iz kar terih izžareva velikanska električna sila, ki na kilo- to veliko dvorano, katero sedaj krase za njen sprejem. mogoče tu doseči, samo zaslužiti jo treba. Nikogar 'Se ne sili, nikomur se ne vtepa brez usmiljenja v glavo samo suho vedo, ampak vsakega, se vzgaja posebej in z ljubeznijo. Največji učenjaki in najboljši vzgojitelji sveta oblikujejo duše teh dečkov, ne da bi pačili, kakor to delajo druge 'dandanašnjo šole. Zunaj pod starimi drevesi V parku jim pripovedujejo učenjaki o čudežih z«anosti; v velikih modelnih dvoranah 'se jim razkriva čudežen' svet tehnike. Vzgaja pa Se jih tudi telesno, kajti le v zdravem telesu živi tudi zdrava duša. Moč in sposobnost do odločnosti so goji tu prvič, kajti le močni in’ odločni njah tako obožujejo irt spoštujejo. Saj jih je naše bližnje. In sedaj jo ta naša dobra mamica nami! Tovariši drugače, se ji za vse to, kar je za dobrega' storila, riemoremo zahvaliti kakor š tejn’, .P^ sc potrudimo, da postanemo nekoč res to._ kar pri’::!* kuje. Tovariši, toliko sreče in šolnea sploh' ni, koli!{0 ji ga mi želimo. Zato vzkliknite tovariši tako glasn kakor lo morete: »Naša mamica naj živi!« (Dalje prihodnjič L, Glavni urednik: Eadivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozira. je moer ljudje lahko dosežejo v življenju uspehe in' zadovoljnost. / Pred vrati zgradbe se prikaže ravnokar oddelek ! dečkov jahajočih na konjih. Pred njimi jaha vitek inladtietiič. Njegov obraz je ves zardel od naglo ježe. Njegove niodro oči zro žarečo v svet. Pred stopnicami zadrži svojega konja. »Po njo pojdemo!« zakliče z ,‘aSnim glasom v dvorano. In potem’ odjaha četica v. divjem diru po gladki cesti vodeči proti mestu. Daleč zunaj po cesti drvi Mavdin' avtomobil proti »Akademiji človečanstva.« Takrat se nenadoma prikaže levo in' desno izza'grmovja četica mladih jahačev. Z gotovo roko zadrže mladeniči svoje konj'?. Šofer pritisne prestrašen na zavoro. Jezdeci obkrožijo avtomobil. Imetre daleč raztopi kovine, naravnati horicontalao in vertikalno pravilno. Upam', da se mi bo posrečilo končno celo uravnavo na oddaljenost in objekt urediti automatično. Potem bo zadostovalo žo par kretenj, da bom' na desetine kilometrov raztopil vsako k.0yi-\i'o, katero bom hotel pokvariti. »Sedaj pazi!« Allan pritisne na par pa deski se Nahajajočih gumbov. iSražitea Pri podpisani tvrtfki sc prodRfa v 'petek 7. aprila oi» 16. uri dva zaboja svetiEk na oblastveno dovoljeni dražbi. Interesenti se uljudno vabijo. Prvo jugosloven. transp. d. d. Schenker & Co„ Maribor, Meljska cesta 16. 515 C* : -J& dam onemu, ki mi priP°‘ more do-večje delavnice mestu sli v predmestji Naslov: Cilenšek, 2r,n' skega trg 6. 514 2- j r^ala oznanila. Kupim preSo za kopiranje pi-1 fem. Ponudbe pod ,1’reSn" na upravo lista. 51G Zahtevajte povsod ,TABOR1 družba z o. z. HSOfivogal Miaiie Ib IsBil se priporoča. Cene zmerne. Postrežba točna in soJicJn??/ ;oi Prnda fo kompletna kijučavni-, oziroma delovodja za tovarno testenin (izdelovfloj, Carska delavnica za 7 Cr> \ makarona f t rH zac; 2 3 moči. Vprašati v trgovini1 maKarona I. J. O.) * Albert Vicel, Glavni trg. 517 Nfl prodaj: Postelja; Sim-nico, nočna omarica * marmornato ploščo. Ob železnici St. 10, ir. ndstr. 510 2—i Nepozabinaročnino! se išče za takojšen vstop, Isti mora biti popolnoma samostojen pri izdelovanj1! in sušenju testenin, kakor tudi zanesljivo izvežban Pf vseh v to stroko spadajočih strojih. Ponudbe s in prepisi spričeval je vposlati na „Union“,paromIiTisko dioničarsko društvo, Osijek Ustnik : KonsprcU .Tsbor?« — Tiska: Mariborska tiskarna a