179 napisal: Tudi on ne ve ne leka ne novih potov za svojega potepuha in ga prepusti — ciganom. Tako je torej Cankar slednjič srečno pociganil svojega junaka in v njem tisto ljudstvo, ki ga popisuje tako potepuško. Koliko blestečega talenta je s tem Cankar — pociganil! Druga povest Cankarjeva: „V mesečini, zgodba iz doline šentflorijanske", je satira na zunanjo konvencionalno moralo, za katero se skriva pritajena pregreha. Cankarju so najbolj zaničevanja vredni ljudje narodnjaki in rodoljubi, tem hujši, če so slučajno tudi rejeni in čislani kot prvaki. To je Cankarju največja gnusoba, in on se ne more dovolj norčevati iz časti, ki jih vživa ta družba. Kot ideal jim slika neki svet „onstran dobrega in slabega", kjer se izprehajajo „brez predsodkov" Cankarjevi eterični vagabundi. Zdi se, da je hotel Cankar napisati dramatske prizore, nekako v Shakespearjevem žanru s primesjo demonskega faustovstva, pa mu je nastala fantastična satira meglenih kontur. Cankar se je navadil, da gleda življenje samo skozi eno prizmo. Strašno zanikamo in obžalovanja vredno se mu zdi to življenje, in najbolj zanikarni so oni, ki mislijo, da je na svetu še kaj pohujšljivega. Zlodej je edini pametni in upoštevanja vredni človek na svetu, in njemu se približujejo v dostojanstvu bolj ali manj potepuhi in lumpje, ki globoko zaničujejo vsakega dostojnega poštenjaka, ki nima luknje v rokavu ali ki celo misli, da mora skrbeti za hišo in družino. Župani, učitelji in dacarji, sploh vsi „boljši ljudje" — zapomnite si to in vrzite proč rodoljubje, napredek in dostojanstvo ter pojdite k zlodeju in se pociganite! Tako uči Cankar, in on je priznano — „prvi pisatelj slovenski!" — Največja krivica se zgodi Kostanjevcu, če se njegova povest natisne takoj za Cankarjevo. Kajti Kostanjevec bi tudi rad tako sataniral kakor Cankar, pa mu zmanjka takoj fantazije in jezik mu nima potrebne prožnosti. Pri Cankarju je vsa moč v fantaziji in čudovito elastičnem izrazu. Kdor tega nima, ga ne more posnemati. Josip Kostanjevec nam je napisal povest „Brez zadnjega poglavja". Ta pomanjkljivost še ni tako obsodbe vredna, kajti v zadnjem poglavju bi se moral Volec ustreliti. Kupil si je revolver in ga je prinesel k postelji. Pa namestu da bi se ustrelil, hodi rajši vsak dan v gostilno, in ker se gospod Kostanjevec ni mogel odločiti, kaj bi bilo lepše, je pustil Volca, da hodi neodločen med revolverjem in gostilno semtertje. Pomanjkanje zadnjega poglavja torej ne bi bilo še tako tragično, ako ne bi manjkalo povesti še marsikaj drugega. Tri povesti so tu tako okorno vtaknjene druga v drugo, da se na vseh koncih vidi, kako jih je moral pisatelj tlačiti, da jih je spravil skup. Kostanjevec čedno piše, a slabo komponira in njegovo obzorje ne presega navadnega malomestnega milieuja. Dr. E. L. Beneški trgovce. Poslovenil Oton Zupančič. (Prevodi iz svetovne književnosti. II. zvezek.) Bolj kakor kedaj se pojavlja med nami težnja, da bi si prisvojili najvažnejša dela svetovne literature. To je vsekako vesel pojav. Saj znači vsak tak prevod korak naprej k samostojnosti. Tako nam prinaša leto za letom prestavo tega ali onega znamenitega dela, zlasti pa Shakespeara, ki je tudi pri nas že zastopan z odličnim številom svojih del. Kritika je z nekim tihim zadoščenjem registro-vala te prestave. Glede ocene tega prevoda, ki ga imamo ravnokar v rokah, smo pa že doživeli majhno predigro. Nas zanima predvsem, da pripoznava g. Zupančič, da je izvršil prvotno prestavo po Schleglu, a da je predelal pozneje svoj prevod po izvirniku, in da torej zahteva, da se njegov prevod smatra in ocenjuje kot prestava iz angleškega. Toda že tukaj hočemo pripomniti, da tisto „predelovanje po izvirniku" ni bilo prenatančno. Kot glavno hibo tega prevoda smatramo to, da je delal pre-vajavec vse premalo s slovnico, slovarjem in sploh z znanstvenimi pripomočki, in da se je vse preveč zanašal na dobri instinkt in na fantazijo. Delo je ne-znanstveno in precej diletantsko; povsod pogrešamo ostro očrtanih misli in le prepogosto zdrkne prestava v parafrazo. Čemu je treba pri 'slovenski prestavi sploh nemškega medija ? Schlegla bi trebalo popolnoma izločiti. Tako pa zveni iz vsakega stiha, iz vsake prispodobe in besedne igre „fini Schleglov diskant", da govorimo s Heinejem. Včasih seveda se izkuša g. Z. otresti tega vpliva, in takrat se mu bolj ali manj ponesreči. V naslednjem podajemo nekatere „paberke", ki smo jih nabrali s Shakespearjevim slovarjem v roki. V oklepajih navajamo Zupančičeve prevode, potem pa jih korigiramo po izvirniku. Naj služijo v dokaz našim trditvam. Str 7. Sad (potrtost): toda sadness znači tukaj otožnost, ki je napram potrtosti širši pojem. Na drugih mestih rabi Shakespeare heaviness kot izraz za Antonijevo duševno stanje. It wearies me (sit sem je), tako rezo-lutne besede pristojajo slabo duševnemu stanju Antonija, ki se nam kaže tako neodločen in 12* 180 pasiven; prava prestava bi bila: To me muči. — Zelo sumarično po Schleglu je preloženo: Had I such venture forth (da meni gre za toliko Schl. Z): Ko bi jaz imel toliko blaga na potu (na vodi). Str. 8. Peering in maps (škilil itd.); „škiliti" je ljubljenka g. Z. Schlegl rabi „gucken" toda beseda „škiliti" nima tiste pointe prisrčnosti (Gemuthlichkeit) kakor nemški „gucken"; ports, piers, and roads (za lukami in pristani), je tavtologija, ki je ni v angleščini; pier, bi se vsekakor moral prestaviti. I should not see (da gledam pesek . . .): gotovo je ta način prestaviti pogojni način z „da" zelo kratek, toda v mnogih slučajih premalo izrazit. But touching (ki naj le dirnejo): ki naj se le dotaknejo. Shall I have the thought (kako imam naj misli . . .) ta prestava je komaj za silo dobra. Strange fellows (čudne kume): čudake. You look not well (bolni ste videti); boljše bi bilo evfemizem pridržati. (Str. 10.) \Vrinkles so gube, ne brazgotine. With purpose to be (namenoma se razgrinjajo . . .) Ravno narobe bi bilo prav: Z namenom, da bi jih obdajal videz . . . of wis-dem gravitv profound conceit (modrosti in čestitosti globoke). Tukaj imamo tipičen slučaj, kako malo je g. Z. premislil svojo prestavo. Conceit in wisdom ni tavtologija: wis-dom znači znanje pridobljeno po izkušnji, conceit pa zmožnost pojmovanja. Schlegel ima Weisheit, Wurdigkeit und tiefen Sinn, g. Z. pa „čestitosti globoke". If they would speak (ušesa poslušajoča bi gnali v pogubo, ker bi zmerjala, namreč ušesa!!) Wind about my love (ker se vijete do moje ljubezni!!) Str. 13.: To hold a rival plače (da bi se mogel meriti), boljše: da bi mogel tekmovati. To have it of my trust (posodijo nam na poroštvo) preveč sumarično: or for my sake? — Prozaična mesta (v drugem prizoru) so boljše prestavljena. (Str. 14.) To follow mine own teaching (slušati svoje nauke): izpolnjevati. The lottery that he has devised (loterijo je razdelil): si je izmislil. Vrhutega je pa tudi ves stavek sintaktično ponesrečen. Un-mannerly (nemoško): neuljudno ; dumbshow (lesen možiček?!); to be in supposition (na upanju biti?); by near guess of my memory (kakor jo [gotovino] v glavi nosim): Po Schleglu ponarejeno in ponesrečeno. Your Jathers imposition depending on the caskets (glede skrinjic) prav: naredba Vašega očeta, kije odvisna: badge (delež, Erbteil: Schlegl): znamenje; I am aslike (lahko bi te spet?) Str. 25. Merry bond (o šaljivem listu?) o smešni pogodbi ; unthrifty knave (razuzdanec): pridanič. G. Z. rabi rad najhujše izraze, kakor tudi n. pr. pozneje strumpet (vlačuga) namesto zapeljivka. II. Dejanje. V komičnih prizorih pogrešamo finega stopnjevanja v jeziku. Launzelot ne sme govoriti „ klasične" slovenščine! Seveda je pri nas komični stil še malo razvit. I will raise the waters (jetzt gehfs los: vodo hočem izpustiti!!) he had a kind of taste (cikal je po prismojenosti), toda stari Gobbo ne cika po prismojenosti, nego po nepoštenosti. Your worships friend and L. (o Vašem ponižnem slugu in L.) pravilno: Z Vašim t Lambert Einspieler, stolni prost v Celovcu, predsednik „Družbe sv. Mohorja". blagim dovoljenjem. (Str. 31.) Set up my rest (ker sem se v to podal): ker sem zastavil svoj pokoj; besedna igra z rest in rest. Launzelot in Gobbo tudi rada zamenjavata tujke: effect - defect, pertinent —impertinent. Sreča je dobrosrčna vlačuga (!) for this gear (s svojo kramo!!); mesto je treba posloveniti: Sreča pa je zato še vendar dobra deklina. Sad ostend sloveni g. Z. zopet z najhujšo besedo: je svetohlinec! Primerjaj k temu elegantno prestavo Schl: Fein ehrbar tut! Put on the boldest suit (pridi v najdrznejših barvah veselja: po Schl): Ne posebno okusno. 181 POVODENJ NA BARJU V JESENI 1905. FOTOGRAF. FR. VESEL. I must needs teli you ali: (Vso stisko ti povem): needs pomenja treba, kajti o stiski tukaj ni govora. Survev back again (naj prečitam nazaj): naj zopet prečitam. Turning his face (obrnil se je navzdol: kam pa?). Obrnil se je proč. (Str. 49.) O that estates degrees and offices (O da i netek, čin in častna mesta). Kaj je tukaj z besedo čin ? Ali pomeni isto kot či-novništvo? Sensible regreets (prečuvstven pozdrav) iz besede čuvstven pa ni razvidno, ali si je g Z. pravo mislil; sensible znači čutljiv: kar se da potipati To wit (seve): namreč. I will better the instruction (zglede izboljšam): prekosim. Večkrat se gosp. Z. tudi oddalji od svojega mentorja Schlegla: You grow exceeding strange (prečudno ste se spremenili) toda strange ima tukaj pomen tuj, torej: Jako ste se nam odtujili, jako ste hladni; tudi na strani 59. se je primerila žalostna nezgoda: "overlooked (Vaše oči bi me spregledale) pravilno je: Ah ! Vaše oči so me očarale in razdelile . . .! He deed redeem virgin tribut (reševal je obdačene deve). Prvič je bila samo ena deva: Hesione, potem pa jih (teh dev) Heraklej ni reševal, nego Trojo je oprostil deviškega davka! O love be moderate (ljubezen preneha): Umeri se ljubezen. Ri ding on the bali of mine (trepečejo na mojih vzbočenimi): Kaj neki to pomeni ? Ali samo počivajo na mojih očeh? Tako bi se moralo približno prestaviti. — Loving kiss (poljubček ji daj). Kako banavzično zveni ta de-minutiv! Zelo neljubo spominja na naše ej-ej in bebe-lirike. (Str. 64.) What is mine, is now converted to yours (se je obrnilo do Vas): Moje premoženje se je izpremenilo v Vaše. (Str. 71.) This is the fool . . . (Bedak je kdor zastonj posoja!): To je tisti bedak, ki je zastonj posojal! I speak now my cogi-tation of the matter: (kako sem to stvar zde-libel ir al?!) Grozno ! Pri rimah si je g. Z. prihranil marsikak doggerel-rhyme: make-sake, door-before, re-ceive-leave, prize-eyes, shout-doubt i. dr. O besednih dovtipih piše g. Z., da je naši dobi pošel smisel zanje, in da jih cesto ni poizkušal prevajati. Tako preprosta pa ta stvar ni, kakor si jo misli g. Z. Predvsem je irelevantno, kaj mislimo mi o besedni igri, saj mora biti odločilno le to, kako je sodil o njej Shakespeare. Izborna razprava: „Das Wortspiel bei Sh. von Leopold Wurtha", bi ga lahko v tej zadevi izdatno poučila. Iz te preiskave je razvidno, da je besedna igra pri Sh. eno najvažnejših umetniških sredstev. Vzemimo le en slučaj! V 1. stoji: I would outnight you. Ta out-night ima dvojno smisel: 1. Jaz bi vas lahko prekosila v ponočnem bdenju. 2. Lahko bi vas prekosila v naštevanju takih noči. G. Z. prestavlja: Da sva sama, pa bi vas prenočila. To je očitno napačno. In takih slučajev je še mnogo. Stara je tudi zahteva, da naj se prida takim prestavam izdaten uvod. Temu se je ugodilo v naši izdaji — z nekaj vrstami tolmača" ! Seveda ker mi Slovenci poznamo Sh. tako grozno dobro . . . Vrhutega pa je še tistih par vrstic spisanih iako površno in naivno, kot bi bile prepisane 182 tz kake šolske naloge — ako smemo soditi po krvoločnem gimnazijskem zlogu : „Dočim zgrabi v ,Kralju Leanr /Avr^r/ brezobzirno vladajoča nad dejanjem in nehanjem ljudi, vsako osebo . . . tirajoč jo v pogubo . . . Tam ozadje — elementaren vihar . . . Shylock-junak silne dosledne strasti ... ki ga pribiča do tragičnega padca." — Sicer so pa tudi trditve glede 'A.v