194. številka. Ljubljana, v soboto 27. avgusta. XX. leto, 1887 Uhaja vsak dan ivečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst r i j ako-o g er ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za i«den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. SO kr., za jeden mesne 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za osnanila plačuje se od četiristopne pet i t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnilvo je v Rudolfa KirbiSa hiši, »Gledališka stolba". Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Turnerji in Sokolci. Slovanski Sokoli gotove opazujejo razvitek in gibanje nemških televadcev, turnerjev; saj vidijo, koliko je njim dovoljeno, in koliko se Sokolcem prepoveduje. Zlasti Praški in v obče češki Sokolci utegnejo zavidati avstrijske turnerje, kateri se smejo zbirati brez strahu, vabiti v Avstrijo tudi turnerje iz VelikonemČije. Naj torej povemo nekoliko o vsem nemškem telovadništvu v obče in o avstrijskem po-sebe o priliki, ko je bil velik shod avstrijskih turnerjev in nemških vabljencev v Kremsu. Zveza avstrijskih in velikonemških turnerjev se imenuje od 1. 1867. ,Deutsche Turnerschaft" in šteje skupno okolu 3 0 0.000 nemških mož in mladeniče v v 3150 društvih. Zastopani ho v tej nemški telovadski zvezi avstrijski nemški telovadci iz 4 telovadskih okrožij; iz Češke — Niže avstrijske, Moravske in Šlezke — Štirske, Koroške, Kranjske, Primorske — Gornje-avstrijske, Salcburžke, Tirolske in Predarelberške. Iz teh okrožij sede 4 odborniki v skupnem odboru. Vseh telovadnih krogov je 15, namreč 14 v Nemčiji in XV. v imenovanih avstrijskih deželah. Avstrijski telovadski krog je bil potrjen pod imenom .Deutschosterreich" 13. marca 1. 1868. od nižeavstrijskega namestništva. Ta avstrijski krog se hitro množi zadnja leta; do leta 1881 je štel samo 146 društev s 18.000 udi; zdaj pa šteje že 280 društev s 35.000 udi. Nemci naravnost razkrivajo, da so telovadska društva poklicana v prvi vrsti buditi narodno zavest v Nemcih. Ker slikajo povsod »nevarnost" zdanje avstrijske dobe za nemštvo, delajo toliko laže na razširjenje teh društev, in od tod je umeti naglo njih pomnože vanje. Da delajo ta društva Že po osnovi tudi nemško politiko, je razvidno iz tega, da se imenuje avstrijski telovadni krog „Ne m šk o avstrijsko". Z namero izključuje ta krog Gališko in Dalmacijo, torej popolnem v zmislu zdaj delujočih nemških nacijonalcev pod načeluištvom Scho-nererjevim. Kar po tem takem počenja avstrijski telovadni krog, ni Slovanom cislitavske polovice indiferentno. Oni imajo pravico in dolžnost, dobro opazovati delovanje in gibanje nemških telovadcev v Avstriji. V resnici so tudi na shodu ali, kakor oni pravijo pri Kreistumfestu v Kremsu govorili mnogo takega proti Slovanom, kar so novine, ki zanje pišejo, zaznamovale samo s pikicami, zbavši se iz opravičenih razlogov roke državnega pravnika. Umevno je po tem, kake naslove so nadevali Slovanom, „der slavisehen Hochfluth" itd. Z veseljem poročajo nemške novine, kako so prevladavale v Kremsu zastave z barvo »schvvarz-roth-gold." Tudi barve nemškega reicha so vidno in mnogotero pričale o zavesti ozke skupnosti z velikim nemškim narodom. Z dovoljenjem! Ako se poslužuje kak narod barv, ki kažejo jedino na njegovo narodnost, ni to nobena pregreha, ker dokazuje to jedino hrepenenje po narodnem razvijanji, po narodni zavesti. Vse drugo je ostentativno kazati in razobešati zastave z barvami kake države. To kaže na politiko in nima z narodnostjo opraviti ničesar. Kdor je v resnici lojalen, je zadovoljen z zavestjo o skupnosti s sorodnimi ali krvnimi narodi in brati, in se ravno zaradi lojalnosti ne briga o barvah drugih držav, v katerih žive* ti krvni bratje Slovani avstrijski ne razobešajo nikdar zastav drugih držav, in so popolnem zadovoljni, da smejo izražati sočustvovanje s sorodnimi oddelki slovanskega plemena. V tem se razločujejo oni od nemških turnerjev, in vender Slovanom očitajo one nemške novine „panslavizem političen", katere izražajo veselje nad zastavami z barvami VelikonemČije! To naj si zapomnijo slovenske novine iu slovenski rodoljubi, da primerno zavrnejo o pravem času take ueosnovane očitbe. Dr. Hans Stingl je govoril na turnerskem shodu v Kremsu tudi o državno-pravnih in parlamentarnih razmerah v Avstriji. Novine nečejo tega govora ponatisniti ad verbum; one gotovo vedo, zakaj, mi pa tudi. Dovolj je to, da je ta gospod pozval nemške turnerje, da moraj o delati nato, da se oblika nemških zveznih dežel uresniči popolnem (dass das Gebilde der deutschen Bundeslaoder zur vollen VVahrheit werde" — in na te besede slede po novnah pike.....!) Nemškim avstrijskim turuerjem dajejo torej pred vsem svetom nalogo, da naj dežele nekdanjega nemškega bunda poneraćijo in tako skrbe za German i j o. V tem zmislu se je na Kremškem shodu mnogo govorilo, in so poudarjali, da je 300.000 nemških turnerjev, ki imajo vsi jeden cilj pred očmi, in ki utegnejo iti vsi v boj za dosego tega cilja. To je jasno za avstrijske Slovane v naši polovici, in Sokolci češki in slovenski imajo težko nalogo, ne samo v tem, da se pomnože, ampak tudi v tem, da bi primerno razvijali narodno zavest in se v bran postavili za slovanske narode proti nameram in danim nalogam nemških turnerjev. Slovanski Sokolci imajo že zaradi tega težavno nalogo, da ni sokolstvo dovolj močno razvito, da ni še povsod razširjeno, in pred vsem tem, da nimajo avstrijski Sokolci nikakih sokolskih zvez zunaj naše države, jednako nemškim turnerjem. Vsekakor bi bilo želeti, da se razvije sokolstvo tudi po drugih slovanskih državah, iu da stopajo avstrijski slovanski Sokolci v zvezo z zunanjimi sokolskimi društvi. Slovani potrebujejo veliko bolj probujenja narodne zavesti, nego nemški narod. Ako se ne bodo slovanski Sokolci podvizali razširiti svoiih društev čez meje naše države, zaostali ej o daleč za uplivom zveze nemških turnerjev, in se je bati, da bodo ravno tako škodo trpeli Slovani avstrijski v tem pogledu, kakor trpe v šolstvu zastran tega, da si niso osnovali skupnega šolskega društva, in da avstrijskim Slovanom ne prihaja na pomoč kako obče šolsko društvo zunaj države, jednako Berolinskemu občemu Schulvereinu. Avstrijskim in zunanjim Slovanom se je učiti od Nemcev; li skrbe za vseobsežna društva in se ne boje, če ta društva delujejo za avstrijske Nemce zunaj cesarstva, kajti oni se opirajo na to, da delujejo za probujo in kulturo skupnega, jednega naroda. Slovane pa samo sovragi motijo in cepijo, da ne izvršujejo jednacih načel. Avstrijski Sokoli! delujte in posnemajte Nemce ter snujte društva in probujajte ter krepite narod telesno in duševno! LISTEK. Nedeljsko pismo. V evangelji čitamo, kako se je pritihotapil vrag, ko so ljudje spali, ter natrosil lulike mej pšenico. Skoro kaj jednacega pripetilo se je Vam, gospod urednik! Ko ste preteklo soboto in nedeljo bivali na Koroškem pri sijajni slavnosti Einspielerjevi ter uživali v polni meri vso naslado pravega „ koroškega dežja", tiskali smo mi zadnje »Nedeljsko pismo", v katerem sem jaz pripovedoval o nekem gospodu, ki čuje na ime, koleri podobno. Vrnivši se s Koroškega mesta ste še dobro spali, že so zarožljale sable pred Vašimi durmi in v imenu gospoda z imenom, koleri podobnim, zahtevala sta dva gospoda satisfakcije od Vas, to se pravi, da pero zamenjate z britko sabljo in na mejdanu poskusite svojo srečo, oziroma svojo moč in spretnost. Akoravno dobro vem, da taki slučaji v Vas neso nenavadni, — saj je to, če se prav spominjam, že šesti pot — mi je vender bilo neljubo, da sem Vam prouzročil take pohode in štejem si v dolžnost, da se opravičim, da ne porečete, da sem Vam podtaknil kukavično jajce. Jaz pišem za resnico in samo resnico. Lahko torej glede poslednjega „Nedeljskega pisma" izjavljam, „kar sem pisal, sem pisal!" Vse je živa istina, še premalo sem povedal. Če bode treba, povem lahko še več, zlasti pikantna prizora v kazinski kavarni in „Pri lipi." Prizor na frančiškanskem mostu in beg skozi Špitalske ulice je zgodovinsko pristen, kar Vam vsako uro lahko potrdijo očividci gg. Krsnik, komi pri g. Souvanu, Janko Pajk, črkostavec v „Narodni Tiskarni" in učitelj Gregorač. Te priče bodo po našem sodnijskem redu vse-kako zadostovale. Ko bi pa to še ne bilo dovolj, bodite brez skrbi, kajti imam jih še pol dvanajstorice v reservi, za začimbo pa mi je še na razpolaganje mestni stražnik. Iz tega torej rozvidite, da sem dobro podkovan, da bodem vse dokazal, kar sem pisal, in da bi bil lahko še več pisal, da sem botel. Lahkomiselnosti mi torej ne bodete očitali, temveč priznali, da je moja informacija bila dobra, temeljita, ker imam za vse, kar sem pisal, dobre in veljavne dokaze, mej nami bivajoče, žive ljudi, ki so vse to na lastne oči videli in na lastna ušesa čuli in potem meni pripovedovali. Ker so vsi imenovani gospodje popolnem verodostojni možje, ni bilo niti najmanjšega povoda, da bi taeega gradivu ne porabil Opravičeval sem se dolgo, mislil, da sem se tudi popolnem opravičil, saj je to za me veliko laglje, nego pa za slavni „Curcomite" na Bledu, ki je pretekli četrtek mnogo ljudij poslal v aprila. Na lično tiskanih vabilih in tudi v Vašem listu se je čitalo, da bode dne 25. t. m. najprej promenadni koncert, potem tombola, naposled pa razsvetljava jezera in ples. Tak program še tako Čmrnega človeka spravi po konci, oziroma kljubu sedanji vročini — na led. In tako se je pretekli četrtek tudi meni in še nekaterim nesrečnežem godilo. Prišli smo na Bled, a o koncertu in razsvetljavi niti duha ne sluha. „Curcomite" napovedal je koncert, predno si je godbo zagotovil, ker slednje ni dobil, je ves program šel po vodi. To so pač Norimberžani pre-vidneji, kajti o njih se govori „Die Nurnberger hiingen keinen, sie hiitten ihn denn zuvor." Sicer pa tudi Blejci neso imeli koncerta brez godbe. Ker torej ni bilo ne koncerta ne razsvetljave, imeli smo dovolj prilike in časa pasti željne svoje oči ob slikovitem nabrežji krasnega jezera. Prepričal sem se na tej paši, kakor že sicer mnogo kdaj, da vlada na Gorenjskem precejšnja narodna malomarnost in da se o naših sicer vrlih Gorenjcih skoro že, vsaj deloma iirrsničujo znani stihi: Govor drž. posl. prof Fr. Šukljeja na volilnem shodu v Rudolf o vem dne 1 7. a vgusta t. i. (Konec.) Da Vam torej še jedenkrat na kratko razložim svoje mnenje o tem perečem vprašanji: uver-jen sem, da s količkaj energije in t količkaj požrtvovalnosti oživotvorimo projekt dolenjskih lokalnih železnic. V bodočem deželnozborskem zasedanji bode deželni zaatop vojvodine Kranjske sklepal o deželni subvenciji za to podjetje, — skušal bodem, da storim svojo dolžnost! Ista dolžnost me bode vodila pri pogajanji za državno podpoio, i tu se nadejam ugodnega uspeha. Ali jednega ne smejo pozabiti dolenjski rojaki, in zaradi tega obračam se v prvi vrsti do danes tu zbrane inteligencije Novomeške, da je podjetje navzlic našim naporom mrtvorojeno dete, dokler se pre bivalstvo za stvar ne vname in vnetosti svoje ne dokaže, ne samo z besedami in platouičnimi prošnjami, temveč z dejanji in istinitimi žrtvami! A sedaj — predno končam — še jedno besedo o političnem položaji, besedo, katera je morda posebno umestna daudanes, ko je vest o iznenadne m razpustu Kranjske gimnazije ne ljubo p resenetilainra z burilajavuo mnenje po vsem Slovenskem. Gospoda moja, politična načela, katera uplivajo na moje zastopanje, znana so mojim volilcem. Odkar posedam v parla mentarnih korporaeijah, odločevala so vso mojo taktiko. Nikogar ne dražiti, nikogar ne izzivati, toda s krepko oesnico zavračati vsak napad na našo narodno čast, nikomur tudi nemškemu sodeželanu ne kratiti njegovih pravic, toda z neupognjeno vztrajnostjo pote/,atise za zakonito pravo lastnega naroda, z mer ni m biti v svojih terjatvah, nič ne zahtevati, kar je nemogoče ali vsaj v sedanjih razmerah, za to pa od onega, kar si jedenkrat po dobrem preudarku postavil na svoj program, niti za las ne odstopiti — to morajo po mojem prepričanji postati vodilue ideje za vsakega raz sodnega politika na slovenskem ozemlji. Taka politika ni šoviuistična, temveč domoljubna je v najboljšem zmislu. Ona morda ne bode ugajala nekaterim čudakom, kateri so vajeni, prebivati v oblakih, zibati e v sladkih sanjah ter krmiti se z rosnimi halucinacijami, — resni politik pa, kateri mora stati na tej suhoparni praktični zemlji, videl bude tu jedino pravo pot, po kateri je kreniti maloštevilnemu rodu slovenskemu. In obrnimo to načelo na naše razmerje do sedanje vlade! Istina je, da Taaffejevo minister-stvo ni kn iz naše krvi, gola istina, da imamo mnogo utemeljenega povoda pritoževati se nad njegovo neodločnostjo in malomarnostjo, a vender sein bil vedno pripravljen ter sem pripravljen tudi dandanes podpirati to vlado, vender le do gotove meje in z gotovimi uveti. Nikoli, gospoda moja, neseni bil namenjen, brezpogojno klanjati se vladnim nazorom, hlapčevska dela opravljati vladujočim ministrom. Ne, gospoda moja, tako lizunstvo nevredno je narodnega zastopnika, tak »marasmus servilis" onečasti poslanca in omadežuje vnlilce njegove! Prav je, da podpiramo vlado, dokler se ž njo strinja.mo vsaj v glavnih načelih, a za svojo lojalno podporo moramo vlado prisiliti, da nam tudi ona stori in izpolni, kar smemo zahtevati po naravni in po ustavni pravici. To smo posebno letos oaglašali v vseh svojih govorih, to smo izrecno poudaijali tudi v oni spomenici, o kateri sem preje bil rgovoril. Tu stoji zapisano črno na belem, da morajo slovenski poslanci vladi odtegniti svojo podporo, kakor hitro se ne iz vrše skromne narodne in gmotne terjatve našega naroda! Dunaj srn* zapustili, z obljubami potolaženi in nadejajoč se, da bodemo kmalu mogli pokazati volikem svojim sad našega prizadevanja. V tem zmislu govoril sem in pred dvema tednoma na mnogobrojno obiskanih volilnih shodih v Metliki in Črnomlji, še volilci belokranjski pridružili so se jednoglasno mojim nazorom. Pa ko se vrnem čez Gorjance zopet v Novo Mesto, ter pogledam v časnike, — prvi list, ki ga vzamem v roke, javlja mi nepričakovani razpust slovenske spodnje gimnazije v Kranj i! GoBpoda moja, jaz nesem zastopnik gorenjskih volilnih okrajev in tedaj nemam povoda, echauflirati se za lokalne koristi mesta Kranja. A stvar gre soditi z višjega stališča! Kot šolnik moram izjaviti, da baš iz strokovnih ozirov ni kazalo, sedaj razpustiti tega zavoda. Bil je dovolj obiskan, z druge strani pa je gimnazija Ljubljanska tako prenapolnjena, da je absolutno nemogoče, še ono mladino, katera se je dosihmal učila v Kranji, tlačiti v Ljubljanski zavod. Kar se je v zadnjem času govorilo o potrebi, mladino odvračati od srednjih šol, ter napotiti jo k obrtnemu pouku, je pač večinoma opravičeno, toda prej, gospoda m oja, ustvarite nam obrtne šole, dajte nam druge strokovne zavode stoprav potem zatvorite nam to ali ono obstoječo srednjo šolo! In kaj čem reči o naših narodnih težnjah?! Naučni minister je v prvi vrsti poklican, utešiti naše hrepenenje po ustavni jednakopravnosti. Od njega zahtevali smo, da nam ustanovi slovenske parale lke po sosednjih deželah, na južnoštajerskih in primorskih gimnazijah. Po obljubah, koje smo dobili na Du naji, nadejali smo se, da se nam skoro spolni goreča naša želja — in sedaj ? sedaj, gospoda moja, le tri take zavode imamo na Kranjskem, in v devetem letu Taaffejevega ministrovanja uničilo nam je njegovo naučno minister-s tvo jerfen zavod, tedaj iz tega pičlega Števila tretjino! Gospoda moja, naj se nihče ne tolaži, češ, saj se to ni zgodilo pri nas, naredba Gautscheva zadeva le Gorenjce! Ne, gospoda moja, kar se je včeraj pripetilo Kranjski gimnaziji, utegne se jutri pripetiti Novemu Mestu. In naj se tudi nemškomi-sleči možje mej nami ne sprijaznijo s tem vladnim (inom: kakor smo se bili varali glede narodne terjatve, tako neprijetno utegnemo biti iznenadjeni pri gmotnih zadevah, ako se o pravem času ne ohrabrimo, ter energično ne objavimo svojega mnenja. Kaj je nam torej storiti ? Gospoda moja, morda mi bodete priznavali, da nesem previhrast, prebu-ren politik. Tudi tu se ne bodem prenaglil, čakal bodem, da se na lici mesta uverim o dvek rečeh. Prvič, ali je udarec proti Kranjski gimnaziji pripisati le jednemu članu Taaffejevega kabineta ali je celo ministerstvo solidarno s tem postopanjem? Potem pa, gospoda moja, drugo pitanje: ali nas mislijo od-škodovatiza našo izgubo, ter namerava li vlada potrebno ukreniti, da zadostuje našim narodnim in materijalnim terjatvam? Z obljubami ne bodem zadovoljen, izgubil sem vero v njih (rešitev. Dejanja hočem videti in to prav kmalu, sicer, gospoda moja, veleva mi čast, moja čast, gospoda, in čast mojih volilcev — vsaj po mojem mnenji, — da neham podpirati to s is te m o. Nadejam se, da budemo slovenski poslanci v burnih dnevih, kateri so bržkone nam usojeni, složno postopali, kakor jeden mož. Rad bi videl, da bi se posrečilo, isto slogo, isto soglasje ohraniti mej celo državnozborsko večino. Le tedaj more desnica impo-novati vladi, če je ozko zverižena, jednotna organi-zovana. Skoro se bojim, da bode na desnici različno mnenje zavladalo baš glede učne politike. Bog daj, da moj pesimizem ni utemeljen — vender pa, gospoda moja, mora merodajno biti za nas slovenske poslance dostojanstvo našega naroda, in to bode nas. vodilo tudi v najbolj neugodnem slučaji! To, gospoda moja, so moji nazori, tako sem bil postopal v minolem zasedanji, tako nameravam postopati v bodoči sesiji. Vas pa, čestiti volilci, prosim, da mi razodene te svoje mnenje tako odkrito in pošteno, kakor sem Vam jaz bil razodel svoje misli. Ob jeduem javljam, da sem rad pripravljen, odgovarjati posamičnim interpelacijam. ' ■ ■........ Einspielerjeva slavnost. (Konec.) Tržič: TržiSki Slovenci. Toplice na Kranjskem: Kupljen, notar; Golob, trgovec; Kalinger, učitelj; Janez Dolinar, župnik; P. Gregor, kapucin; Janez Babnik, župnik; Novak, Češenj, kaplana; Rozman, župnik. Vrhnika: Čitalnica. Črnomelj: Kupljen, Janko Švajger, Anton Švajger. R i b u i c a : Župnik Volar, kaplan Berce, župnik Drobnič, dež. poslanec Pakiž, jurist Mrakl, trgovec Šega, posestnik Oražem. Višnja gora: Županija Št. Vidska pri Zatičini. Dunajsko Novomesto: Josip Štangl. Ormož: Ormožka čitalnica, „Sloga", Pod-družnica sv. Cirila in Metoda. Pismeno čestitali so: Škof Krški, škof Ljubljanski, škof Tržaški, škof Djakovski (Strossmaver pisal je lastnoročno, 10 stranij dolgo pismo v 4° formatu). Župan Ljubljanski Peter Grasselli. Jožef Pogačnik, župnik v Kotlji. Fr. Vi/.onik, prost v Dobrlivesi. Dalje v prilogi. "W „Gorenjci bo brali Dolenjci bero, Dolenjci pili, Gorenjci pij6. In zares, će pojde dolgo tako naprej, bodo slovenski Korošci kmalu prekosili naše Gorenjce, če jih, izimši nekatere kraje, sploh že neso. Le pomislite, „Mir" tiska se v 3 100 izvodih in ni je vasice, ki bi ne imela par izvodov tega lista, snujejo se podružnice sv. Cirila in Metoda, slovenske požarne hrambe, posojilnice itd., takraj Kočne in Stola pa vse tiho, kakor da bi vsega tega treba ne bilo. In kolika je zavednost onkraj Karavank, videlo se je pri Einspielerjevi slavnosti. Sovražni nam listi sicer skušajo zmanjšati te slavnosti pomen, a čitajoč v „Freie Stinimen," da je bil v Sveče napovedan škof iz Belo vara, da je bil pri slavnosti prisoten državni poslanec dr. V o šnjak, deputacija iz Prage in da je te osobe dotični poročevalec z lastnimi očmi videl, potem moramo nemško občinstvo na Koroškem le pomilovati, da mu taki malovestni ljudje delijo politično duševno hrano. H koncu bodi tu še mesta naslednjim stav kom iz „l<'ieie Sliuien":. . . „Die.se Sorte vou \Velt- begluckern ist uns weniger gefahrlich als unsere ureigene Gemuthlichkeit, welche so ungestraft zu-lasst, dass am hellen Tage in einem der besuehte-sten Locale der Stadt — beim „Sandvvirth" — ver-schiedene slovenische Lieder vom Stapel gelasaen vverden. Die Herren Sanger der Laibacher Čitalnica tvussten eben, dass wir Klagenfurter Niemandem ein Haar krUmmen und uns unzahlige Male Slava in die Ohren schreien lassen, ohne uns zu riihren." Zatorej: Živela „ureigene Gemuthlichkeit!" S. Mabel Vaughan. Komun. V angleškem spisala Marija iS. Cummins post'• veni 1 J. P—niti.) Dimi ti-i dol. Petnajsto poglavje. Mabel se jej je naj topleje zahvalila ter izrekla neomejeno zaupanje na nje prijaznost in dobrotlji-vost, o katerih je bila že poprej se preverila; vender se je pomišljevala in povabila ni hotela naravnost niti sprejeti niti odbiti, rekoč, da zavisa od Helene in da dvoji o nje privoljenji. „Oh, prosim, storite to, kar stara mati predlaga!" uskliknila je Beatrica, dočim je gospa Par- civalova nagovorila Heleno, da bi jej željo izpolnila, „Toli se bodemo veselili, ko bodete pri nas ! S tri je Bavard je ves čas od doma pri porotah in toliko ga pogrešamo!" Beatrica se je vedno še bolestno spominjala, kako ostro in krivično je strijc Mabel sodil; morebiti je sedaj menila, da se ravno njega hoče ogibati, zato je prepekano pristavila še one zadnje besede omenivši jej, da ž njim ne pride v nobeno dotiko. To slutnjo je Beatrici na videz potrdil še sledeči dogodek. Ko je gospa Parcivalova radostna naznanila, da je Helena zahtevani dopust privolila, branila se Mabel ni več ter je vsa radostna prejela povabilo. „A z jednim pogojem! zaklical je Henrik, častita gospa — ne prezrite pristavIjenega uveta! Jaz sem že ukazal konja spraviti v hlev, iu gospa Vau-gnanova se nadeja vaše družbe pri obedu." „Nameravala 8em precej se vrniti," rekla je Parcivalova, „ter tem to tudi doma naročila. Ker pa gospa Vaughanova pravi, da se pri njej brez okol-nostij lehko rano obeduje, in ker se mlada prijateljica za tridnevni dopust mora tudi malo pripraviti mislim, Beatrica! danes naj se le Patenova nekoliko čudi in naju čaka." VrHo^a JkmmmMl Narodu" w. 194. 27. avgustu 1**7 Silvester Hutter, uradnik v Celovci. Jos. Fritz, dekan v Št. Muhoru z duhovščino dekanije. Iv. Resman v Ali na Tiroljskem v imenu tamošnjih Slovanov. Katoliško-konstitucijonalno društvo za Koroško. Naročniki „Mirovi" iz Šmartna pri Litiji. Adresa Slovencev iz dravskega polja (s 24 podpisi). C. kr. I. koroško veteransko društvo v Celovci. F Vapis, župnik v Št. Paternionu. Fran Bradaška v Karlovih varili. Dijak Karol Lehmaher v Celovci. Davorin Trstenjak, župnik v Starem trgu pri Slovenjem Gradci. Josip Nolli, operni pevec v Mdanu itd. itd. vsega skupaj 124 na številu (spomenice raznih društev, priznaluice rodoljubov iz vseh pokrajin slovenske dežele in veliko število čestitk) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 27. avgusta. Naučno luliiittterNtvo jako hiti t izvajanjem svoje nare Ibe proti srednjim šolam. Razpo slalo je že vse dotične ukaze. Vsekako hoče, da bode ona stvar že dovršena, ko se snide državni zbor, da bodo poslancem že predložila vlada ne-ovrgljiva dovršena fakta. „Narodni Listy" priporočajo, da bi se poslanci ne zadovolili s papirnimi protesti, ki nič ne koristijo, ampak naj bi državni zbor sklenil zakon, ki bi omejil absolutistično moč naučnega ministra ter bi vsaka narodnost v nauč-nem ministerstvu dobila svojega sekcijskega načelnika s primernim delokrogom. Nam se ta svet češkega lista zdi dober, a je javaljne izvedljiv pri sedanjih razmerah. Vnaiije države. Princ Koburški zadel je v Itolgurijl ne le na vnanje, ampak tudi na velike notranje težavo. Stranke se sovražijo mej seboj tako, kakor v malo-kateri deželi. Vse gleda le na lasten dobiček. Novi knez je hotel sestaviti ministerstvo iz vseh strank, toda nikdo neče prevzeti sestave koalicijskega ministerstvu. Stamhulov, Tončev, Stojilov vsak se brani prevzeti to nalogo, ki je pa tudi neizvedljiva, ker opozicijonalci nečejo nikake sprave s sedanjo vladno stranko. Srbska vlada odpustila ali pa upokojila je mnogo uradnikov, kateri so bili odločni pristaši prejšnje vlade in jih nadomestila s svojimi pristaši. Skoro vsi okrajni glavarji so novi. Ristić pa tudi drugače ne more delati, če se hoče obdržati, ker pristaši prejšnje vlade bi mu odločno nasprotovali. Sedaj še ni določeno, kako dolgo ostane maki car v Kodanji, najbrž se bode do konca druzega meseca že vrnil v Peterburg. Nekateri listi vedo povedati o nekem napadu na ruskega carja, ker je pa le časnikarska raca. Pododsek lige francoskih patrijotov je sklenil v poslednji seji, da naj liga patrijotov na vse mogoče načine dela na to, da se bodo člani nemških vojnih društev na Francoskem zmatrali za vohone in kaznovali po novem zakonu proti vohonom. To bi bil odgovor na obsodbo nekaterih članov franco -ske lige patrijotov pri državnem sodišči v Lipsiji. Člani nemških vojnih društev itak le vohonarijo po druzih državah. Nadalje je pododsek sklenil brigar niati vlade, da se naloži poseben davek domačinom, ki imajo tujce v službi. — Ker so ruski listi začeli grajati postopanje francoskih radikalcev. so pa fran- coski radikalni listi začeli pisati proti Rusiji in se potegovati za Koburžana. Organ Cleineneeau-a „.Tustice1* graja vlado, da podpira rusko politiko. Kaj tacega bi ne bili pričakovali od republikanske vlade. Sicer pa upitje opozicijskih listov nema dosti pomena, ker je že itak njih navada, da grajajo vse, kar stori vlada. Ituli.Jannko ministerstvo je sedaj popolno. Baron Blanc je prevzel mini&terstvo vnanjih zadev, katero je vodil nekaj časa Crispi. Poslednji si bode pa obdržal notranje zadeve. Načelnik bclgl |wkega generalnega štaba general Brialmont, je dal svojo ostavko, ker ae> pri nekaterih imenovanjih ni oziralo na njegove predloge. Njegov naslednik bode general Boyard. Brialmont je imel velike zasluge za zboljšanje belgijske vojske in je tedaj za državo škoda, da se je odpovedal svoji službi. Ustaje v Afganistanu ni zatrlo orožje emi-rovih vojakov, temveč so se ustajmki le udali, ker jim je primanjkalo Živeža po gorah, kodar so imeli svoja taborišča. Daleč okrog so že bili vse poropali in pojeli, s tujega pa neso mogli dobiti Živeža, ker neso imeli denarja in ker je vsa trgovina bila ustavljena. Mir pa sedaj še ni utrjen, ampak mnogi rodovi se utegnejo zopet spuntati, ko se dobro pripravijo za boj. — Znani afganski pretendent Eyub ban, katerega so Perzi imeli zaprtega, je baje ubežal. Misli se, da je sedaj že na ruskih tleh. Eyuba hana bi radi Rusi spravili na afganski prestol. Po drugih poročilih je pa Eyub han bežal v Herat. Njegov prihod v Afganistan utegnil bi dati povod novi ustaji. Ker je Eyub zlasti vHeratujako priljubljen, bi ne bilo čudno, če v kratkem preženo Afgani Ab-duramaua in Eyub zasede afganski prestol. To bi bil pred vsem velik udarec za Angleže, ki so mislili, da so si s svojo pogodbo z Rusijo že popolnoma zavarovali svoje koristi v Afganistanu. Dopisi. Iv Zagreba 24. avgusta. [Izv. dop.] Hrvatski sabor odprl se bo, kakor sto že javili v cenjenem svojem listu, dne 1. septembra. Prihodnja saborska doba važna je radi tega, ker bo trajala pet let in ker bo imela mej novimi zastopniki opozi cija samo 18 člauov, namreč d.vet zastopnikov zmerne opozicije in devet stranke piava. Takozvana „narodna stranka" imela bo torej priliko, z ogromno svojo večino skozi polnih pet let odločevati v vseh zadevah, tikajočih se gmotnega in duševnega razvitka naroda. Opozicija v novem saboru sicer ne bode rok križem držala, dasi ne more pričakovati od svoje akcije niti najmanjšega pozitivnega uspeha Prva prilika, da malo potipa žilo vladajočej stranki, pružila se jej bode prigodom verifikacije volitev. Dogodbe pri zadnjih volitvah za hrvatski sabor neso se mogle opisati v glasilih opozicije, vsled tukaj obstoječih tiskovnih razmer, tako drastično, kakor so se taktično vršile. Kar so torej novine, zaradi pritiska državnega odvetništva, morale zamolčati, to bodo spravili na dun pri verifikacijskej debati članovi opozicije. — Vladne novine prizadevajo si sicer pomiriti duhove v kolu obeh opozicij, rekši, da bi bilo v interesu strank najbolje, ko bi se verifikacija mirno obavila. Čudna zares je ta nepričakovana miroljubnost in spravedljivost vlade, — no vse sladke besede bo zdaj zastonj; opozicija ima trdno voljo, da v saboru brezozirnp odkrije mnogobrojne protipostavne čine vladnih pristašev, ter se ne boji, izgubiti še to borno število Bvojih mandatov, ko bi se jej iz časov zadnje volilne borbe, do- kazala od nasprotne stranke samo jedna jedina ae-postavnost. Na kraljevski reskript, s kojim se po novoob-javljenih volitvah sabor navadno otvarja, odgovarjalo se je druga leta z adreso na krono, letos pa, ka-kakor se čuje iz merodajnih krogov, večina misli opustiti ta starodavni običaj, samo da se izogne adresnej debati. Kolikor se more doznati za tajnosti na Markovem trgu, ni vlada za prihodnje zasedanje sabora pripravila še potrebnega gradiva in se torej misli, da pride na dnevni rtd samo verifika-kacija volitev, konstituiianje sabora, volitev poslancev za Peštanski državni zbor in volitev kraljevin-skega odbora, potem pa, da se bo sesija odgodila! Od »v. Jurija ob južni železnici 23. avgusta. (Dijaška veselica.) Slovenci imamo društvo sv. Cirila in Metoda, ki še ne obstoji predolgo Časa, zatorej pa še tudi nema zadosti gmotnih pripomočkov na razpolago, da bi že zdaj moglo težko nalogo, ki si jo je naložilo, v polnej meri izvrševati. Zato je pa dolžnost vsakega Sloveuca, ki se svoje narodnosti zaveda, da to nam prepotrebno društvo z vsemi svojimi močmi podpira. To dolžnost smo tudi mi slovenski abiturijentje Mariborske gimnazije spoluiti hoteli. Priredili smo zatorej v ŠeutJuriji ob južni železnici veselico, katere čisti dohodek bi naj pripadel društvu sv. Cirila in Metoda. Vršila se je ta veselica 21. t. m. Dan je bil za zvunanje gosto jako neugoden , ker je dež kar curkoma lil Pa kljubu temu se ni zgodilo, česar smo se bali, da bi namreč nobenega tujega gosta ne bilo. Kajti razen vrlih narodnjakov v Šentjui iji, ki so se vsi veselice udeležili, počastilo nas je tudi veliko gostov iz sosednjih in celo oddaljenih krajev, mej njimi tudi gg. dr. Srnec in drd. Dečko iz Celja, g. prof. Podgoršek iz Karlovca i. dr. Začetek veselice naznanila je pesen „Naprej zastava Slavou, katero je igrala vrla Šmarska godba. Potem se je vršil slavnostni vspored po posamičnih točkah. Gostje so bili s petjem jako zadovoljni, kar je naznanjalo njih burno ploskanje. Dve pesni sta se morali celo ponavljati, namreč samospev („Nazaj v planinski raj"), katerega je pel vrli tenorist g. Sigi, in pa čveterospev „Tićica gozdna". Treba je tukaj tudi omeniti, da je velezaslužni gosp. dr. G. Ipavec nalašč za to veselico dve pesni uglasbil, namreč „ Dijaška" in pa „Molitev slovenskega dijaka". Vrlemu gospodu skladatelju bodi za to na tem mestu očitna hvala izrečena. — Oficijalna govoro smo slišali dva: Pozdrav gosp. dr. Ipavca kot župana Šentjurskega in pa slavnostni govor abiturijenta g. J. Žmavca kot predsednika slavnostnemu odboru. V tem je imenovani gospod dijakom tri vrle vzglede v po-Hiiemo priporočal, namreč vladiko Slomšeka, ki je v sosednji fari bil rojen, Davorina Trstenjaka, ki je sedem let v Šentjuriji župuikoval, in pa gosp. Andreja Einspielerja, kateremu na čast se je ravno tudi 21. t. m. v Svečah na Koroškem vršila slavnost. Po zvršetku slavnostnega vsporeda pričela se je prosta zabava in ples. Tu so se napivale zdravi j ce in prepevale slovenske pesni, tam se je pa mladina sukala de ranega jutra. So le, ko je že zarja zasvitala, odšli so zadnji gostje. Dober uspeh te veselice pa naj tudi druge dijake spodbuja k jednakemu delu. Saj bode njihov Častitljiva gospa se je znala ljubko ravnati j po vseh razmerah človeškega življenja. Ko jej je Mabel odpela klopuk in ogrinjalo, pomenkovala se je naslednje ure svojega pohoda prisrčno z mladimi ljudmi ter se je očitno zanimala za vse njih razmere. Mičnost nje vedenja ?n govorjenja je razve-selovalo malo družbo, le najmanj pa ni kratila jej dostojnosti, primerne njene starosti. Obedovali so točno o določeni uri. Ker bi bila gospa še pred solučnim zahodom rada doma, silili jo niso več, da bi še dalje se mudila. Runo popo ludne odpeljala se je mala družbu: Mabel in stara gospa na zadnjem sedeži lebkega voza, Beatrica. pa VRpred poleg resnobnega mladega kočijaža. Bil je kaj lep dan onega nekoliko oporeka-nega časa, indijanskega poletja. To naj prej ali poslej prihaja, vedno se odlikuje z znamenji, ki so amerikanski jeseni lastna. Ozračje je prevzemalo ona posebna megla, ki solnca sicer ne zakriva, ven-der mu žarke zmanjšuje in blaži ter bujnemu in različnemu listju na drevji neki poseben svit podeljuje. Nebo brez najmanjšega oblaka bilo je kaj čisto in najlepše sinje boje, dočirn so očrti oddaljenega obzorja bili senčnati iu nejasni vsled tenke svetle megle, ki je vso prirodo obdajala, če se je oko časi oziralo prek brezmejnih valov, brdnatih poljan, gledalo je visoke stoge sena (hay ricks), ki so se v daljavi iu megli skoro kot otoki sredi ve soljnega morja ali kot ladije z razpetimi jadri videli. Zadnja polovica ceste (kajti pot v Jezerišče držala je prek Parcivalove zemlje) vila se je mej velikanskimi njivumi, ki so bile z režjo in pšenico posejane; rumeno zrnje gledalo je iz teškega klasja ter je ženice privabljalo. Potem je pot peljala skozi okrepčavno senco velikega pragozda, s katerim se bi bil lehko vsak angleški pleinenituik ponašal. Časi je peketanje konjskih kopit preplaševalo veverico ali kunca ter ja prcstiašeua prek ceste poganjalo, časi so brneče sfrčavali j ere bje iz valovja visokega žita. Ko so pa potniki vozili se skozi hladno goš':avo, pozdravljali so jih razni tiči z radostnim petjem.* Te skladnosti v prirodi in v potnikih ni motilo nobeno siljenje uiti od Mabele, niti od nje spremljevalk. Pogovarjale so se s prav prirojeno lahkostjo ali pa so po svoji volji molčale, kar je časi onim, ki se mej seboj v resnici ljubijo, toli prijetno. Še dobro dva kilometra od doma peljala je pot skozi malo goščavo javorjev iu hrastov; krasno je bilo pogledati drevje s pisanim listjem, ki je nekaj bilo že odpadlo ter je po tleh ležalo. Zadnji kos pota zapazila je Mabel, da so se polagoma na višino peljali. Pričakovala ni toli lepega razgleda na tej višini. Iz gozda prišcdši je neposredno pred seboj ugledala Parcivalovo hišo, daleč okrog pa neomejene polj-ine. Priprosta, a kaj okusno zidana hiša je bila iz svetloruineneg a kamenja, ki se po tej po-krajiui posebno nahaja. Kaj lepo se je razlikovala od temnozelene boje nekaterih starih pažulkov in amerikanskih jelk („liemloeks"), ki so tik nje rastle. Bila je dolga in nizka, kajti obsegala je le podrugo nadstropje, a razširjala so je črez velik prostor, kajti na obeh straneh je imela krili ter pri tleh tudi vse potrebne prostore; ob sprednji strani držali so se hiše lehkozidani pomoli, venčani s prijetnimi amerikanskim! kozjimi parkljici, ki so se s pisanimi bojami jeseni dičili. Na vse strani razen jedne so oči gledale le neomejene širne poljane, obdelano žitno polje in gozdove, tu pa tam kako kmet-sko hišo in jeduo vaško cerkev. Res lep in veličasten je bi ta razgled prek bujno zarastene širne planjave. Še bolj pa se je Mabel začudila, ko je zapazila, kako je sinjesvetla vodovje M'chiganskega jezera, ki se je daleč proti zahodnemu obzorju širilo, v solnčnetn žaru plesalo in se blisketalo. Kar nehote je velike radosti vsklikuila. (Datfo prili.) trud poplačan s tem, da jim bode vsak Slovenec hvaležen. Konečno bodi vsem onim , ki so v to pripomogli, da se je veselica tako lepo vršila, prisrčna zahvala izrečena, zlasti pa g. dr. Ipavcu, ki je abi-turijentom z dobrim svetom in tudi dejanski tako vrlo puin:iural, 111 pa ljubeznivim Š -m t jurskim gospo dičinam, ki so slavnostne prostore prav lepo s cvet licami in zeleniem okrasile. Posebna zalivala gre pa tudi vsem Šentjurčauum sploh za njihovo po žrtvovalno gostoljubnost. P. Z Dunaju 25. avgusta. [Izv. dop ] (Lepi dnevi v Kromeriži.) Slovansko pevsko društvo priredilo je skupno z drugimi Dunajskimi češkimi društvi dne 14. in 15. t. m. bvoj poletni izlet v Kromeriž, da proslavi petindvajsetletni«) tamošnjega pevskega društva „Moravana". Izletnikov bilo je nad 300, mej njimi veliko število Dunajskih Sokolov v društveni opravi ter C jugoslovanskih tambu-rašev, ki so vzbujali povsod največo pozornost, tembolj, ker je sviranje na tamburice pri naših severnih bratih kaj čisto novega. — Vlak potrebuje malo da ne 5 ur, da pridrdra po moravskem polji, na-pojenem s slovansko krvjo, do prijaznega Krome-riža. Goste je ljudstvo burno pozdravljalo, pozdrav je bil celo ginljiv na cilji izleta. Vlak postoji, nasproti ti done silni akordi prekrasne „Byvali Ce-chove" in takoj potem gromoviti „Na zdar!u Ko ta burja poleže, nagovori goste s srčno dobrodošlico predsednik slavnostnega odbora Kromerižkoga, a zahvalita se mu v lepih besedah v imenu Cehov z Dunaja g. Balik, v imenu Jugoslovanov g. Brlič. Mej sviranjem narodnih koračnic pomika se na to v praznično ozalsauo mesto neprezrta množica — njim na čelu najmanj sto parov čilih mladih Mo ravanov na iskrili konjih in cela kita narodnih zastav — a krasne hčere rodovite Hane obsipajo mile goste BOsebno tamburaše duhtečim cvetjem in buj nimi rožami. Zal, da se ni mogel dolgi sprevod do dobra razviti, ker začel je padati brezobziren dež, ki pa ni ubranil, da ne bi bil mestni župan gosp. Kulp gostov na glavnem trgu še jedenkrat pozdravil, kojemu sta odzdravila češko pevovodja gosp. Budita, slovensko pa drd. Bile. Jugoslovani dobili so svojega kažipota, lju-beznjivega g. Kašparika, ki jim je razkazoval mesto ter do vedel vsakega na določeni stan, kjer so bili vsi preprijazno vsprejeti. Zanimiv je osobito nadbiskupski lepi in prostorni park in velika palača, v kateri je zboroval burnega leta 1848 naš državni zbor. Nadbiskup ima tu svojo stražo — grenadirje — že vse bolj priletne, ki se vedejo pri svojem opravilu prav po domače in videti je bilo, da jim ni mari vojaške discipline. Popoludne bil je ljudski tabor, naperjen proti zadnji Gautsch-evi šolski naredbi. Ljudstva je bilo do 15 000 duš in sicer ne — kakor pišo nemški listi — največ žensk in mlečnozobih mladeničev, ampak samih zavednih možakov. Prisotni so bili poslanci dr. Kozarek, Bromovski, Skopalik in več družili moravskih političnih vodij. Ljudstvo je bilo razjarjeno in dajalo je svojemu gnevu obilo duška, kadar se je izgovorilo ime nepriljubljenega ministra. Vsprejela se je h koncu resolucija, ki obsoja v energičnem tonu Gautschevo delovanje in pozivlje češke poslance, naj postopajo odločno proti njemu. Zvečer se je vršil koncert. Glavna točka bila je veličasten oratorij „Hostynske pesmi" od češkega skladatelja Vojačka, člana Petrograjske dvorne opere, ki je vodil osobno svojo kompozicijo. Močen zbor — čez 80 pevcev in pevk — in izvežban domač orkester izvršila sta svojo nalogo izvrstno, nekatera fortissime-mesta, stavljena v čudovito-krasnih akordih, pretresala so ti mozeg in drob, tako da si je moral svetim strahom slušati. Solist g. Vilimek je ta večer kar čaral s svojim zvonkim glasom. Najzanimivejša točka za Kromeriško občinstvo je pa bil nastop tamburašev pod veščim vodstvom gosp. dr. Floršičevem. Vsprejeti s frenetičuimi živio-klici igrali so dve točki izborno in po tem še ves večer razveseljevali v meščanski besedi občinstvo svojim sviranjem, mej tem ko se je razvil v koncertni dvorani živahen ples. Na plesu in v meščanski besedi bilo je prilike dovolj, opazovati, kako mogočno razvit je narodni duh pri naših severnih bratih; le silnimi prošnjami mogel si preprositi svojo živooko plesalko, da je govorila „vseslovansko". Še trši so bili moški; ako nesi besede razumel, opisoval ti jo je, dokler sta bila jedina. — V meščanski besedi govorilo se mnogo o čeških gostih na slovenskih tleh in o slovanski uzajemnosti. Marsikoga zalotila je ura peta še v prijetni družbi in mesto v posteljo, moral je na kolodvor, kajti odpeljati seje bilo treba na goro Hostyn. Pri odhodu poklonile so Krome-riške gospodičine tamburašem dragocen trak v spo min. Srčna hvala njim in slavnostnemu odboru za tako prisrčno bratovski vsprejem ! Kdor hoče na Hostyn, peljati se mora do trga Bistrice. Bistričaui in Bistričanke vsprojcli so goste slovesno in bratovsko. Ker je pot na Hostyn težavna, treba se je bilo okrepčati, potem pa hajd na trnjevo pot. Hostyn bi skoro primerjal naši Šmarni gori: stoji tudi na samem, a višji je in strmejši. Najhujšemu grešniku morejo biti grehi odpuščeni, ako gre s pravim namenom do vrha — do Marijinega svetišča — sloveče božje poti. Cerkev je prostorna in stoji na mali ravnini. Na Vel. Šmaren je tu gori shod, zato je bilo ljudij v cerkvi in daleč po hribu vse črno. Cerkveno svečanost povzdigovalo je ubrano petje slov. pevskega društva in — gledaje toli pobožno v molitev utopljenega naroda, slušaje toli milo-topeče se glase — utopil si se i ti in prosil in molil za narod svoj. — Popoludne razvila se v je zalem Budolfovim Dolu ob vznožji Hostyna sredi smrekovega gozda prosta domača zabava. Na trati lež^č razveseljeval se je narod s petjem, plesom in godbo, jedjo in pijačo, spoznaval se in ln-at.il. V trdem mraku že odšli so Dunajski gosti skozi Bistrico proti avstrijski stolici, ločivši se od vrlih Kromerižanov v Hulinu z gromovitim Na zdar! in Živeli! Domače stvari. — (Vabilo k s 1 a v n o s t i sedemdesetletnice Davorina Trstenjaka v SI o-venjem G rade i ) v nedeljo dne 4. septembra 1887. Spored slavnosti: I. Sv. maša v cerkvi sv. Pon-krancija na gradu ob 10. uri. II. Poklon deputacij in zastopnikov v župni hiši v Starem trgu ob 12. uri. III. Skupni obed ob 2. uri v gostilni g. Giiu-therjevi v Slovenjem Gradci. Slavno „Slovensko pevsko društvo" bode med obedom pelo več zborov. IV. Ljudska veselica na Lobetovem vrtu se začne ob 4. uri: 1. Slavnostni govor, govori g. dr. Ivan Tavčar iz Ljubljane. 2. Koncert „Slovenskega pevskega društva". 3. Prosta zabava, pri kateri svira domača godba. — „Slovensko pevsko društvo" bode pri slavnosti pelo sledeče pesni: A. Moške zbore : 1. A. Forster: „Sokolska". 2. A. Nedved : „Domovina". 3. Benj. Ipavic: „Mi vstajamo". 4. Davorin Jenko: „Naprej". 5. A. Forster: „Tam, kjer beli bo snežniki". 6. Tovačovski : „Bože, živi, blagoslovi". 7. Lichteneger: „Lepa naša domovina". 8. Hajdrih : „Jadransko morje". 9. Kocjaučič: „Danes tukaj, jutri tam". 10. Gust. Ipavic: „Slovenec sem". 11. Davorin Jenko: „Molitev". B. Mešane zbore: l. Gustav Ipavic: „Pozdrav". 2. J. Leban : „Sem slovenska deklica". 3. F. S. Vilhar : „Domovina". — Ustopnice za obed po 1 gld. se dobivajo pri slavnostnem odboru v Slov. Gradci. Kdor se ga želi udeležiti, naj se oglaša najdalje do 30. avgusta. Ravno tako za vožnjo iz Spjdnjega Dravberga do Slov. Gradca in za prenočišča. Vlak odhaja iz Maribora ob 8. uri 15 min. dop. in ob 3. uri pop., ter prihaja v Spodnji Dravberg ob 11. uri IG min. ozi roma 5. uri 11 min. pop. Od Koroške strani pri haja vlak v Sp. Dravberg ob 10. uri dop. in 4. uri pop. Za udeležence slavnosti, ki so pravočasno oglašali svoj prihod, bodo vozovi pripravljeni na kolodvoru, da jih odpeljejo v 8/4 ure oddaljeni Slovenji Gradec. Slavnostui odbor. — (K ravnopravnosti) C. kr. uradi šj vedno neso na tistem stališči ravnopravnosti, kakor jo zahteva naš zakon. Pri c. kr. deželni blagajni posluje nek gospod, kateri navlašč na slovenska vprašanja strank trdovratno nemško golči, dasi je naša državljanska pravica, svojega jezika pri c. kr. uradih na Slovenskem posluževati se. To je fakt.um. Usiljuje se nam pak še vprašanje do dotične c. kr. oblasti, je-li misli v tem oziru kaj ukreniti, ali ostane vse pri starem nemškutarenji ? Radovedni smo. — (Umrl) je preteklo nedeljo g. Rijavic Blaž, župnik v Batujah pri Črničah za mrtvoudom. R. I. P.! — (»Popotnik.") List za šolo in dom ima v svoj; IG. številki nastopno vsebino: Na kaj se ima poučevalna delavnost ljudske šole ozirati, kolikor se dotika zdravoslovja (zdravstva)? Spisal Armin Gradišnik. — 0 gluhonemih. — Marka Fabija Kviu-tilijana govorniški pouk. Iz latinskega jezika preložil prof. Fr. Breznik. — Listek. „Kje domov moj V" - • Dnmisi. — Novice in razne stvari, — (Rogača) izšla je danes 16. številka. Poleg „Postopačevih pesmij" je „Klestintf napisal par hudomušnih „Sršenov" in je tudi sicer precej šaljivega berila. Jako neprijetna pomota urinila se je na 125. str., kjer je stavec napisa „V ječi" in „Narodna" zamenjal, kar bodi s tem popravljeno. — (Pravila obrtnega pomoćnoga društva) v Ljubljani potrdila je c. kr. deželna vlada, kakor jih je prenaredd zadnji občni zbor. Vsled tega bode jutri v magistratni dvorani izredni občni zbor, da se voli popolnem novo ravnateljstvo in odbor za pregledovanje računov. — (V Postojino) odidejo danes rezervisti 17. in 97. pešpolka ter kranjski deželni brambovci. Tudi koroški polk F M L. Dah I en št. 7 se je včeraj odpeljal iz Celovca v Postojino, kakor tudi 7., 8. in 27. lovski .bat.alijon. Vsega vkupe bode v Postoj ini zbranih nad 12.000 vojakov. — (Raki) so se po nekaterih vodah po Dolenjskem zopet zaplodili in ob petkih dobivajo se že lepi laki na trgu. Posebno lepih dobili so te dni v Cerkniškem jezeru iu je poslali v Ljubljano, od tu deloma na Dunaj. — (Tovarno za vozna peresa) ustanovil je na Viči g. Jurij Vatolo z družnikom. — (Duhovske p r e m e m b e v L a v a n t i n-ski škofiji:) V pokoj sta šla gg. Lovro Kram bergei, župnik pri sv. Križi pn Ljutomera, in Josip Haj še k, kaplan v Skalah. — Premeščeni so gg. kaplani: Fr. Ros ker od Male Nedelje v Zavrče, Fr. S 1 a v i č iz Zavrč k sv. Antonu v Slov. gor.; Martin Kralj od sv. Antona k Mariji Snežni, Jarnej Pernat od Marije Snežne k Mali Nedelji. — Novomašnika gg. Janez S p e n d e in Martin H e r i c nameščena sta kaplanoma, prvi v Skale, drugi v Rajhenburg. — (Premembe v Frančiškanov provinciji sv. Križa:) Na Trsatu o. Julij Brun-ner gvardijan, o. Pacifik Fister vikar. V Rudol f o v e m je gvardijan o Inocencij Koprivec, vikar pa o. Hugolin Sattner. V Kamniku gvardijan o. Albert Pintar. V Klanj ci gvardijan o. Rajko Podlipec, vikar o Emanuel Topolnik, V K a r 1 o v c i gvardijan o. Robert Dolinar. V Jaški vikar o. Felecijan Matevž, pridigar o. Bonifacij Pavliček. — (Porotne obravnave) prično se pri Ljubljanski deželni sodniji dne 12. septembra. Doslej je razpisanih deset obravnav, mej njimi tri dni, 16., 17. in 18. septembra trajajoča obravnava zoper 20 kmetov iz Bevk pri Vrhniki, ki so napali žan-darje, zaradi hudodelstva javne posilnosti. Zatožbo bode zastopal državnega pravdnika namestnik, gosp. dr. Ferjančič. Telegrami „Slovenskomu Narodu"; London 27. avgusta. Dolenja zbornica zavrgla z 272 proti 194 glasom Gladstonov predlog, naperjen proti proklamaciji vlade glede narodne irske lige. Dunaj 26. avgusta zvečer. Zdravje nad-vojvodinje Marije Jožefe se je /boljšalo, nevarnosti ni več Princ Jurij Saksonski vsled tega odpotoval v Draždane. Peterburg 26. avgusta. Po včerajšnji izjavi v „Journal de St. Petersbourg" pričakujejo listi, da bode Rusija storila nove korake proti princu Koburškemu. Carigrad 26. avgusta. (Izvestje Reu-terjevo.) Porta naročila Šakir pasi, naj od ruskega kabineta zahteva program, po katerem bi se imel ravnati ruski general, ki se bode poslal na Bolgarsko. Carigrad 26. avgusta. Kakor se zagotavlja, bode Porta vlastiin novo okrožnico poslala, s pozivom, naj se praktično sporazume ob vprašanji bolgarskem. Pričakuje se odgovor princa Ferdinanda na telegram Porte. I.jikInKo ttreilMtvo. Mol I-ovo n Francosko žgan i o * daje ravno tuko uspešno kakor ceno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah ia ulesih. Cena ste-klcu.ci 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni vialofcuik, na Dunaji, T i le Man licu 9. V lekarnah po deželi zahtevaj bo izrecno Moll-ov pn-parat z njegovo varstveno zuainko in podpisom. 6 (11*—6) Poslano. Z najvišjim častnim darilom ni«'sta Lipsko. efektivno /lato kolajno, odlikovani Boulllon-Extraote-Maggl-jevi se ne smejo zamenjat /. dru/.iiui mesnimi ekstrakti. No da hi se kaj družeča pridejalo, samo malo se ga dene v gorko vodo, pa so kar naredi izjemno krepka osvežujoča mesna juha. Toda vsak naj sam poskusi Jeden sam poskus ga bodo bolj preveril o dobroti Maggi-je\ih Boulllon-Ekstraot o v, kakor vsaka hvala iu pnpo.ocba, Skoro so bolj Se je kot dišava za Juta. o ln jedi. Najpriprostejšim jedilom daj6 nenavadno -»last, ker so zdatni, se tudi ž nji-ni mnogo privaruje ter nudijo, ker se dobivajo v treh različnih bazah kot purom. — fines, — herbes gomolike v trgovini, jak< prijetne premene. Johne moke Magri jeve, jednako visoko odlikovane, so fino nišeče kombinacije raznega sočivja z drugimi pridevki za juho, kot zelen grah z juhno zelenadjo, zlati grah z rižom in tako 861 9. zvečer 736T8i 11-2 C 23 6 C 16*0° C brezv., megla si. zah. i brezv jas. d. jas. ,0-001 Srednja temperatur* 169°, za 0-9° pod norroalom. ZD-u.aa.3j s borza dne 27. avgusta t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.) Včeraj Papirna renta.....gld. 81*50 Srebrna renta.....„ 82*80 Zlate renta......„ 112 95 B°/0 marčna renta .... r 964-. Akcije narodne banke . . , 886*— Kreditne akcije...... 282 10 London........ „ 125 85 Srebro........„ —*— Napol. ....... „ 996 C. kr. cekini......„ 5*94 Nemške marke.....„ 61*55 4°/., državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ Ogerska zlatt« renta 4°/,...... Ogerska papirna renta 6*/,..... 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 47»°/» zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice Kreditne srečke ..... 100 gld. Budolfove srečke. ....... 10 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 a Traininway-društ. velj. 170 gld. a. v. — danes — gld. 81*55 — n 82*75 — n 11270 — n 96-45 — 886 — — » 282 — — n 12580 _ n ti 9 95 — n 5*94 — n 61*55 129 gld. 50 kr 165 n — n 100 it 85 TJ 87 n 45 » 105 n 50 n 119 a 50 ji 125 n 75 n 100 ji n 25 n n 181 ti 25 it 20 n 25 n 107 » 25 n 226 n — n Učenci (591—6) Poslano. Najbolj razširjeni časopisi po vsej Evropi objavili so spomladi I. 18H7. naslednjo novico: (Vsled rajovega pokaftanja zbolel ) Ruski trgovec s čajem, Molchanov, na Kitajskem, ki premore railijime, je zdaj v Parizu, kamor se je prišel zdravit zaradi njegove živčne ali nervne bolezni. Petdesetletni mož boleha vs'ed pokušanja čaja na očeh in živcih. Peča se pa že dlje nego četrt stoletja z izvažanjem raja v Evropo; v sled njegovega posredovanja pošiljajo ves čaj po karavanah na Rusko in od todi še le v dru^e dežele. Pridelovanji čaja je na Kitajskem prepovedano Evropoem, a kljubu temu so tu vsled njegovih trgovinskih zvez neizmerne pokrajine njegova last. Ravno late nasledke kot Čaj Ima tudi kava; obstoje pa isti v svojatvih koffeina in thei'na, ki so v svoji kemični sestavi popolnem slični. scHu-rz maske i jj-rffr Zatorej jp\j Ubald pl. Trnkoczy-jevo Ujevo sladno bo. Z. Dosegli ln ohranili al boste zdravje. H. Redili ali živili boste telo, kakor njemu to naj* bolj ugaja. III. Prihranite al v denarji pri gospodinjstvu. Važno in neobhodno potrebno za bolehajoče na želodci, prsih, jetrih, obiatih in živcih, za dojenčke, otroke, slabotne, za ženske pred in po otročjej postelji, prebolele, malokrvne i.t. d.i.t. d. dobe dobro hrano in stanovanje po nizki eenl* ▼ Nemških ulicah it. 6, I. nadstropje. Traži se za odmah nastupiti u službu sposoban izvučeni vinogradar i pivničar. (607—1) Gospoštija Božja kovina, pošta Dugot»elo. Praktikanta, mladeniča, ki je dovršil četrti giinnazijalni ali realni razred ali pa trgovsko Solo, tei je zmožen sloveuskega in nemškega jezika in razume vsaj nekoliko tudi italijanščine, vsprejme slovenska tvrdka v Trstu, ki se peča z jedilnim blagom na debelu. — Ponudbe se prosi: 1*. H. at. "-i. poste reutaute Trat. (597—2) Zaniotek s Vi kilo vsebine velja samo 30 kr. j/mT~ Kupite pa to kavo le takrat kot pristno, ako je na zamotku to oznanilo s postavno uknjiženo varnostno marko, namreč gorenja podoba izumitelja in izdelovalca te kavo z njegovim naslednjim podpisom. Dobiva se v ((112—1) LEKARNITENKOCZY /ravni rotovžn v Izubijani. ■■ Razpošilja se vsak dan po pošti. mW frodajatci na &r»W»nn m\nhč z mate a w*aW»at. 4 4 Zobozdravnika Paichel-a \ ustni in zobni preparati. ► (IiNtiinvodna esenca in zobni prašek.) Izvrstna sredstva za (trčenje in ohranenje zob, zabrani jo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo. Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabran] u jej o trohnenje zob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobno bolečine. Cena -steklenici nobovodne esence 1 gl., skateljci robnega praska «0 kr. (238-41) Dobiva se v ordlnacijakem prostom pri Hradeckega mostu v KOtilerjevi hiši I. nadstropje, pri lekarjt Mvoboili i u trgovci Karinger-jl. Malenčni sirup, kateri se s parom zgoščuje in kuha, je popolnem čist ter se izdeluje iz najlepših tluhte-eili krunJHklti gorskih malene. Ta sok se ne pokvari veliko let in ohrani vedno svojo krepko vonjavo in naravno barvo, ako se ga hrani v steklenicah, ležečih ua hladnem. Prodaja se v steklenicah po 1 kllogr. 80 kr., 10 ateklenio 7 gld. 50 kr. Manjša steklenloa velja 4-0 kr. Naručuje se 5—6) v lekarni Piccoli-jeyi, na DunaJskeJ cesti v Ljubljani, in se z obratno pošto proti povzetju ali predplačilu zneska točno in vestno razpošilja. Tovarna za kostne pridelke in lim Luckmann-a & Bamberg-a v Ljubljani priporoča svoja zelo vspešno učinkujoča 5 nmema pjlva, tene moke in superfosfate - * po najnižjih cenah. Na zahtevanje se vpošlje cenilnik in prospekt. vsprejmeta se pod ugodnimi pogoji v stanovanje in hrano. Friderik Drenik, (574—3) Krakovake ulice h. št. 21. V „NARODNI TISKARNI" v X-^jvil>lJ**v*ii so izšle in se dobivajo po zni iani ceni sledeče knjige: Ivan /ilio^ar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr* iiAnik. — Ml. 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Knez Sercbrjiniii. grof A. K. Tolstoj, poslovenil ranij. Cena 70 kr., po pošti Selški žiipiilk. L. Halivif, poslovenil Vinko. nij. Cena 25 to:, po pošti 30 Za dragocenim korenom. Roman. Spisal grof A A'. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8B, 609 stranij. Cena 70 ki-., po pošti HO kr. Roman. Spisal L. Ilalhij, poslovenil IVh&o. — Ml. K', 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Povest lz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil J. P. Ml. 8°, 141 stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr. Pariz v Ameriki. Roman. Francoski spisal' Brni Lefebvre. Poslovenil t * m Stat notninis umbra. Ml. 8", 535 stranij. Stane 50 kr., po pošti 55 kr. Junak našega časa. Roman. Spisal M. l^ermontov, poslovenil J. P, — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. IBiibrovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po poŠti 30 kr. IX o v. llomaii. Spisal Turgenjto, poslovenil.^ Mdlovrh. — ML 8#, '^JTpm. Ceha 70 kr., po polti 80 lcr. Časnikarstvo in naši časni ki. Bpiaal * * * Stat nominis umbra- Ml. 8«, .19 pOJ. Cena 40 kr., po poŠti 45 kr. Trije Javni govori. Tri -dal v starem Klinu. Govoril prof. Fr. VViesthaler. — Ženstvo v Mlovenski nAro«lnl pesni. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeanne rt" Are, tleviea orleanska. Govoril prof. Fr. Šukljo. Ml. 8°, 134 stranij. Cena 20 kr., po poŠti 25 kr. Za- znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: X. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Itibii. — Životopisje, Bpisal liajč Rož. — Prešern, Prešerin aH Prešlren, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribtt. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vo&njak. — Cegavfk bode, novelica, spisal J. Ogrintc. Velja .... 15 iT. V.zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin HostrnTe. Velja.................25 kr. Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne xvezke pa fi kr. Vozni listi za vožnjo po železnici in p morji t pri c. kr. konc. Anchor Lina, Dunaj« I.« Kolotrratrliig 4. (151— 21) J. ANDEL-a no voiz najdeni prekomorski prah umori stenice, bolhe, ščurke, mole, muke, mrav-ljinoe, presičke, ptične črviče, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotOVO tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega aledn. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri al. AltDČL-ll, ,9|>iri ornem i>taiii6fc 13. H u s o v a (Dominikanska) ulice 13, ■v- M^^-O-I. V Ljubljani pri Albinu Slioarji, trgovcu na Dunajske) cesti št. 9. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih! (369—8) Dve prodajalki iz dobre rodbine, vešči nemSćine in slovenščine, spretni in zvedeni, vsprejmeta se v prodajalntci drobnega ln poMmentirsIteara blaga v Zagreba. Ponndbe vsprejema Pran Miiller-jev Anonncen-Barean ▼ Ljnbljani. (590-3) M JU, K A ■. i > i i A (230—20) Bicycles, Tricycles in otročjih Yrto§ete. W Ncnreiiiočljlre plahte za vozove v razlionih velikostih in raznih bazah, dobe se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGKR-JI, špediterji o. kr. prlv. Južne ieleznloe, v LJubljani, Dunajska oesta it. 15. (401—16) Izjava o dr. Friderika Lengiel-a brezovem balzamu. nRaci}onalno izbrane snovi tega lepotila so za lepo polt nepresegljive dobrote in upliva. Da se hitro zgladi koža po predanih kozah, zato je ta balzam pravi unikum." (410—7) Med. Dr. Raspi, vseučiliščni prokurator. Zaloga v Ljubljani pri U. pl. Trn-koczv-ji, lek»rji; na Dnnaji pri Ph. Neustein-u, mesto, Plaukeng. m, / Ji V, «m isV'rJ •••••4 MarijincBljste tapljce^ za želodec, katerim se ima na tisoče ljudij zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten uspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredBtvo zoper: pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, »rak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvali je, glavobol, krč v želodci, bitje srca, zabasa-nje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tu-cat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. §/mJ~ S-varilo! "M Opozarjamo, da se te istinite Marijaeoljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoczv zraven rotovža na Velikem trgu v Ljubljani. (611 — 1) Prodaja »LEKARNA TRNKOCZY" zraven rotovža v Ljubljani. jgmT~ Razpošilja se vsak dan po pošti. MARIA=ZELLER TR0PFEK? nur ECHT bei APOTHEKER TRNKOCZV LAIBACH 1 STUCK zo. »likar Štrukelj, v Ljubljani, v Kolodvorskih ulicah št. 5, prevzame slikanje sob, Avoran in dekoracij po primerne) ceni. Priporoča se p. n občinstvu z velespoštovanjem za taka dela po nizki ceni. (696—3) Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani prodajajo se i I po znižani ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Komun. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski januar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — IH. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smnkova ženitev. Humoristična povest iz nsrodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povesj iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kran jsk ih Slovencev. — II. Grad Hoj i nje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 6. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — IL Nemški val pet. Povest — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Oi>ra/, iz našega mestnega življenja. — IV Rojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz do-mačegH življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rolitičnega agitatorja. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vrtanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. 55 Prodajajo se v (79—49) NARODNI TISKARNI" "v Xjjia.1ol3a.iil, Kongresni trg, Gledališka stolba. vsprejme se pod ugodnimi pogoji na stanovanje ia hrano pri polteni obitelji, stanujoči na Mestnem trgu blizu fini. Tudi glasovir je na razpolaganje. Natančneje se izve pri upravništvu »Slovenskega Naroda". («09—l) Zaprta kočija, lahek, na pol odprt koleselj in par novih konjskih oprav po poluangleiki iegl se po ugodnih ccnali proda* Več se poizve: Kongresni trg št. 12, I. nadstropje, v Ljubljani. (58ti -3) Zahvala in priporočilo. Zahvaljujoč se za mnogostransko zaupanje mojim { častitim kupovalcem in naročevalcem izraej mestjan- dobiva se po ceni pri (535—5) *rC It ^ puškar in prodajalec orožja, — Ljubljana, Židovske ulice. ^ TJ Tudi se poprave najhitrejše in najcenejše izvršujejo. J£ XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Franu Kaiser-ji, i X Vsakovrstne stroje za obdelovanje lesa za žage, tesanje, stavbene mizarije in mizarije za hišno opravo, za tovarne, ki izdelujejo parkete, klince, sode, vozove, zaboje in stole; stroje, ki se gonijo specijalno s roko ali nogo: ploščate in krožne žage (Band- und Kreissagen), stroje za žlebanje in dolbenje (Frass- und Stemm-Maschinen) prodaja kot specijaliteto (722—24; G. Tonnies-ova tovarna za stroje v Ljubljani. Nadalje se se priporoča za popolne zgradbe tovarn, izdelovanje transmisij s kolesi za Jermene iz kovanega železa in z zvezami po najnovejših sistemih, skrboe iz železa in kovine. Vsem, kateri zidajo ali popravljajo kako poslopje, ali sploh potrebujejo aelesnlno, naj bode priporočena zaloga železja in vseh v to stroko spadajoči stvarij ANDR. DRUŠKOVIČ-a, poprej JAKOB NEHREP, "v IVj«l>lj*xni, Mestni trg- št. IO, kjer se dobivajo v velikem izboru in prav nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveki, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak. kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezni deli. Zaloga pečij za leseno in premogovo kurjavo. 1'oNebno po uizki ceni dobivajo bb stroji in orodja za poljedeljstvo, kakor mlatilnice, same ali z vlačilnikom (Gopel), slamoreznice, čistilnice za žito (Trieur), brane in lepo in močno narejena drevesa za oranje. (523—6) Izdatelj in odgovorni urednik-. Ivan Železnikar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne'