Poltnfna pTagiHaTv getov?
Con s 1 Din
Leto 1. (VIII.), štev. 88
IVIaribor, četrtek, 18. avgusta 1927
»JUTRA:
«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.4-09 ^•Ija mesečno, prejeman » upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova »lica št. 4
Potresna opustošenja ¥ Turkestanu
V guberniji Uzbekestan se že od petka neprestano trese žemlja — Silna panika med prebivalstvom. Nad 4.000 hiš
porušenih
MOSKVA, 18. avgusta. Iz gubernije Uzbekestan prihajajo vedno strašnej-ša poročila o katastrofalnem tamkajšnjem potresu. Na površini približno 100.000 kvadratnih milj se od petka dalje ponavliajo vsakih 50 minut močni Potresni sunki. Dosedaj je bilo skupno že 130 hudih sunkov.
Po dosedanjih poročilih je zahtevala katastrofa tudi težke človeške žrtve. 130 ljudi je bilo ubitih, več sto pa je težko ali lahko ranjenih. Nad 4000 hiš ie porušenih.
Prebivalstvo panično zapušča svoja bivališča in beži v gore, kjer je nekoli-
ko mirneje. Paniko še povečuje nastopanje fanatičnih mohamedanskih duhovnikov, ki hodijo od kraia do kraja in oznanjajo, da je katastrofa šiba boa žja, ker je postalo prebivalstvo brezbožno in se udaja modernemu življenju. Posebno preklinjajo ženske, ki so odložile pajčolane, s katerimi so imele poprej zakrito obličje.
Vlada je že odredila pomožno akcijo in je odposlala v prizadete pokraiine tudi večje vojaške oddelke, da vzdržujejo red in onemogočijo vsako .plenjenje imovine.
Težka eksplozija ¥ ramunski
vojašnici
Skrivnosten atentat na municijsko skladišče v Galacu —
Številne aretacije
BUKAREŠT, 18. avgusta. Na dvorišču vojašnice 11. pešpolka v Galacu .ie nasta la včeraj v tamkajšnjem municijskem skladišču strahovita eksplozija, ki je t-ra jala nepretrgoma -pet ur. Le z največjo težavo se jo posrečilo preprečiti še večjo katastrofo. Eksplozija je zahtevala k sreči samo dve človeški žrtvi; ubita sta bila en oficir in službujoči vojak.
Dosedanja preiskava je dognala, da Sre za zločinski atentat. Ob 9. zvečer gta se pojavila na trgu pred vojašnico (Na oficirja na konjih, ki sta oddala pro-
ti straži 5 strelov. Med tem, ko je bilo alarmirano vojaštvo, sta neznanca izginila. Kmalu nato je sledila eksplozija v municijskem skladišču.
Domneva se, da je ta atentat v zvezi s pred kratkim odkrito tajno organizacijo v Besarabiji, ki si je nadela nalogo, da izvršuje v Rumuniji atentate. Policija je takoj po eksploziji aretirala celo vrsto oseb, med njimi več zelo uglednih mož iz gospodarskih in -političnih krogov.
Dvorne vesti
BLED, 18. avgusta. Kralj in kraljica ostaneta, kakor se poroča, do 15. sept. UL k* nakar se vrneta v Beograd, oolitiAn* naVz°čnost kralja radi razvoja WtrebnaSa POl°žaja po volitvah nu3'Q0
ste^enerni PcjST>el na Bled vojni mini-kr^ditf a Stevau Hadžič, da poroča o	res„Wh	2a’deva'
Nemški prekooceanski leti odloženi
Med vodstvom Junkersovih velepodjetij za zrakoplove in piloti »Bremena« J-n »Evrope« se jo vršila dolgotrajna konferenca. Letalo »Bremen« je bilo pr.e^ konferenco natančno prerekano in spoznano za popolnoma ini akno, »Evropa« jepa popolnoma domoli-ana fe bo morala razdajati, da se nepoškodovani deli šc lahko uporabijo. Na konferenci se je razpravljalo o zavarovalnini letalcev. Neka zavarovalnica Je letalce za polet preko oceana visoko Zavarovala ter si dala seveda izplačati ‘Udi prvo premijo. Kor so se letalci že Petkoma pota vrnili, smatra zavaro-^Inica, da je zavarovanje končano ?n vplačana premija zapadla. Junker-!°Vo velepodjetje pa zahteva, naj vclja ^varovanje tudi za prihodnji preko-°c<J»nski polet.
0 Na konferenci so je razpravljalo tudi POnovuem poletu, a je vodstvo Jun-
kersovih podjetij vztrajalo na tem, da se s poskusi ne začne še tako hitro. Profesor Junkers je dal razumeti, da letos sploh ni misliti na nove poskuse.
Polet iz Kalifornije na Havajske otoke
Prvo letalo dospelo pred Honolulu.
NEYVYORK, 18. avgusta. Prvo izmed štirih letal, ki so se udeležila včeraj a-meriškega letalskega mitinga, so zvečer opazili v bližini mesta Honolulu na Havajskih otokih. Za izid tekme vlada v javnosti velikansko zanimanje. Radio-postaje oddajajo vsake pol ure kratka poročilu o poteku poleta.
Rekord v prenašanju krvi
29letni znani ^ športnik Raymund Brien v Parizu, ki je ©Jen najboljših nogometašev Francije, je postavil sedaj tudi rekord v prenašanju krvi. Tekom zadnjih dveh let je namreč ta požrtvovalni človek nič mani kot 18lkrat prepusti! svojo kri bolnikom, katerim je ta proces krvi rešil življenje. Skupno je dal 45 litrov svoje krvi. Dno 3, avgusta ie bila ta neugodna operacija izvršena na njem žo 220krat. »Moje telo fabricira kri v neverjetnih količinah- Zdi so mi, da bi mogel obnoviti vso svojo kri v enem mesecu. Svoj rekord sem postavil onega dne, ko sem trikrat tekom dveh ur dopustil, da se jo izvršil na meni prenos krv.L«
Državnim nameščencem pre< povedano stavkanje
Važen akt švicarske zakonodaje
razmer
Izboljšanje gmotnih
Svetovna vojna je prinesla tudi Švici draginjo, kar je imelo za posledico, da so postali prejemki tamkajšnjih državnih nameščencev nezadostni im so nameščenci zašli v težke gmotne razmere. Že leta so se zato državni nameščenci v Švici borili za izboljšanje prejemkov im ureditev službenega razmerja. V neenakem boju so posegli tudi po nelegalnih sredstvih, samo da izsilijo od vlade izpolnitev njihovih zahtevi Tako so ponovno stavkali železničarji, kriza pa se je pojavljala tudi še drugače. Posebno v posameznih kantonih je prišlo ponovno do stavk javnih funkcijo-nam-jev, kar je posebno neprijetno občutila javnost, ki je zahtevala z vso odločnostjo, da se to prepreči.
Švicarska vlada je zato predložila
Borza
LJUBLJANA, 18. avgusta. Devize: Curih 1095, Dunaj 800.75, London 276.25, Newyork 56.80, Pariz 223, Praga 168.60, Milan 309.75. — Efekti: Celj ska 197—199, Ljubljanska kreditna 142, Merkantilna 90, Prva hrvatska 850, Kreditni zavod 160, Kranjska ind. družba 370, Vevče 135, Stavbna družba 56, Šešir 104, Tvornica za dušik v Rušah 260—270. — Na lesnem trgu tendenca neizpremenjena. — Cena všenici pada.
Izzivanje avstrijskega monarhista
Po maši v kapucinski cerkvi na Dunaju ie v torek naenkrat začel pridigati precejšnji množici ljudi bivši polkovnik Wolff o — rojstnem dnevu umrlega cesarja Karla. Med svojim govorom je silno napadal socialistično dunajsko občino ter predstavljal kot ideal — »socialni režim« pod krono Habsburgov- Ko je najhujše kričal, je prišla policija ter mu prepovedala pridiganje. Med policijo in med monarhisti, ki so spremljali svojega voditelja, je prišlo v cerkvi do hudega prepira.
zbornici zakon o izboljšanju prejemkov državnih nameščencev in ureditvi službenega razmerja, ki stopi v veljavo s 1. januarjem 1928. Švicarska zakonodaja pa se pri tem zakonu ni omejila na polovičarstvo, temveč je z ureditvijo plač in delovnega razmerja določila tudi dolžnosti svojih nameščencev. Med drugim se je odločila, da kratkomalo prepove državnim nastavljencem stavkanje. Nihče ne sme sam stavkati, niti koga drugega prigovarjati za stavko. Uradniki dalje ne smejo biti člani nobenih organizacij, ki razmotrivajo tudi o možnostih uradniških stavk ali zasledujejoi kake druge, držav.i nevarne namene. U-prava, naglasa zakon, stoji v službi splošnosti in zato ne sme nikdar postati orožje v roki uradnikov.
B2B539
Življenje za psička.
Težka nesreča se je zgodila oni dan v neki rodbini zidarskega delavca pri Leipzigu. Za časa opoldanskega odmora sta nakladala mož in žena na voziček rudniške železnice odpadke lesa. Ko se je po tiru bližal drugi voziček, je hotel mož rešiti svojega psička, ki je tekal med tračnicama. Skočil je za njim in pri tem padel na tir. Medtem pa je že pridrdral vagon-ček in povozil rudarja. Težko poškodovanega so dvignili izpod koles in je umrl kmalu po prihodu v bolnico.
Novodobni kralj David
V Ameriki je vzbudila splošno pozornost aretacija michiganskega dolarskega milijonarja Pumella, bi se je povsod izdajal za »kralja«, in je ustanovil svojevrstno versko sekto »hišo Davidovo«, ki mu je donašala velike vsote, tako da znaša današnja vrednost njegovega »kraljestva« preko dva milijona dolarjev.
Vzrok aretaciji tiči v načinu izvrševanja obredov, ki so se preveč odtujili! zakonom splošne morale. V hiši, ki je imela vabljiv biblijski naziv in v kateri1 je »kralj« v dragocenih oblačilih sprejemal vernike, so se odigravali nenavadni dogodki.
Misel, da ustanovi posebno versko občino, se je porodila v Purnellovi glavi tekom njegovega misijonarskega udejstvovanja.
Ko so bivšega misijonarja, ki je močno tuberkulozen, prinesli na nosilnicah pred državnega pravdnika, je izjavil, da je bigamist. Prvič se je poročil, ko mu ie bilo 16 let. Ne da bi se ločil od prve soproge, se je poročil drugič z damo, ki je fungirala v njegovi hiši kot »kraljica Mary«. Denar za ustanovitev svoje občine je prejel od »spreobrnjencev«. Njegovo »poslanstvo« pa mu dovoljuje, da nasprotuje običajni splošni morali
Zanimivo je, da se je Purnell sipretno izmikal aretaciji. Po dveh letih zasledovanja po vseh delih sveta se je zopet vrnil v Ameriko, kjer je končno prišel v roke pravice.
1 ! Samo še danes in Jutri.	! 1
Oriakots® roke
najboljši film Konrada Veidta- Ogromen obisk dosedanjih predstav.	6a
KINO UNION.	Telefon	329.
Svojo ženo ustrelil.
V mestu Halle v Nemčiji se je pri bolem dnevu sredi ulice pripetil nenavaden zločin. Trgovec Reinhold Ecker je iz neposredne bližino trikrat ustrelil na svojo soprogo, ki se je zgrudila mrtva na tlu. Morilec je pobegnil. Vzrok strašnega čina j© pripisati nesporazumlje-njem med zakoncema, ki sta živela ločeno. Po povratku iz Amerike se jo soprog skušal ženi približati, bil pa je zavrnjen, kor ga je napotilo k strašnemu dejanju.
Kako postaneš trgovski potnik.
šef veletvrdke kara vajenca, ki ga je zasačil pri laži. »Ali veš, kaj je pozneje s takimi mladeniči, ki lažejo?«
»Da, gospod šef, ko dorastejo, jih Dostavite za potnike.«
Strni 1'
MarffiorsJFt V F Č F P V T K JuW.
V WarrrStfi'CMe'm Vnr; T*#
Ali naj bo Prekmurje naša Hacedonlla T
Macedonske
metode radikalov v Prekmurju konca prekmurske radikalije
Začetek
Pired tremi tedni je pisal radikalski »Narodni Dnevnik«, da je Prekmurje za volilno okrožje Maribor-Celje isto kakor Macedonija za Srbijo. Pod tem, za našo pokrajino tako žaljivim geslom, kipa si jajno ilustrira radiikalsko mentaliteto in mišljenje o Prekmurcih, so pričeli radikali svojo volilno kampanjo.'
Vsi resni Prekmurci, ki pri nas kaj .veljajo in so jih radikali šteli med svoje, pa so po vrsti odklanjali ponujane jim kandidature. Uvideli so, da bi imeli le eno nalogo: loviti krogljice za mariborskega advokata dr. Ravnika. On rabi za svoj mandat 6000 prekmurskih glasov, kajti na Štajerskem jih ne dobi 600, ako jiih z lučjo pri belem dnevu išče. »Prekmurska Macedonija« naj da primanjkljaj tako računajo tudi politični lovci- Pesni Prekmurca, ki poznajo svojo krajino, so zahtevali od radikalnega vodstva garancijo, da odstopi nosilec dr. Ravnik mandat prekmurskemu kandidatu, ako bo dalo Prekmurje več glasov kakor vsa ostala Štajerska. Vodstvo je to garancijo odklonilo, ker vedo, kako malo glasov dobe preko Mure. Zato so iskali kan didate brez garancije. Prvi uspešen poskus so napravili pri g. Džubanu in ga proglasili za kandidata. Kmalu nato pa eo ga odstavili in proglasili kot kandidata g. Hodošček Ludvika, obč. gerenta ▼ Zemkovcih, ki je bil doslej vodja radi-oevcev, in g. Jelovška, ravnatelja Szapa-ryjevega veleposestva v Murski Soboti, kot namestnika. Agitacija za ta dva kan didata je bila v polnem teku, Szapary-ijevd vozovi so drdrali po naših vaseh, v agitacijo so posegle naše oblasti in toda soproga g. namestnika je bila pridna pri delu....
Ali kmalu so tudi ta dva kandidata lepo odstavili in določili za kandidata evangeljskega župnika vLegradu, Medji-mnrje, g. Šoštareca, za njegovega namestnika pa zopet g. Džubana, ki je prvo odstavitev lepo pozabil in se udinjal zopet, da lovi krogljice za dr. Ravnika. Dober tek! Da bi narod vprašali, koga naj se postavi na listo, to bi bilo za »Prekmurske Macedonce« preveč priznanja. Neki mladi gospod iz Murske Sobote, ki živi med nami par mescev,
pa »pozna« Prekmurje in njegovo ljudstvo iz pičlih razprav na sodni ji, potem gg. Lutar, Vlaj, Kuhar, Btikvič — ti naj predstavljajo javno mnenje in odločajo za narod. A varajo se bridko!
Poraz, ki jih čaka 11. septembra, bo pomedel za vedno z njimi in maščeva norčevanje, ki so ga uganjali z g. Hodo-šckom, ki sicer ni naš pristaš, a je pošten prekmurski kmet. Mi obsojamo to norčevanje iz naših žuljavih kmečkih rok, pa naj bo kdorkoli in to mora biti maščevano. G. Hodošček naj zna, da smo v tem pogledu vsi enega mišljenja in da bo dan volitev dokazal, da Prekmurje ni Macedoni ja, ki si da velesrbsko radika-lijo u si liti, četudi stoje vse oblasti za njo do volitev. Potem bo tako drugače. Dan volitev bo dokazal, da je Prekmurje oni del mariborske oblasti, ki bo enkrat za vselej napravil konec macedonskim metodam radikalov. Ti gospodje kalkulira-jo s tern, da še ni prekmursko ljudstvo dovolj politično izšolano, zatorej se mu da kratkomalo komandirati. Ali pozabili so, da smo ravno mi demokrati tekom sedmih let vložili ogromno dela in duševnega kapitala za to, da smo tuk. ljudstvo seznanili z našimi političnimi razmerami in ga usposobili za samostojno mišljenje in presojanje. In zato je bodočnost naša, kar bodo že pokazale te volitve. Kaj čuda, da izstopajo zadnje dni celo odborniki radikalne organizacije v Murski Soboti iz stranike in prestopajo javno v SDS. To je začetek konca prekmurske radikalije in bo zape čaten 11. septembra. V ropotarnico 2 njo, da se bo moglo naše ljudstvo prosto in brez pritiska razvijali in odločati o sebi.
Kaj mislijo radikali o državi, evo Vam dokaza! Pred tednom dni so imeli pičli radikali v Pucincih posvetovanje. Na' stopil je tudi gospod iz Maribora — ime n?- razpolago — in je razlagal radikalski program tako-le; »Vi ste bodili sedaj po meso k kovaču, kajti mesarji smo mi. Mi smo gospodje v državi in kdor ni naš, je pa naš hlapec.«
Dne 11. septembra borno dokazali, kako sodi hlapec o slabem gospodarju-radikalu.
K požaru pri tvrdki Durjava
Kdo Je zakrivil nesrečo?
Zadruga dimnikarjev za mariborsko oblast nam glede očitka, da je dimnikar zakrivil zadnji požar pri tvrdki Durjava ▼ Gregorčičevi ulioi, poroča sledeče: »Dimnikarski pomočnik pri tvrdki Auer 3« ▼ petek dne 12. tm. izžigal dimnike v omenjeni hiši. Po delu je točno pregledal TOe, ne bi H bila podana nevarnost požara. Ker ni bilo opaziti ničesar sumljivega, razven običajne vročine, je šel iiomovv Proti večeru se je zopet vrnil ter iwegledal in ugotovil, da je dimnik še sumljivo topel. Naznanil je to hišnemu gospodarju ter velel, da l>o moral vso noč tam ostati ter nadzirati, da se ne H zgodila kaka nesreča. Toda hišni gospodar mu je odvrnil, da v to ne more privoliti din da hoče na lastno odgovornost staviti slugo oziroma hlapca, ki bo vso noč bdel, da ne l>o kake nesreče. Nato je šel dimnikar domov. Ob 4. zjutraj pa je že plat zvona naznanjal požar v I. okraju,« — jz tega je razvidno, da ni krivde pripisovati dimnikarju, temveč edinole neuvaževanju stavbenega reda in omalovaževanju dimnikarjevih nasvetov, kar gornji slučaj jasno dokumentira- —
Vestfaliji zgodila se je dne 24. julija nepričakovano velika rudniška nesreča, ki je zahtevala velike materijalne, pa tudi človeške žrtve. Pet Nemcev, ki so ba§ tedaj delali v rudniku, se je smrtno ponesrečilo. Vsled silnega deževja je voda bližnje reke pritisnila na zemeljske plasti, jih prebila ter z ogromno silo udarila v rudniške podzemeljske rove, potopila in raznesla vse stroje in tehnične naprave. Na srečo se je to zgodilo v nedeljo, ko je delo v rudniku počivalo, sicer bi nezgoda bila zahtevala mnogo večje žrtve.
V tem rudniku je bilo uslužbenih preko ,3000 rudarjev med njimi tudi okrog 40 Slovencev, med katerimi pa ni 'človo-ških žrtev. Delo v rudniku je radi nastale nesreče ustavljeno in več kot 3000 rudarjev je brez zaslužka, dokler se ne izvršijo popravila in potrebne instalacije.
K nesreči v nemškem rudniku v HUlsu
Slovenci so Ri vsi rešili življenje.
V pomirjenje rodbin }n sorodnikov našuh delavcev, zaposlenih v nemškem rudniku Hiilsu pri Reoklinghausemu sporoča naš konzulat v DUsseldorfu naslednje:
V nemškem rudokopu v Hiilsu pri Recklinghausenu nedaleč od Essena v
Smrt v Pesnici
Blizu Velovlaka je v pondeljek, na praznik, utonil v Pesnici pri kopanju 201ofcni posestniški 8jn Anton Alt, doma iz Velovlaka pri Ptuju. V Pesnici je bilo sicer malo vode, toda fant je najbrž zabrede^ v kako globino in ker ni znal plavati, ga je voda potegnila v globočino. Potegnili so ga sicer kmalu na suho, vendar je bilo že prepozno. Niti zdraviliška pomoč, da bi ga z umetnim dihanjem zopet zbudili k življenju, ni imela uspeha. 7 ragična sn»rt mladeniča je vzbudila splošno sočutje s starši.
Dr. Jože Sekula
zopet ordinira na Koroški c.
Čitajte Večernik!
15.	778
Mariborskim dnevni aromi
Vsem odbornikom in zaupnikom politi, čnih društev in krajevnih organizacij združene slovenske gospodarske Hsie.
Danes, 18. avgusta ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma zaupni sestanek, na katerem se bodo zaključile predpriprave za volitve. Vabimo vse, da se zanesljivo udeleže. Vabil ne bo. — Glavni volilni odbor. —
Vilko Berdajs — 50 letnik.
Naš ugledni trgovec in graščak, lastnik bivšega Brandisovega gradu, gosp. Vilko Berdajs, slavi danes svoj 50. rojstni dan. Mariborski trgovci pri rede na čast slavljencu v soboto, dne 20. t. m. zvečer v Narodnem domu prijateljski se stanek, na katerega so vabljeni vsi jubilantovi prijatelji m znanci. Na večeru bosta nastopila tudi trgovski pevski in tamburaški zbor. —
Samopomoč gospodarskih slojev za Mariborsko oblast.
Koncem t. m. bo sklican občni zbor »Samopomoči gospodarskih slojev za mariborsko oblast«, na katerem se bodo odobrila tozadevna pravila. Opozarjamo torej vse pridobitne sloje, ki nameravajo pristopiti k temu dobrodelnemu društvu, naj to takoj store,, da jim bo mogoče udeležiti se občnega zbora. Pristop je prijaviti Trgovskemu gremiju v Mariboru- —
Prijet tat.
Danes je bil aretiran I71etni Franc černovšek iz Slivnice, ki je minulo nedeljo ukradel z vrta restavracije Union novo kolo znamke »Styria«, vredno 2800 Din, Kolo so našli pri njem- Ker je France pred kratkim prodal nekemu znancu še dobro ohranjeno kolo za 290 Din, se sum, da je pokradel še več koles, docela potrjuje. Černovšek taji vse druge tatvine koles, ki so bile izvršene v zadnjem tednu in priznava samo nedeljsko, vendar ni izključeno, da je prišel policiji v roke pretkan tat koles, kar bo ugo to vil a uvedena preiskava. —
Tatvini koles.
Med številnimi tatvinami, ki se dogajajo vsak dan, so tatvine koles najbolj običajne. Včeraj sta bili v mestu zopet ukradeni dve kolesi. Francu Pavlu je zvečer na Aleksandrovi cesti neznan uzmovič izginil v temo z novim kolesom znamke »Puch«, potniku Ivanu Pa-loncu pa je na Koroški cesti neki m-Ia-dendč, ki je bikpri tatvini opažen, odpeljal dvokolo vredno 1200 Din- Pred nakupom se svari. —
Splašen konj.
Včeraj popoldne je mesarski vajenec Ivan Rat prijezdil neosedlanega konja čez državni most na Glavni trg. Komaj je mladenič stopil na tla, se je konj splašil in V divjem galopu zdirjal preko trga na Koroško cesto, kjer je obstal. Ko so se mu mladi mesar in nekateri pa-santi približali, se je vzpel na zadnji nogi in zopet zdirjal proti državnemu mostu. K sreči na ulicah ni bil promet posebno živahen, sicer bi se bila gotovo pripetila kaka nesreča. Konj se je pri mostu ustavil, nakar ga je prestrašeni van odpeljal h gospodarju.
K. k. Bezirksgericht in Trejfen.
Kuverto s tem naslovom je prejela danes neka tukajšnja odvetniška pisarna. Devet let je že, odkar smo ujedinjeni in ponekod — kakor vidimo — še vedno niso pomedli z ostanki dobe, ko so na žive in mrtve mrcvarili in pačili naša domača krajevna imena. V Italiji bi gotovo prišel vsakdo, ki bi zagrešil podo-»no malomarnost, najmanj v disciplinarno preiskavo. Sledljivost je sicer zelo priporočljiva, stroški pa bi gotovo ne sili nič večji, ako bi na stari avstrijski cuverti vsaj prečrtali nemško spake-dranko. —
Na dnu.
Zopet je bila aretirana Marija Š., ki so klati po mestu brez posla in zaslužka. Čeprav je bila radi tajne prostitucijo že kaznovana, je ni mogoče odvrniti z u-mazane poti, kamor jo jo pritiralo pomanjkanje, ki je posledica rnržnje do dela in poštenega zaslužka. Oddana je bitla v bo'u’Vo, nato na bo zagovarjala rat** sodiščf>i»
Mariborski oblastni odbor in msgr. Bulič.
Mariborski oblastni odbor je ponudil svetovno znanemu arheologu, splitskemu rojaku dr. Buliču, v priznanje za nje* govo znanstveno delovanje, s katerim je proslavil našo domovino širom sveta, da more preživeti svoje počitnice d° smrti na stroške oblastnega odbora T Rogaški Slatini, kamor prihaja redno vsako leto in kjer se je svoječasno & stajal tudi z vladiko Strosemayerjfffl' Račkim in drugimi uglednimi hrvatsfe mi znanstveniki in pisatelji.
Imenovanje na mariborski realki.
_ Prof. dr. Ignacij Fludernik je prem« ščen iz Sarajeva na realko v Mariboru
Članom zveze slovenskih vojakov
ljubljanske in mariborske oblasti je dovoljena za potovanje na skupščino, M se bo vršila dne 21. avgusta na Brezjah, polovična vozna cena do postaje O toče in nazaj od 19. do 23. avgusta. Udeleženci iz Maribora lahko nabavijo znižane povratne vozne karte v predprodaji ter pred odhodom vlakov vi biljetaffli »Putnika« v Mariboru, Aleksandrov« cesta 35. —
Prodala tujo kravo.
Marija Mlakar, pristojna v Grušovli« pri Ptuju in stanujoča v Zagrebu, je te dni grdo osleparila svojo rojakinjo Marijo Roterjevo iz Žerjavov pri Preva* Ijih- Ro ter jeva ji je izročila kravo, da jo proda na sejmu. Mlakarjeva jo je res prodala za 1125 Din, nato obdržala JOOfl »Din zase, 125 Din pa izročila nekemu posestniku, da preda denar Roterjevi Sleparsko postopanje je Roterjevo tako razkačilo, da je prijavila sv0jo rojakinjo zagrebški policiji, ki jo je aretirala in izročila sodišču. —
Poskušen samomor Slovenca v Sarajevu.
Karel Jug iz Ljubljane je prišel v Sarajevo s trebuhom za kruhom, vendar pa se mu ni posrečilo, da bi dobil kak posel. Ko je ostal brez denarja, ie naslovil na policijo pismo z vsemi svojimi podatki, nato pa odšel proti Alipašine-mu mostu. Tamkaj je izročil pismo nekemu dečku in ga prosil, naj je izroči policiji. Ta pa je oddal pismo pomotoma na policijski stražnici, kjer je izpil potem Jug v bližini večjo količino lizola, čim so odprli pismo, so šli takoj iskat Juga in ga prepeljali v bolnico, kjer so mu še pravočasno izprali želodec in tako rešili življenje. —
Pes je ugriznil
danes dopoldne v Prešernovi ulici 221et-nega trg. pomočnika Stanka Nowako*-skega, ki je moral iskati zdravniške pomoči. —
Pokrajinska razstava Ljubljanskega velesejma
bo obsegala ob letošnjem terminu (17.-' 26. septembra) tudi razstavo pod naslO' vam »Gledališče _ Ljudstvo — Družba«* Ob tej priliki se bo nudila javnosti m0* žnost, da si ogleda razvoj in zgodovino slovenskega gledališča podano v doku* mentih, skicah, slikah, portretih in drii' gem materijalu. Ker pa je ta materija1 silno raztresen, vabimo vse ljubite^ slovenskega gledališča, da stavijo npr«^ Ljubljanskega velesejma za čas omenj* ne razstave morebitne zanimivosti, ti' čoče so gledališča, na razpolago. Vsa V° jasnila daje urad Ljubljanskega vel«” sejma, kamor naj se tudi pošiljajo r3r stavni objekti. —
Poziva se lastnik lovskega pefc
ki se je sinoči 17. t. m. klatil v Nar°^l nem domu in kavarni Senekovič, d® ‘ nemudoma zglasi pri mestnem vet. du radi pregleda psa, da ne bo gosi**1’ ki jo bil od psa ugriz njen, po ncp°*fe nem hodil y Pasteurjev zavod. jo se tudii gosti, lrf so psa videli i® nika poznajo, da javijo niegov nas ‘ — Mestno tržno nadzorstvo v Marl K>
Opozarja	-	.
sc na današnji oglas tvrdke ~e/‘ : 'Hribar. Celje. Slomškov trg 1 JPr farni cerkvi), ki je otvord na n svojo trgovino pletenin, z yeI£fenih varniško zalogo vseh vrst P ^ izdelkov«
V Ria ribo ra, <fn€ J8. m I92T.
Mariborski V E C E R N I K JafriL
Sfran 3.
Mednarodno umetniško taborišča
Umetniška družina Montparnaaa — Idilična vzajemnost
Središče umetniškega življenja v Parizu je danes Montparnassc. Tu se naselijo slikarji, kiparji, literati, kakor tudi trgovci z umetninami in starinami. To je posebno mednarodno mesto sredi Pariza. Montparnasse je danes to, kar je bil poprej Montmartre. Umetniško življenje je dalo ulicam in kavarnam svoj značaj.
Prebivalci Montparnassa tvorijo ve Mko družino in če ne bi imeli tako malo smisla za organizacijo, bi lahko re* kli, da imajo posebno organizacijo s Pravimi sekcijami. Umetniška družina se je kar sama od sebe razdelila na en del, ki skrbi za razstave, na drugega, ki prireja zabave in na tretjega, ki skrbi z vsemi mogočimi sredstvi za revne in potrebne člane umetniške družbe. Od vseh vetrov pridejo skupaj umetniki, a se naenkrat vsak sam od sebe opredeli ter deluje po sv.ojih močeh v najboljši prid skupnosti, še veliko bolj, kot bi deloval, če bi mu kaka stroga organizacija odkazala delo in mesto.
Razstave montparnaških umetnikov, ki še niso prodrli v širšo javnost, se vršijo navadno na prostem. Raz-stavljalci se nikdar ne prepirajo. Razstava je urejena na mah in istočasno so že na delu prostovoljni njeni čuvaji jn razkazovalei. Po stari normi plača vsak od razstavljajočih umetnikov pol franka v skupno blagajno. Take razstave trajajo največ 2 do 3 dni in so razmeroma dobro obiskane. Treba je priznati,- da imajo Parižani veliko zanimanje in simpatijo za umetniški svet. Umetnikom na Montparnassu pa radevolje naklanjajo svojo pomoč
razni umetniki, ki so že davno zaplavali v najširšo javnost. Cesto nastopi kaka znamenita pevka ali kak igralec iz močnega čuta solidarnosti nepričakovano sredi razstave. Parižani vedo, da so razstave na Montparnassu od časa do časa okvir in torišče velikih presenečenj in jih tudi zato številno posečajo.
Zabavne prireditve montparnaških umetnikov so višek originalnosti, ker se fantazija vsakega posameznika udejstvuje brez vseh ovir. Umetniške plesne prireditve, največji kontrast meščanske veselične sezone, privabijo često do par tisoč gostov iz celega Pariza. Dohodki teh prireditev se po* šteno razdelijo.
Med umetniki prebiva tudi lepo število modelov. Vesela in dražestna dekleta se na vso moč vglabljajo v umetniško življenje, ne samo v veselje, ampak tudi v boje, ter mnogokrat prostovoljno čakajo na mali honorar, dokler ni slika prodana.
Več ulic Montparnassa zavzemajo sami ateljeji* ki po navadi služijo tudi kot stanovanja. Zgradbe, kjer je danes atelje poleg ateljeja, so služile nekdaj trgovini in industriji. Sredi Montparnassa se je pa razkoračil tudi naduti dolar in zgradil veliko zgradbo
Aerodrom na morju
Avijatika je v zadnjem desetletju zavzela nepričakovan razmah. Zadnji veliki uspehi ameriških avijatikov pa so vzpodbudili ameriško vlado in privatnike. Oni, ki so doslej le od daleč opazovali razvoj zrakoplovstva, so danes pripravljeni, da ga podpro finančno in moralno. V koliki meri se je v Ameriki dvignilo zanimanje za avijatiko, dokazuje najjasneje dejstvo, da bo sam predsednik Coolidge stavil kongresu predlog, da se čim preje zgradi velik oceanoaerodrom. Po mnenju predsednika je zgraditev takega aerodroma za pospešitev prekooceanskega zračnega prometa neob-hodno potrebna, izvedla pa bi se sporazumno z zainteresiranimi državami v Evropi.
Eksperti ameriškega zrakoplovnega ministrstva so pričeli s polkovnikom Lindberghom snovati tozadevne načrte. Lindbergh predvideva zgraditev oceanoaerodroma na progi, ki jo uporabljajo prekooceanske paroplovne družbe med Ameriko in Evropo. Narava sama je izvedbo tega načrta pod5 prla. 700 milj od rtiča Clear je globina Atlantskega oceana neznatna. Forrady Hill se imenuje plitvina, kjer dosezajo podmorske vzpetosti morsko gladino. Na tem mestu se bo torej zgradil po načrtih g. Hawarda oceano-aerodrom, ki bi bil 250 metrov dolg in 10 metrov širok. Imel bo lastne stroje za gibanje in bo zavarovan proti najbolj djvjim valovom viharnih namorskih dob. Na-
Šport
s širokim zlatim napisom »Studio ho- črt je Haward že predložil ameriške-tel«. Amerikancu pa ne zadostuje po- mu avijatskemu ministrstvu, nos, hoče se mu dobička. Umetnikom
ponuja za visoko ceno delavne prostore, pa nima uspeha. Mnogi umetniki iz Montparnassa postanejo naenkrat slavni in se ves čas svojega življenja radi spominjajo na svoje članstvo umetniške družine.
V pričakovanju odrešenika
V šotorih krog Oimnena tia Holandskem je zbrano okrog 3000 ljudi — mož in žen — vseh narodnosti in raznih verskih družb v pričakovanju odrešenika. Šotor je uredila teozofska družba »Vzhodna zvezda«, kateri načeluje že blizu 80 let stara Ana Be-sant. Ta žena je iz vsega sveta zbrala in organizirala veliko družbo ljudi, ki sveto verujejo, da pravi Odrešenik sveta še ni prišel, a da je že na pohodu. Kot odrešenikovega preroka in Predhodnika je odkrila Ana Besant mladega Indijca Krišnamurti. Ta mladi mož je enim vernikom nekako bo-žanstveno orodje, drugi so pa celo Prepričani, da se bo on sam nekega dne izkazal kot svetovni odrešenik. Različnost naziranja pa zaenkrat pri Ommenu zbrani verski družbi ne dela nobenih sporov in homatij. Vse še vztrajno pričakuje odrešenika, pa naj drugi to Kri§na,r|urti sam ali pa kdo
taSvSt<£ Zl Š,°tore °krog 1700 hek* !>vlwi • kot PUvrženec poklonil Won p',,ZVJezdi?'< b°Kati posestnik
v u Pal,andt- Fantastična družba *.	'ne zvezde« nima v svoji orga-
nizacijim v svojem nastopu ničesar fantastičnega. Vse je po amerikan-skern načinu. V taborišču so velike moderne kuhinje, lepo urejena kopali-x ,ravniška postaja, tiskovni poročevalski biro in končno še banka z menjalnico. Krišnamurti je nedavno hodil še v dolgi indijski halji, sedaj pa že nastopa kot pristni angleški gen-tlemen v širokih sivih hlačah, pisani srajci in s svilenim belim robcem v žepu jaketa. Kadar govori, je pa vse zamaknjeno, kakor je bilo poprej, ko je bila še njegova pojava kolikortoliko mističnega značaja. Privrženci tijcgo
Zagonetna strast bogate Rumunke
V nekem elegantnem hotelu v Vichyu se je nastanila pred kratkim izredno bogata dama, ki je imela na sebi vsak dan dnigc dragocene nakite. Direktor hotela se je silno začudil, ko ,ie dobil zjutraj pismo brez podpisa sledeče vsebine: »Pazite na Romunko, ker bo odpotovala, ne da bi plačala računi* Ravnatelj na to pismo ni polagal nobene važnosti. Mi slil je, da je popolnoma izključeno, da bi bogata dama izginila kar brez slovesa, ker je imela s seboj celo vrsto kovčegov. Ko pa ji je hotel izročiti v nedeljo račun, je bi|a njena soba prazna. Dau nato je prejel rekemandirauo pismo in dvojno vsoto računa. V pismu je stalo: »Oprostite mi, kor sem izgini la češ noč, ne da bi plačala račun. Pošiljam Vam dvojno vsoto in prosim, da opustite proti meni vse korake!«
Objestnost mladih angleških lordov
Ko so se razbile angleško-ruske kupčije, so nekateri angleški listi začeli naenkrat silno zaničevati ruski petrolej. Temu zaničevanju so dali na zanimiv način duška mladi angleški lordi in bogataši, ko so praznovali fantovski večer enega svojih tovarišev. K pojedini so naročili 20 velikih vrčev petroleja. Ko je bila pojedina končana, so zlili petrolej v Temzo ter ga zažgali. Obenem so pa na svoje avtomobile nalepili plakate sledečo vsebino: »Ta pristno-angleški avtomobil noče olja iz ruskega ukradenega petroleja.« — Dnevnik »I)aily Mail« je drugi dan na široko opisal tc manifestacijo kot »najlepšo gesto« Angleža, ki ne mara petroleja, ki so ga ruski boliševiki pokradli. V tej hvali in proslavi se je pa spregledala in zamolčala velika škoda, povzročena z lordsko demonstracijo. Ko so namreč petrolej zažgali, so visoko siknili plameni impo škodoval zgodovinski Cromwelloy na sip. Popolnoma so uničene staroslavne vrtnice, ki so odraščale nasip in tudi stari kostanji so močno ožgani.
ISSK Maribor : VHlacher SV.
V nedeljo ob pol 16. odigra prvak Koroške Villacher SV prijateljsko tekmo proti ISSK Mariboru. Glede na prvovrstno kvaliteto gostov, ki razpolagajo s tehnično, taktično in kombinatorno iz* »ežbano in vigrano enajstorico, je računati, da bo prireditev, ki pomeni v mariborskem nogometu otvoritev jesenske sezone, izredno zanimiva. Moštvo SK Maribora, ki je pridobilo nekaj novih moči, bo gotovo nudilo dovelj odpora in si utrdilo povodom zadnjih nastopov omajano zaupanje.
Nova moč ISSK Maribora.
Pred dnevi smo poročali, da se vrtrt v Maribor ljubljenec tukajšnjih športnikov Bertoncelj, ki je nameraval nadaljevati študije v Beogradu. Razen tega pa je nogometnemu odseku uspelo, da je pridobil za člana znanega levega branilca Košenino, ki je dolga leta nastopal v prvem moštvu za barve prvaka Slovenije — SK Ilirijo. Z njim je moštvo mnogo pridobilo in se lahko mirno pripravlja na jesenska prvenstva, ki bodo pričela v prvi polovici septembra.
ISSK M&ribor — nogometna sekcija.
Danes, četrtek ob 18. breniug-tekma prvega moštva in rezerve Obe moštvi morata nastopiti kompletno. — Načei-ik.
Z. N. S- (Službeno).
Za nedeljsko tekmo ISSK Maribor-illacher Sportverein je delegiran kot sodnik g. Planinšek. Predtekmo sodi g. 'Jemec.
Značaj pravega Francoza
Francoski prosvetni minister Her-riot .ie v svojem govoru na grobu pesnika Roberta de Fiers podal sliko idealnega Francoza. Dejal .ie med drugim: »Pokojni je bil kakor ustvarjen, da reprezentira vse dobre lastnosti našega naroda. Njegova dela so polna naših najboljših tradicij in celo v času velikega razburjenja in razvnetosti ie znal ohraniti najlepše fran coske lastnosti: smisel za nianse, dra žestno, nikdar žaljivo ironijo in umetnost tihega smehljaja. Bil je skozi in skozi Francoz. V družbi, kjer se par* veniji hrupno razkoračijo, je nadvse blagodejno vplival z močio svoje osebnosti, svojega srčnega takta in globoke naobrazbe.
Ko pa je videl,
 , ,.Yt„vllw	da	puhlost	in	demoralizacija	prevla-
vi živijo v nekem labilnem mističnem i dujc, je pa dejal z bridkim nasmeš-
• NsPn^nnlin mori
stanju.
Spremenljiv poklic.
— V mojem poklicu človek nikdar ne ve, kaj prinese naslednji dan.
— To pa ni nezanimivo! Ali ste Mogoče kriminalist?
Ne, jaz le vremenska poročila sestavijam>
om: »Razdalja med pristnim človekom časti in poštenja in med spretnim ponarejevalcem postaja žal vedno manjša«. — Notranje ravnotežje, ki se nikdar ne da posnemati, mu je na-pratn vsem ljudem dajalo popolno svobodo. Delo in uspehe drugih je vedno častil ter jc bil v svojih sodbah vedno in povsod popolnoma objektiven.
Ital i anski imenski dekret
’ Že lani so prišli Italijani s takozva-nkn zako-nom za. povrnitev starih Italijanskih imen in priimkov. S tein zakonom hočejo spremeniti imena Nemcev Južuo Tirolskega v italjanščlno. Italija ni pravijo, da so bili južno-tirolski kraji nekdaj italijanski in hočejo vse priimke ki izhajajo od krajev, prestaviti enostavno na italijanski jezik. Ta zakon se je začel izvajati že lani, pa je vse ob tolikih groteskah nekako zaspalo. Sedaj jc pa italijanska vnema zopet oživela in hoče n- pr. iz kakega Pepi Klau-snerja napraviti po vsej sili Beppo Chiu sano. To je približno tako, kot je bilo za časa Jožefa II., ko so židom s silo in grožnjo kazni nadajali nova, večinoma zasmehljiva imena. Upravne oblasti na Južnem Tirolskem so dobile strog nalog za izvedbo prekrst.itve. Temu nalogu so oblasti zadostile na ta način, da so ljudem enostavno poslale dekrete z novimi imeni, če se danes dva v Merami ali Boznu srečata na cesti, se razvije tak-le pogovor: »Dober dan, gospod e—e, kako se že sedaj pišete? — Trenutek, gospod, bomo takoj videli — odvrne drugi, potegne iz žepa imenski dekret in počasi slovkuje —:	»Giacinto Campocervo«.
Prej se je mož pisal liirschfeld-
Spominjajte ie CHB
i^zenska tekma Maribor I-:Maribor If.
Po dvamesečnem odmoru bo v nedeljo 21. t. m. ob ll. dopoldne prva garnitura Maribora odigrala tekmo z drugo garnituro, ki niti tehnično niti kombinatorno ne zaostaja za prvo družino. 'Jedv-omno bo druga garnitura podlegla, uspeh pa bo pripisati edino tekmovalni rutini in večji vztrajnosti prvega tima, u se je v številnih nastopih s svojo živahno borbenostjo vedno odlikovala. Kljub temu, da ima prireditev značaj treninga, je sigurno, da bo nudila prvovrstno igro, ki bo odgovarjala igri dveh ostrih nasprotnikov. Tekmo sodita sodniška kandidata g- Nerat in g. Stare.
ISSK Maribor — hazen« sekcija.
Aktivne članice se pozivajo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo Zl. t. m. ob 10. dopoldne pri »Zamorcu«. Neupravičeno odsotnost se bo kaznovalo. — Načelnica.
Sokolstvo
V Rušah priredi tamošnje Sokolsko društvo v nedeljo 21. trn- svoj društveni nastop. Vsled bližine tega prijetnega kraja je všakomur mogoče, da se udeleži nastopa. Za mariborske telovadce in telovadke je u-deležba obvezna.. Na vse ostalo članstvo in naklonjeno občinstvo apeliramo, da pohiti ta popoldan Rušanom v posete. Odhod iz Maribora s popoldanskim vlakom ob 13.15, iz Ruš p® zvečer ob 8-35- Zbirališče pred kolodvorom. Poset v civilu z znakom. Zdravo!
S predorom med Anglijo in Francijo ne bo nič!
Mnogo se je svoječasno pisalo o načrtu Ludvika Bretona, ki je hotel vzpostaviti podzemsko zvezo med Francijo in Anglijo pod Rokavskim zalivom. Pojavilo pa se je toliko ovir, ki so izhajale večinoma s strani nezaupljivih Angležev, da so morali delo ustaviti. Angleži so odrekli svojim stavbenikom dovoljenje za udeležbo pri gradnji tega predora, čemur so se kasneje pridružile še finančne tež-lcočc. Ko pa se je pričela vrh tega še vojna, so bile priprave za gradnjo tunela zapisane poginu. Po 1. 1918. sc je še nekajkrat poskušalo obnoviti dela. Ker pa so merodajni krogi kazali še vedno svojo nenaklonjenost do izvršitve načrta, so te dni odstranili še zadnje sledove započetega velikega 1 dela
^tran X
MarlfiorsTcV V c C P R N T K JuTri
'V JVTa' rTT5 o r tf, "Sme 18. VTIT. 192
E. Q. Brat:
Ugrablfenl mllllonl
Roman ameriškega Jugoslovena. 87
Vrnil se je torej in že od daleč je videl gospo Polly, kako mu maha s krova z robcem.
Ko je dospel na parnik in pozdravil gospo, je dejala z nekam tresočim glasom: »Mr. Dodd, meni je te gonje za norcem dovolj ... Ne morete si misliti, kako pusto mi je brez vaše družbe . . . Ka* kor čajka sem, ki leta sama nad neskončnim mor-iem. Mojih moči je konec.«
Doddu se je vrtelo v glavi.
»O, mrs. Bell, kako sem srečen!« je dejal tiho. »Pozabite lopova — tudi jaz sem že naveličan — in če je vam prav, brzojavim mr. Heganu, da ne lovim tatu več . .. Vrag ga vzemi!«
»Izvolite v mojo kabino! Pogovoriti se morava ... Ali ga na Honolulu ni bilo več?« —
Medtem se je Jack izprehajal po krovu. Nalepil si je bil sivo angleško brado, si naredil umetno okrogel trebuh ter je pušeč iz kratke pipice igral postarnega, a zelo gibčnega gospoda.
Ko je parnik odplul od kopnega, si je vesel mencal dlani ter zaklical kapetanu Flint\vellu:
»Goddam! Danes ga imam!«
Kapetan se je začudil: »Koga, mister?«
»Prosim, da mi rečete profesor,« je dejal Jack šepetaje. »V istini sem amerikanski detektiv: Bobby Dodd. Da me lopovi ne poznajo, potujem pod imenom Ralpha Smithsona.«
»Mar koga zasledujete?«
»Že vso Evropo in Azijo sem mu za petami,« je pripovedoval Jack.. »Tatu milijonov. Oplenil je chicagoško banko. Zdaj je tu na parniku.«
»Damn!« je ušlo kapetanu. »Pod tujim imenom?«
»Bržčas. Ime izpreminja vsak čas. Celo pod mojim imenom je že utekel. Da. tako nesramen je, da se izdaja za detektiva! Strašno predrzen človek!«
»Pa kako ste ga našli na mojem parniku?«
»Čisto slučajno. Iskal sem ga po vseh parnikih v luki Nagasaka: moja prijatelja, kapetan Kongoru In poročnik Buteau, pa sta me obrnila na pravi sled.«
»Ah, Buteau! Saj on je telefoniral, naj vam od-kažejo kabino na mojem parniku. Prijatelja sva in tudi kapetana Kongorua poznam.«
»Izvrstna, vesela dečka! In ženskarja! Ljubi Bog, kaj vse sem doživel ž njima! ... Ta dva sta torej v jedilnici hotela Jokohama opazila izredno lepo damo — Amerikanko. Zanimala sta se zanjo in zvedela, da jo spremlja moški, ki je njen mož, a se dela, kakor bi bil le njen čestilec. Kmalu je prišel tudi zagonetni mož v jedilnico in čula sta, da nameravata naslednji večer odpotovati v Valpa-raiso. Pripovedovala sta mi o tem ... mi oba točno popisala in — vedel sem vse ... Tat ima zdaj že svojo ženo s seboj! Takoj sem telefoniral na Klon-dyke za moj prostor in prepričal sem se, da sta mi prijatelja izkazala nepoplačljivo uslugo.«
»Pa kaj nameravate?«
»Aretiram ga in zaprem v ječo,« je odgovoril Jack. »Prosim le, da pojdete z menoj ter da naju spremljata dva posebno močna moža. Lopov je skrajno opasen! In rafiniran! Vsega sposoben! Prav mogoče je, da bo izkušal zopet nastopiti pod mojim ali celo pod vašim imenom.«
»Ali greva takoj nadenj?«
»Takoj. Samo trenotek še potrpiva. Potujeta vsak v svoji kabini, a zdajle tičita gotovo že skupaj. Pazimo! Trikrat sem ga že imel. a mi je vedno znova ušel. Enkrat je potoval kot prtljaga v kovčgu, drugič se je vrgel v morje, tretjič je prevrtal steno ječe ... ne, ne, ni šala loviti takega namazanca!«
Kapetan je pozval dva'največja mornarja težaka. in nato so odšli s krova navzdol h kabinam potnikov.
Jack je odklenil svojo kabino.
»Samo tole naj še odložim!« je dejal, si odtrgal brado in potegnil z ?lave lasuljo, izza hlač pa blazinico iz gumija. »Zdaj me že lahko spozna. Dovolj je previdnosti.«
Nato se je okrenil k mornarjema: »Ko odprem duri, planita v kabino in zgrabita gospoda v njej vsak za eno roko. Nato ga odvedita ali odnesita v ječo! Če ne bo miren, kar udarita!«
In šli so pred kabino gospe Polly. prisluškovali ter slišali moški in ženski glas. Jack je bliskoma odprl duri. mornarja sta planila kakor besna tigra in Jack je zakričal:
»Jack Bell, aretiram vas!«
Polly je zavreščala, si pritiskala dlani na senci in stekla v kot.
»Slepar! Lopov! Ti si Jack Bell, ne pa jaz! Jaz sem Bobby Dodd, amerikanski detektiv! Legiti4 macije imam — vse dokaze!« je vpil Dodd.
»Morda ukradene dokaze!« je kričal Jack. »Vi ste Jack Bell, tat milijonov banke Hegan & Comp. v Chicagu, in tole je vaša žena, mrs. Polly Bellova.«
»Lažnjivec! Njegova žena je! Jaz sem samski .. . o. o, to je infamna zarota! Domenjena sta, mister kapetan! Nalašč me je zvabila v svojo ka-bino!« je razlagal Dodd.
Jack pa se je obrnil k Polly in dejal čist® mirno:
»Mrs. Bell, ali si upate tajiti, da ste soproga Jacka Bella, ki je ukradel tri milijone dolarjev? — Ako tajite, sem prisiljen, da dam zapreti tudi vas!«
Polly se ni ganila v kotu. Tiščala je glavo v roke in trepetala z rameni. Odgovorila pa ničesar.
»Zadnjič vas poživljam, mrs. Bell!« je ponovil Jack ostreje. »Govorite! Vaš molk je že pol priznanja. Povejte: ali ste soproga tatova ali ne?«
Bobby Dodd je stal bled, razmršen in je buljil v tla. Tedaj je stopila Polly k Doddu in je dejala s tresočim se glasom:
»Jack. daj, bodi pameten in vrni tiste milijone!«
Vse je molčalo in napeto pričakovalo odgovora.
Toda Dodd je po dolgem premolku le zmajal z glavo, vzdihnil in dejal: »Neverjetno1 Gorje možu, ki zaupa ženi!«
Jack pa je hitro dostavil:
»Hvala vam. gospa. Poštena žena ste. Storili ste, kar ste mogli . . . Ker noče priznati zlepa, niti na vaše besede, ga k temu pač prisili oblast.«
In obrnil se je k Flint\vellu ter je dejal: »Prosim. da spravite gospoda na varno. V Valparaisu ga izročim policiji.«
Dodda. ki se ni več branil, so odvedli v kabino. ki je bila ieča za osobje na ladji. Okno je bilo debelo zamreženo, vrata so bila okovana. Na Jackovo zahtevo so preiskali Doddu žepe in našli nabasan browning. razne ključe in vijake, verigo za vklepanje, svečo, vžigalice in legitimacije na razna imena.
(Dalje prihodnjič.)
Mali oglasi, ki eluiljo v poare-#evelne In aocijalne namen« •bfiinatva: vaaka beaeda 30 p, Najmanjii znesek Din 5'—
Mali oglasi
Ženitve, dopiaovanje in ogla« si trgovskega ali reklamnega značaja: vaaka beseda 50 p, najmanjii znesek Din 10'—
Šofer mehanik,
*6 let star, z večletno prakso, oženjen, išče službe za takoj ali s 1. eept. Naslov v upravi. _	787
Opozorilo.
Bivši moj zastopnik g. Franjo Šlebmger, je bil iz moje službe odpuščen, ter ni vsled tega več upravičen sprejemati naročil za glasovirsko citre. — Ravnotako ni g. Šlabinger upravičen, prejemati v mojem imenu nobenih plačil od naročnikov in ne priznam nobenega takega plačila, — I. Sancar, Mariborska specijalna trgovina in razpošiljalnica glasovirskih citer in not, Maribor, Mlinska ulica 9.	790
SpecUalna delavnica
*a črkoslikarstvo in soboslikarstvo. Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2, Maribor. 571
Praktikantinja za trgovsko pisarno
se išče. Neobhodno potrebno je, da obvlada popolnoma slovenski in hrvatski jezik tudi v pisavi, ako tudi nemški ima prednost. Življenski popis, pisan brez tuje pomoči v slov. hrv. in nemškem jeziku, je vposlati s sliko na upravo pod »138927 FKL«.	786
Hišo s gospodarskim poslopjem
ali samo hišo z vrtom, vse s posestvom ali brez njega kupim v Kamnici ali v bljfnjem delu Maribora. Ponudbe na upravo pod Kamnica št. 783.	783
Najugodncia prilika
za oddajo stanovanj, sob, lokalov, gostiln — prodaja hiš, posestev _ brezplačna prijava v posredovalnici »M»r-stan«, Maribor, Koroška c. 10.	760
Kupujte obleke in perilo pri
I.Trpin-u, Maribor
Glavni trg 17,
kar Um ja res dobro blago in poceni,
6a
09
Obalno kopališče
Bistrica ob Dravi
Na riettraniko zahtevo se ob lepem vremenu obnori
veselica v nedeljo 21. avgusta
Ugodna lelezn tka ireza ob 13-18 in 17 un Fe-množen avtopromet rsake pol ure od Velike kavarne Vstopnin« Din 5. - Otr.el vstopni«, preti!
/veter elektriCna raiavetljata 789
□POD
Sveže
več vrst,
se dnevno peče v že dobio znani
Prvi dalmatinski kleti
Maribor, Mesarska ulica štev. 5 125	Povodnlk.
in torbice iz usnja v največji izbiri po zmernih cenah pri	755
IVANU KRAVOS
ALEKSANDROVA CESTA ST. 13.
KONRRD miHELIČ
krojaški atelje za ciull in uojaštu u maribaru, lurčičeua ulica št. O
se cenj. občinstvu najtopleje priporoča
Na Novo!	Na	Novo!
Na novo otvorjena trgovina Dletenin
Ženko Hribar, Celje
Slomikov trg itev. 1 (pri farni cerkvi) priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko tovarniško zalot>o pletenih izdelkov, kot: nogavice, rokavice, pleteno perilo, Športne telovnike vseh vrtt I. t. d. po dnevni konkurenčni ceni.
Na debelo l
Postrežba prvovrstna!
Na drobnol
izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; oredstavnlk
izdaiatelja in urednik: Fran Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko I) e t n i a v Maribora