*J ‘V * t 11
O s. J t ‘J

N f
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO Vlil	Redna izdaja	Št. 4, april 1982
avtotehna
Notranja trgovina na poti k boljšim rezultatom
stran 2

Iznajdlivost ali kriminal
n 3

Morje
vabi
stran 4
VELESLALOM
Kaj vse je videla Erika v Kranjski gori
ZAPfSKI S SLUŽBENE POTI
stran 6, 7
4
Notranja trgovina Polvzpodbudno
na poti k boljšim rezultatom
Na raznih nivojih je bil že podprt predlog generalnega direktorja Avtotehne tov. Misleja, da individualni poslovodni organi tozdov in DSSS zaradi boljšega informiranja delavcev pripravijo oceno poslovanja za trimesečna obdobja še pred sestavo periodičnega računa, s tem v zvezi pa prihaja tudi ta moj prispe-
vek.
Še predno bi napovedal uspeh poslovanja za našo temeljno organizacijo za prvi kvartal letošnjega leta, bi se nekoliko povrnil v preteklo leto ter na kratko ocenil poslovanje za leto 1981, ki ga je tozd zaključil z izgubo 5,2 mio din. Izgubo je temeljna organizacija v celoti pokrila, in sicer 3,24 mio din iz lastnega rezervnega sklada, preostali del pa je prispevala iz svojega rezervnega sklada temeljna organizacija ZASTOPSTVO kot nepovrtna sredstva tozdu TRGOVINI. Rezultata samega kot takega ne bi smeli ocenjevati kot pozitivnega, kljub vsemu pa bi lahko dejali,, da je spodbuden, če ga primerjamo z devetmesečnim obračunom, ko je bila izguba skoraj še enkrat večja.
Vzrokov za izgubo je sicer več, toda nekatere, ki smo jih še navajali po devetmesečnem obračunu, smo deloma že odpravili. Tako je bila ob koncu septembra v TOZD-u še precejšnja vrednost zalog, ki so vezala obratna sredstva in so zmanjšana na razumno raven, ob koncu leta pa smo tudi bistveno uspeli znižati neplačano realizacijo. Nekaterih vzrokov izgube pa še nismo uspeli do danes odpraviti, predvsem je tu mišljena blagovnica, za katero še vedno iščemo primerno rešitev.
Zdaj pa k napovedi rezultata uspešnosti za prvo tromesečje letošnjega leta. Temeljna organizacija potrebuje kvartal-no po ocenah (za pokrivanje osebnih dohodkov, tekočih poslovnih stroškov, prispevka delovni skupnosti ter ostalih obveznosti iz dohodka) približno 10—11 mio dinarjev. Te obveznosti se krijejo iz ustvarjene razlike v ceni pri prodaji artik-
lov prodajnega programa našega tozda. Iz tekočega spremljanja prodaje ugotavljamo, da je TOZD NOTRANJA TRGOVINA, v primerjavi s pretek-limi obdobji, pričela poslovno leto 1982 dokaj uspešno in spodbudno. Tako smo skupaj v januarju in februarju prodali preko našega tozda kar za približno 120 mio din, do konca meseca marca pa računamo, da bo ta vsota dosegla cea 150 mio din realizacije, kar bi nam pri ocenjeni povprečni marži cca 7 odstotkov zagotavljalo, da bi zaključili prvi kvartal pozitovno (seveda ob pogoju, da ne bo previsoke neplačane realizacije).
Sodimo, da je trend poslovanja v naši temeljni organizaciji zelo pozitiven, saj naj bi v pičlih pol leta tako rekoč »izplavali«. Kje so vzroki za takšne spremembe? Lahko bi rekli, da je tu več razlogov — glavni pa so tile: precej večja angažiranost samih zaposlenih v tozdu, upoštevanje dogovorjenih načel (povprečno zalogo v letošnjem letu ocenjujemo na 50 mio din za tozd) pri določenih programih smo naleteli na razumevanje pri tozdu Zastopstva, ukinitev posameznih nerentabilnih prodajnih mest (npr. Skopje); s tem pa tudi odhod relativno precejšnjega števila zaposlenih iz temeljne organizacije, ipd.
Če se bodo naše napovedi uresničile (v napovedovanju rezultata ob zaključnem računu se nismo veliko zmotili), bo tem bo naša tozd zaključila prvi kvartal brez izgube, s tem pa menim, da bo treba zaposlenim, ki so k temu pripoma-gli, omogočiti take osebne dohodke, kot jim tudi pripadajo.
v. d. direktor tozda NT Hočevar Matija, dipl. oec.
Odkar imamo v Avtotehni Glasilo, je bilo iz predstavništev in o predstavništvih prav malo zapisanega. Tovariši, ki mnogo hodijo po predstavništvih, v Glasilo ne pišejo, da pa bi le zaradi boljše informiranosti delavcev obiskoval predstavništva, si zaradi visokih potnih stroškov noben urednik ni drznil niti pomisliti, in tudi jaz si ne. Po drugi strani pa so bili tudi delavci po predstavništvh več kot zadovoljni s svojim položajem in niso čutili prav nobene po-rebe po dopisovanju v Glasilo.
No, najnovejši dogodki so stanje spremenili. Velik del kadra, ki bi moral zapustiti Avtotehno, je prav po predstavništvih, premnoga delovna mesta so se pokazala povsem odvečna. Življenje po predstavništvih, ki je bilo vsaj po poslovnih rezultatih sodeč več kot lagodno, je nenadoma postalo negotovo. Oba članka, ki smo ju objavili v prejšnjem Glasilu, sicer v posameznih primerih zavzemata diametralno nasprotna stališča, vendar izhajata prav iz te negotovosti. Vzroki, zakaj ljudje pišejo take članke v razna glasila, seveda nikdar niso dobri. Dobre pa so posledice. Obelodanjene napake in nepravilnosti je namreč mnogo laže odpraviti kot tiste, ki jih mnogokrat tudi zaradi lastne varnosti hote spregledamo. Da bo temu tako tudi pri nas, potrjuje sklep samoupravne delavske kontrole, ki si ga tudi lahko preberete v današnji številki.
Ko govorimo o večji informiranosti delavcev, pa ne smemo prezreti še ene pomembne pobude, ki je gotovo vredna boljšega uresničenja, kot je to v tej številki. Gre za pobudo generalnega direktorja, naj bi direktorji tozdov in vodja skupnih služb redno dajali krajše pismene ocene trimesečij in jih objavljali v Glasilu, in to še pred zaključnim računom. To bi prav vsem delavcem omogočalo mnogo boljši vpogled v poslovanje in perspektivo posameznih tozdov. Pobudo so zaenkrat sprejeli le v tozdu Trgovina. V Servisih, kjer sicer ne zapirajo informacij, so bili v tistem trenutku nepripravljeni, vendar pa so zagotovili sodelovanje za vnaprej, zaman pa smo pričakovali oceno tudi iz Zastopstev, ki so sploh naš najbolj skrivnosten, ali pa najbolj ekskluziven tozd in do Glasila informacije o njihovem delu nikdar ne prodrejo, kljub temu, da je odgovorni urednik Glasila prav iz tega tozda in mu glede na pomembne družbene funkcije, ki jih opravlja v Avtotehni, viri ne bi smeli ostati zaprti.
Jurij Černič
Prvi problem, ki se pogosto pojavlja, je tako imenovana »■neupravičena uporaba«. Vse več je odkritih primerov, da delavec, ki ima v zvezi s svojim delom dostop do denarja ali predmetov večje vrednosti, popusti »skušnjavi« in odnese domov stvar, do katere sicer nima nobene druge pravice, kot da jo uporablja pri delu v službi. Ko zadeva »pride na dan«, se delavec pogosto zateče k zagovoru, ki ima vsekakor tudi določeno pravno težo: »Nisem imel namena, da bi si denar (ali stvar) prilastil, nameraval sem ga vrniti (varianta: stvar pozneje plačati)«. Prilastitveni namen namreč ni le tipična značilnost tatvine po ljudskem pojmovanju, temveč je tudi nujen znak kaznivega dejanja tatvine. To 165. člen Kazenskega zakona SRS opredeljuje takole:
»Kdor vzame komu tujo premično stvar, z namenom, da si jo protipravno prilasti, se kaznuje z zaporom do petih let.«
V nadaljnjih členih zakon določa vrsto težjih oblik tatvine in zanje predvideva strožje kazni.
Ce je prej opisani zagovor dovolj prepričljiv in drugi dokazi ne kažejo nasprotno, storilcu res ne moremo očitati kaznivega dejanja tatvine. Tu pa marsikoga, ki misli, da se bo poceni »izmazal«, čaka neprijetno spoznanje, da ima Kazenski zakon tudi za takšne primere pripravljeno 'ustrezno določbo. 143. člen namreč pravi takole:
»Kdor neupravičeno uporabi denar, vrednostne papirje ali kakšne druge premične stvari v družbeni lastnini, ki so mu zaupane v zvezi z njegovim delom (...), se kaznuje z zaporom do treh let.
Poskus je kazniv.
Če vrednost neupravičeno uporabljenih stvari (...) presega trideset tisoč dinarjev,
se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.«
Iznajdljivost ali kriminal
Ni ravno običaj, da bi se interno glasilo delovne organizacije ukvarjalo s kazensko-pravnimi vprašanji. Žal pa se število kršitev delovnih obveznosti, ki imajo hkrati znake kaznivih dejanj, v naši delovni organizaciji povečuje in zato se mi zdi koristno opozoriti na nekatere določbe predpisov, ki vsem delavcem niso dovolj znane. Odgovorni delavci se ponavadi prav dobro zavedajo nepravilnosti svojega ravnanja, morda pa jim včasih vendarle ni dovolj jasno, kako resne posledice imajo lahko nekatera dejanja zanje same in za socialno varnost njihovih družin.
Za temeljno obliko kaznivega dejanja neupravičene uporabe torej zakon res predpisuje nekoliko nižji maksimum kazni kot za temeljno obliko tatvine, toda upam, da bo vse opozorilo vsem, ki jih na kakršenkoli način mika družbena lastnina, da so kazni za storilca obeh dejanj lahko kar po-
dobno visoke. Naš pravilnik o odgovornosti delavcev pa med obema dejanjema dela še manj razlike kot Kazenski zakon: za obe obliki neupravičenega razpolaganja z družbenim premoženjem predvideva ukrep prenehanja delovnega razmerja.
V uvodu omenjene posledice glede socialne varnosti so torej

»Avtotehna« Ljubljana, n. sol. o.
Odbor samoupravne delavske kontrole delovne organizacije Datum: 11. 3. 1982
Po sklepu, sprejetem na izredni seji odbora samoupravne delavske kontrole DO, dne 10. 3. 1982, se v Glasilu AT objavi naslednji
IZVLEČEK
iz zapisnika seje:
SKLEP:
1.	Imenuje se komisija v setavi:
—	Božo Osterman
—	Franc Rober
—	Darko Jarše
z nalogo, da obišče predstavništvo Beograd in preveri navedbe iz članka S. Dekiča, objavljenega v Glasilu AT, glede relacij med predstavništvom in sedežem temeljnih organizacij v Ljubljani, uresničevanja samoupravnih odnosov in kadrovske politike.
2.	Zadolži se 10 OOS predstavništva Beograd in OO ZK v predstavništvu Beograd, da se sestaneta in obravnavata problematiko, navedeno v tč. 1 in najpozneje do 22. 3. 1982 sporočita svoja stališča Odboru samoupravne delavske kontrole delovne organizacije, ter da določita predstavnike, ki bodo prisotni na sestanku s komisijo samoupravne delavske kontrole (predlog: 3 predstavniki sindikata, 3 predstavniki OOZK, S. Dekle, Z. Jova-ševič, D. Pavlica).
3.	Po vrnitvi v Ljubljano mora komiija iz 1. tč. o svojih ugotovitvah poročati celotnemu odboru samoupravne delavske kontrole, ki bo zavzel stališča in sprejel ustrezne sklepe.
res takšne, da se je vredno zamisliti : že ukrep prenehanja delovnega razmerja je kar huda kazen. Disciplinski postopek pa seveda nikakor ne izključuje kazenskega pregona; storilcu, ki ga bo sodišče spoznalo za krivega, bo zato izrečena še zaporna kazen. Pri tem pa se utegne zgoditi celo, da bo storilec za isto dejanje »kaznovan« še tretjič: po prenehanju delovnega razmerja v naši delovni organizacije se bo zaposlil drugje, po končanem (praviloma kar dolgotrajnem) kazenskem postopku bo odšel na prestajanje kazni in če bo ta kazen daljša od šestih mesecev, mu bo spet (v novi delovni organizaciji) obvezno prenehalo delovno razmerje (čl. 216/5 Zakona o združenem delu).
Vsekakor je zato vredno o možnih posledicah razmišljati pravočasno, kajti v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah ne kaže več računati na to, da bodo kršitve predpisov komu spregledane iz »socialnih razlogov«.
Druga skupina kršitev delovnih obveznosti, ki segajo hkrati na področje kazenskega prava, je v zvezi z žigosanjem kontrolnih kartic prisotnosti na delu. Na vsaki kartici — na obeh straneh, za tiste s slabim spominom —■ je dovolj jasno opozorilo:	Napačno žigosanj e
je kaznivo. Ne bo odveč, če na kratko pogledamo, kako je s to kaznivostjo. Najprej v delovni organizaciji: naš pravilnik šteje napačno žigosanje za takšno kršitev delovnih obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Kazenski zakon pa za takšno dejanje predvideva kazen zapora do treh let.
Prijateljska »pomoč« pri žigosanju kartic in različne oblike ponarejanja podatkov so gotovo kar precej razširjene. Tudi tu pa seveda velja pravilo »kjer ni tožnika, ni sodnika«. Tako se dogaja, da za delavce, ki ponarejajo kontrolne kartice, »vsi« vedo, v disciplinski in kazenski postopek pa ne pridejo. Prej ali slej pa se bomo le morali začeti zavedati, da gre takšno lažno solidarno podpiranje »iznajdljivih« končno vedno na škodo tistih, ki svoje delovne obveznosti pošteno opravljajo.
Predsednik odbora: D. Jerše
Darko Jerše
Morje
vabi
Prikolice so popravljene, najemna pogodba za dom v Rabcu je podaljšana. Le naš prijatelj IMV še čaka z našimi novimi prikolicami, noče in noče nam jih izročiti. Imamo pa trdno obljubo, da bo v drugi polovici aprila tudi ta zadeva opravljena. Letos bomo torej dvakrat razpisali naše počitniške zmogljivosti: v tem Glasilu ponujamo stare prikolice in dom na Rabcu, v prihodnjem pa tri nove prikolice.
Kje bodo prikolice
Kot zadnja leta, bomo tudi letos kampirali v Stupicah pri Pre-mamturi (4 prikolice), v Zeleni laguni (2 prikolici) in v nudističnem kampu Ulika (1 prikolica).
Od novih prikolic bomo (ko jih bomo dobili) dve postavili v avtokamp Rajska plaža na otoku Rabu in eno v nudistični kamp Vrsar.
Termini
Vse počitniške zmogljivosti oddajamo v predsezoni (pred 20.
6.) in v poseženi (po 31. 8.) po želji, v sezoni (20. 6.—30. 8.) pa v naslednjih terminih:
Stupice, Zelena laguna, Ulika
20. 6,—30. 6.
30. 6,—10. 7.
10. 7,—20. 7.
20. 7.—30. 7.
30. 7,— 9. 8.
9. 8,—19. 8.
19.	8.-29. 8.
Rabac
sobe 2, 3, 4, 5
20.	6,—30. 6.
30. 6,—10. 7.
10. 7.—20. 7.
20. 7,—30. 7.
30. 7,— 9. 8.
9. 8.—19. 8.
19.	8.-29. 8.
sobe 6, 7, 8, 9,
25. 6.— 9. 7.
9. 7.-23. 7.
23.	6.	8.
6. 8,—20. 8.
20.	8,— 3. 9.
V prikolicah smo ostali pri 10-dnevnih terminih, ki omogočajo, da se zvrsti čim več delavcev. Rabac je manj zaseden, zato bomo v polovici hiče omogočili 14-dnevno, v drugi polovici hiše pa lO^dnevno letovanje.
Cena
Ob vseh povečanjih cen, ki smo jim priče (in žrtve), tudi naše počitnikovanje ne more zdržati pri lanskih cenah. Res je, da imamo na skladu skupne porabe rezerviranih nekaj sredstev, vendar bo treba prispevati tudi iz lastnih žepov.
Cene v predsezoni in posezoni:
Stupice, Zelena laguna, Ulika, Rabac (za 1 sobo) — 90 din/dan
Cene v sezoni:
Stupice, Zelena laguna, Ulika	180 din/dan
Rabac, če najamete 1 sobo	150 din/dan
Rabac, če najamete 2 sobi	200 din/dan
Ob prijavi boste plačali 500 din akontacije, ostanek pa nekaj dni pred odhodom na dopust.
Prijave
Prijave samo na PRIJAVNICI in ob plačilu akontacije 500 din sprejema v času od 7. do 19. 4. 1982 služba za družbeni standard, Titova 36.
Kdo ima prednost
V primeru, če bo število prijav večje od kapacitet, s katerimi razpolagamo, bodo imeli prednost naslednji:
—• v času šolskih počitnic delavci s šolobveznimi otroki;
—	delavci, ki še niso letovali v počitniških objektih Avtotehne;
—	delavci, ki morajo zaradi značaja svojega dela letovati samo v določenem terminu;
—	delavci, ki so vezani na kolektivni dopust svojega zakonca; —- delavci z nižjimi OD na družinskega člana.
Ce se bo več delavcev prijavilo za isti termin, se bomo skušali dogovarjati in če tudi to ne bo uspelo, bo odločil sindikat na podlagi gornjih meril.
Posebej vabimo naše upokojence
na letovanje v predsezoni in posezoni. Prikolice bodo na razpolago po 1. juniju in 30. 9., dom v Rabcu pa je uporaben vse leto. V sezoni imajo sicer prednost aktivni člani Avtotehne, vendar bomo termin, ki bo po preteku roka za prijave ostal prost, oddali tudi upokojencem, če se bodo zanimali zanj. Pokličite, oglasite se, pijavite se!
Prikolice še ne bodo uporabne, lahko pa odpotujeta v Rabac, ki je spomladi najlepši.
Zadnja vest
Konferenca sindikata Avtotehne je danes (15. 3.) razpravljala o višini regresa za letni dopust. Sprejet je bil predlog tozda Zastopstva, po katerem naj vsi delavci Avtotehne dobijo enak regres (bruto 3200 din), socialno ogroženi delavci pa imajo tudi brezplačno letovanje v prikolicah in v domu. Seveda se morajo tudi ti delavci prijaviti za letovanje v roku in se dogovarjati za termine pod enakimi pogoji kot vsi ostali v Avtotehni.
Meta Batič
PRIJAVNICA
Podpisani .....................................................
delavec TOZD ....................................se prijavljam
za letovanje v:
a)	AC Stupice
b)	AC Zelena laguna
c)	AC Ulika
d)	dom v Rabcu, število sob ..........
(ustrezno obkrožiti)
za termin .........................................., oz. izven
sezone v času ............,.........................
Nazadnje sem letoval v počitniških objektih Avtotehne
(navedi kraj) v letu .....
Ljubljana, ........................... 1982
Podpis
In kam za 1. maj?
ZAPISNIK
2. redne seje samoupravne delavske kontrole DSSS, z dne 4. 3. 1982, ki je sprejela naslednje sklepe, in sicer:
Sklepi disciplinske komisije
Sklep 1.
Tovarišu Žunar Josipu se da naloga, da nam dostavi pregled porabe stroškov reprezentance po stroškovnih mestih — boni za leto 1981, in sicer, koliko reprezentančnih bonov se je porabilo za kavo, čaj, sokove in koliko smo porabili reprezentance na zalogo (žgane pijače). Rok za poročilo 15. 3. 1982.
Sklep 2.
Samoupravna delavska kontrola da predlog, da se ukinejo boni za reprezentanco, oziroma da ima reprenzentančne bone samo diektor DSSS, ne pa vsak vodja oddelka, ker so opazne zlorabe.
Primer 1.
Pride nekdo iz enega nadstropja v drugo in takoj zahteva kavo, sok ali pa celo žgano pijačo. Očitno je, da iz drugih nadstropij in TOZD prihajajo v GRS na pijačo in si jo tudi sami strežejo.
Sklep 3.
Samoupravna delavska kontrola zadolžuje tov. Petriča, da pojasni kdo ima ključ od zapore v garaži na Titovi 36 in zakaj služi garaža, ali za službena vozila ali za privatna.
Sklep 4.
Samoupravna delavska kontrola opozarja vse delavce DSSS, da v primeru kršitve delovnih obveznosti, lahko pismeno-anonim-no prijavi vsakega kršitelja. V ta namen so ob uri za žigosanje nameščene posebne skrinje samoupravne delavske kontrole.
Sklep 5.
Pri naslednji seji samoupravne delavske kontrole bomo obravnavali zaključni x-ačun za poslovno leto 1981.
Sklep 6.
Sklepi samoupravne delavske kontrole se objavijo v Glasilu.
V VEDNOST:
—	Delavski svet DSSS
—	Samoupr. del. kontrole tozdov
—	Generalni direktor
—	V. D. vod. DSSS
—	Vsem članom samoup. del. kontrole
Predsednik Samoupr. del. kontrole:
Smajo Džafič
(NI LEKTORIRANO)
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta se vsem iskreno zahvaljujem za izraženo sožalje, venec in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Albin Bečan
Disciplinska komisija Avtotehne v sestavi: Boris Kačar, tozd Trgovina (predsednik), Jože Žunar, DSSS, Ada Jerše, tozd Zastopstva, Rajko Trunk, tozd Servisi in Božena Pivk (zunanja sodelavka), je ob pravni pomoči vodje pravne službe Darka Jeršeta na svojem zasedanju 25. 1. 1982 izrekla naslednje ukrepe:
Borisu Stražarju iz tozd Trgovina: prenehanje delovnega razmerja, ker je v decembru 1981 odnesel domov televizor Korting Mariner in ga uporabljal, šele januarja 1982 pa je plačal kupnino zanj, vendar tudi tokrat ne v celoti. Odgovorni delavec je vložil ugovor proti sklepu disciplinske komisije, vendar je delavski svet ugovor zavrnil.
Ivanu Kalčiču iz tozda Servisi: prenehanje delovnega razmerja, pogojno odloženo za dobo enega leta. Odgovorni delavec je v novembru oziroma decembru 1981 dvakrat kršil predpise iz varstva pri delu in s tem povzročil nevarnost za ljudi in premoženje.
Senija Dizdarevič, Atifa Haračič, Marija Milojko-vič, Zemuna Velič iz DSSS: prenehanje delovnega razmerja, pogojno odloženo za dobo enega leta. Odgovorne delavke so odklonile čiščenje prostorov po novem razporedu, s katerim je zagotovljena smotrnejša izraba delovnega časa.
Slobodanu Pejiču iz DSSS: javni opomin, ker se je 13. 11. 1981 nasilno vedel, istega dne pa je tudi odšel z dela brez dovolilnice.
Antonu Petku iz tozda Servisi: javni opomin, ker je v mesecu oktobru in novembru napačno žigosal kontrolne kartice prisotnosti na delu.
Satku Šabiču iz tozda Trgovina: javni opomin, ker je odklonil delo, ki je bilo potrebno za nemoten potek delovnega procesa.
Dragoslavu Nedeljkoviču iz predstavništva Beograd: javni opomin, ker je zamujal na delo.
Enemu delavcu je bil izrečen opomin, dva pa sta bila oproščena odgovornosti.
Skupna disciplinska komisija je v sestavi Boris Kačar, tozd Trgovina (predsednik), Aleksander Arhar, tozd Servisi, Jože Žunar, DSSS, Jerše Ada, tozd Zastopstva in Franci Debevc (zunanji sodelavec), ponovno zasedala 19. 2. 1982. Ob strokovni pomoči vodje pravne službe je izrekla naslednji ukrep:
Selimu Redepu iz predstavništva Skopje: prenehanje delovnega razmerja. Odgovorni delavec je bil do 8. 1. 1982 na bolniškem dopustu, nato pa se še po petih dneh od izteka bolniškega dopusta brez opravičenega razloga ni vrnil na delo.
VELESLALOM
Kaj vse
je videla Erika v Kranjski gori
zapiski s službene poti
Letošnjega 6. prvenstva v veleslalomu se je udeležilo kar 120 tekmovalcev in navijačev. Otroci naših delavcev so bili v tekmovalnem zanosu. Opogumili so se letos tudi tisti, ki so do sedaj bili med navijači in opazovalci.
Vremenoslovci se v napovedi niso zmotili. Sonce je prijetno grelo in pošiljalo tople žarke na smučišče. Sobota — zadnja v februarju — je bila topla, sončna in vesela.
Letos je bila razglasitev rezultatov kar na smučišču (stabilizacija). Podelili smo 24 medalj in 25 priznanj. (Pa naj še kdo reče, da je za malo denarja malo muzike). Ne smem pozabiti povedati, da je letos Komisija za šport in rekreacijo podelila tudi posebno priznanje našemu najmlajšemu udeležencu veleslaloma, malemu Tomažu Urglu, ki se je dobro držal vse do cilja, le v samem cilju se je odločil, da gre za očkom mimo »kolov«, tako da je bil njegov rezultat 1:51:89. Mali Tomaž je zaostal za našima »najboljšima« Jožetom Kocljem (1:43,12) in Andrejem Marinkom (1:32,52) samo nekaj sekund.
Poškodb ni bilo! Vsi so bili zdravi in čili. Ponovno lahko rečemo: »Konec dober, vse dobro.«
Ampak, če bi ocenjevala dan po jutru, potem bi Erika zaslužila navsezgodaj zjutraj (ob 8. uri) ukor, ker jo je avtobus lovil okoli Avtotehne (zaradi za-mudej se ve!).
Organizatorjem, priznam, je povzročila nekaj skrbi, ker je avtobus ni mogel ujeti, tako so se odpeljali brez nje. Na zborno mesto je zamudila, vendar jih je pričakala na cilju v Martuljku.
Kasneje je to neljubo zamudo popravila z delom in potekom organizacije veleslaloma.
Rezultate veleslaloma podajam tako kot jih je videla ura in moja malenkost.
Tudi letos so se po strmini spustili najprej najmlajši ude-ženci veleslaloma:
— Miha DOBRILA ni mogel izpolniti svoje lanske obljube »napacal bom prvaka in osvojil zlato medaljo«, ker je bil letos bolan.
Pa čisto zares!
Torej obljuba velja za veleslalom 83, ali, Miha!
—• Ana OBLAK je letos odstopila zlato medaljo Roku Černetu, iki je bil boljši samo za nekaj stotink.
— Barbara LAVRIŠA in Milena PETEK sta letos dokazali, da je bila lanskoletna diskvalifikacija čisto slučajna (tudi Križaj in Strel imata včasih smolo). Osvojili sta odlično 5. in 6. mesto.
— Tudi Marko PETEK je dokazal, da se ne da, saj je iz lanskoletnega 7. mesta (1:16,50), privozil na odlično 2. mesto (55,37) in osvojil srebro.
Bravo, Matko! Drugo leto držimo fige za zlato!
— Milan ŠUŠTERŠIČ je pri st. pionirjih obdržal odlično 2. mesto. Popravil je tudi rezultat, saj je bila letos proga malo daljša.
Joško PIRC letos ni bil v tako dobri formi kot lani, saj je 1. mesto prepustil Zdravku ŠUŠTARŠIČU, sam pa je zdrsnil na 13. mesto.
Joško, namaži drugo leto svoje smuči in se poženi za svojo zlato!
— Bojani BLATNIK letos niso ležala veleslalomska vratca, saj je iz lanskoletnega 6. mesta pristala šele na 21. mestu. Bo drugo leto bolje, ali ne!
— Erikin brat Miha je imel mehke noge že v Ljubljani, takoj ko je zvedel, da se pelje na tekmovanje v veleslalomu. Kljub temu, da je vedno zatr-
jeval kako je odličen smučar, je cincal in premišljeval, ali naj tekmuje. Pri cincal si je 16. mesto, ker je bila »močna« konkurenca (tako pravi on) in ni imel dobro namazanih smuči. Vedno so vse maže krive in . . .
— Med ženskami je ponovno pokazala svojo premoč Zdenka BOGATAJ v močni konkurenci še treh predstavnic, saj je uspela zadržati lanskoletno zlato.
—- Vojka NOVAKA je letos prehitel Rajko TRUNK (maskota veleslaloma). Očitno mu je manjkala samo še ta zlata. Ne vem čisto zagotovo, komu je »maskota« prinesla največ sreče!
— Od delavcev elektronike moram posebno pohvaliti odličnega veleslalomista Andreja MARINKA, ki je švignil po
smučišču kot »strela« (ne Strel!) in se uvrstil na odlično — Startal je na koledar, ker je bila ura prehitra.
— Matija HOČEVAR se je po lanskoletnem počivanju (ostal je doma) letos le »skoraj-žil«, odvozil veleslalom in osvojil zavidljivo 12. mesto. Da, bolje ista, nego ništa; človek hoče navzgor.
— Milan LEVSTIK je bil (še od lani) jezen sam nase, ker je zavozil na 20. mesto (57,48). Zatrjuje, da bi imel ponovno zelo dober rezultat, če ga ne bi___
— Marjan PREMOŠA je drgetal predvsem kot organizator. Popustilo ga je šele v Ljubljani. Organizacija in smučanje je res naporen »trim«. Uspelo je, ni kaj, sicer pa si imel ob sebi »maskoto«, ki prinaša srečo.
— Tonetu UMEKU tudi maže niso pomagale za osvojitev medalje. Osvojil je samo priznanje.
— Tone ZUPAN je »šišal« Zvoneta Kneseta. Očitno je Zvone dober prognostik, saj je to napovedal že lani.
— Janezu OBLAKU še vedno bolj leži letenje kot smučanje. Medalja še ne pomeni, da si boljši! Konkurenca je važna!
— Franci BLATNIK ne zna in ne zna namazati smuči. Tudi barva maže je včasih važna.
— Vido BEVC in Ivan PODOBNIK sta sodelovanje očitno vzela zelo resno. Prismučala sta si medalji. Sklenila sta, da letos ne bosta samo sodelovala, ampak bosta tudi zmagala.
— Ivan PODOBNIK je lansko kritiko vzel hudo resno (1:30,22). Z lanskoletnega zadnjega mesita je privozil na odlično 2. mesto z rezultatom 59,58. Kaveljc, ni kaj!
— Dore MLAKAR je imel letos smolo. Padel je kot »zmaj«.
— Katja KRMELJ se je zopet opravičila, saj se je že zmenila na drugem »smučišču«.
— Milan BOGOSAVLJEVIC se je sicer prijavil in to zadnji moment, vendar si je očitno zadnji moment tudi premislil. Ja, res je razlika med smučanjem in fuzbalom.
— Walter MISLEJ je letos smuči že spravil. Škoda!
— Roman JESENŠEK se še vedno boji (konkurence? ne vem!). Rekel je, da raje skače. Njegov osebni rekord je 32 m, noge si lomi že pri 4 metrih.
— Srebra in Hatida ne smučata in ne skačeta, še manj pa lomita noge. Bili sta servirki na terenu in otroški negovalki. Poleg otroškega vrtca sta imeli tudi potujoči bife. Vsakemu udeležencu (dokler sta še imeli rum) sta nalili en »kapsl« in razdeljevali malico.
— Franci ROŽEJ je letos ostal brez besed, tako je bil zadovoljen z malico na tekmovanju.
— Jurij ČERNIČ se je naknadno opravičil. Bil je zadržan! Žena ga ni pustila na veleslalom.
Kljub temu imamo nekaj dokaznega gradiva, kje so se zadrževali naši tekmovalci 27. februarja.
Tekmovalci so imeli različen slog. Pri nekaterih je bil težko opredeljiv. Njihova tehnika je bila »maže na smuči in s smučmi v sneg«. Osnova jim je bila vedno strmina, ki je nekatere tako vznemirila, da so skušali progo prestaviti za kak meter bolj v desno ali v levo.
Na letošnjem velikem veleslalomu so manjkala nekatera znana imena ..., ki bi morda spremenila vrstni red zmagovalcev.
Erika Železnik
MOŠKI C	
(letnik 1937 do 1946)	
1. Zupan Tone	38,31
2. Krese Zvone	39,79
3. Pogačar Janez	42,28
4. Verbič Marjan	43,84
5. Šuštaršič Franc	45,51
6. Manfreda Janez	46,78
7. Hrovat Željko	49,21
8. Kranjc Miro	49,31
9. Marinko Andrej	1:32,52
MOŠKI B	
(letnik 1947 do 1956)	
1. Trunk Rajko	39,32
2. Novak Vojko	39,61
3. Gršič Janez	40,35
4. Umek Tone	40,95
5. Žnidaršič Boris	41,36
6. Lavriša Stane	42,16
7. Dobrila Roman	42,29
8. Premoša Marjan	42,77
9. Premk Silvo	44,01
10. Cop Tone	44,88
11. Drašček Vojko	45,40
12. Hočevar Matija	45,85
13. Jakelj Marjan	45,86
14. Polajnar Janez	46,31
15. Boršič Dušan	50,84
16. Lendero Stane	50,94
17. Majdič Maks	53,05
18. Roželj Franc	54,12
19. Pančur Stane	55,71
20. Levstik Milan	57,48
MOŠKI A	
(letnik 1957 in mlajši)	
1. Kozin Alojz	38,80
2. Medvešček Peter	40,00
3. Mihelčič Lojzij	40,75
4. Dolenc Peter	41,74
5. Žibert Jože	44,33
6. Šušteršič Franci	49,81
7. Šurk Silvin	50,24
8. Mlakar Izidor	1:06,00
Ostali tekmovalci so odsto-	
pili oziroma so bili diskvalificirani.	
Roman	Dobrila
Rezultati
prvenstva Avtotehne v veleslalomu 1982

Čestitka iz Zagreba
OTROCI A	
(letnik 1974 in	mlajši)
1. Kersnik Jaka	54,75
2. Petek Marko	55,37
3. Lendero Aleš	1:18,69
4. Kooekj Sandi	1:19,22
5. Manfreda Nina	1:30,83
OTROCI B	
(letnik 1971 do	1973)
1. Čeme Rok	49,00
2. Oblak Ana	49,63
3. Kerševan Matej	52,50
4. Urgl Petra	53,58
5. Lavriša Barbara	53,93
6. Petek Milena	54,57
7. Kutnjak Tomaž	57,59
8. Žnidaršič Sebastjan 58,28	
9. Galič Dragan	1:02,87
10. Pelko Robi	1:08,04
11. Hrovat Gorazd	1:15,06
12. Jakelj Mojca	1:36,23
OTROCI C	
(letnik 1970 do 1977)	
1. Šuštaršič Zdravko	39,97	
2. Šuštaršič Milan	41,13
3. Pogačar Barbara	43,18
4. Manfreda Mojca	44,73
5. Ergaver Tomaž	44,95
6.	Kranjc Mitja
7.	Barbič Vladimir
8.	Oblak Tomaž
9.	Krese Sandi
10.	Marinko Boštjan
11.	Barbič Andrej
12.	Zupan Sabina
13.	Pirc Joško
14.	Gramc
15.	Podobnik Iztok
16.	Grbec Miha
17.	Mavrič Tomaž
18.	Krese Tadeja
19.	Mavrič Mateja
20.	Jakelj Boris
21.	Blatnik Bojana

11
ŽENSKE	
1. Bogataj Zdenka	52,63
2. Lobe Mojca	62,48
3. Čeme Anica	1:07,46
4. Rus Marija	1:35,30
MOŠKI D	
(letnik 1936 in	starejši)
1. Bevc Vido	48,38
2. Podobnik Ivan	59,58
3. Oblak Janez	1:04,34
4. Blatnik Franc	1:04,77
5. Ergaver Franc	1:08,40
6. Kocelj Jože	1:43,12
prišli ► ◄ odšli
TOZD TRGOVINA, n. sub. o.
Odšli:
26. 2. 1982 — Selim Redep — predstavništvo Skopje 28. 2. 1982 — Vukman Ante 28. 2. 1982 — Potkonjak Jožica
TOZD SERVISI, n. sub. o. Odšli:
14. 2. 1981 — Boriček Marjan 28. 2. 1982 — Holer Simon 28. 2. 1982. — Ergaver Franc
TOZD ZASTOPSTVA, n. sub. o.
Odšli:
14.	2. 1982 — Gunde Simona
15.	2. 1982 — Grintal Jurij
Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Titova c. 36. Ureja uredniški odbor: Meta Batič, Matija Cajhen, Jurij Černič (glavni in tehnični urednik), Borut Janovsky (odgovorni urednik), Katja Krmelj, Brane Masten, Lidija Mesnik, Zvone Ogrinc, Vojko Spačal. Naslov uredništva: Titova 36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna Ljubljana v nakladi 900 izvodov. — Časopis prejemajo člani kolektiva štipendisti in upokojenci brezplačno. Časopis izhaja enkrat mesečno. — Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72.
Teorija in praksa
Pust, Pust krivih ust, skozi vas, skozi trg nosi kratek čas...
Tako se začne pustna pesem iz davnih dni. Tega dne se veseli staro in mlado. Navkljub stabilizaciji in skromnejšemu življenju smo mi Slovenci še vedno veseli ljudje in to znamo tudi pokazati ob raznih naših praznikih. Pust pa je najboljša priložnost tudi za tiste — ta zadržane, da se malo spnoste. Za pravo masko se lahko vsakdo skrije, pokaže svojo duhovitot v oblačenju in pravem maskiranju, obnašanju, mimiki, plesu.
Tako je PUST obiskal tudi našo AVTOTEHNO. Maškare so bile oblečene v pisana oblačila in njihovi obrazi so predstavljali živali, mušketirje, plesalke in drugo.
Najbolj primerna maska za ta čas pa je bila obubožana princesa, ki je predstavljala našo delovno organizacijo. V lepi svileni obleki, polni nakita, a zakrita, je vlekla na vrvi velikega belega že »crknjenega« psa. Maska je bila vsa sestradana in prosila je vbogajme. Na glavi je imela krono, ki je predstavljala našo AVTOTEHNO. Spodaj pa je krono krasil napis:
V	SLAVI IN BEDI JAZ KOŠATIM SE!
SOS — SOS — SOS
PRETI MI DRUŽBENO VARSTVO!
HELP — POMAGAJTE — HELP!
V	napisu je bilo precej aforizma, a kdo se ne bi usmilil obubožane princese in ji ne bi pomagal, saj je bila nema in gluha, le z roko je ponazarjala, da je lačna in zato je beseda POMAGAJTE kar dobro zalegla.
Maska je namreč dobro vedela, 'da so bili nekoč v AT boljši časi in takrat smo se kar precej košatili z prevelikimi izdatki, zdaj pa se bojimo družbenega varstva, ki lebdi nad nami kot Damoklejev meč.
Sestradni pes se je vlekel po tleh kot da je res že poginil. Naša princesa je nabrala kar precej drobiža in tudi en stotak je bil zaven. Po končanem obhodu smo prešteli nabrani dobiž. Človek ne bi verjel, da smo še vedno radodarni, našteli smo kar 800 dinarjev. To pa je že nekaj za naše vedno prazne želodce. Kar smo skupaj zbrali, bomo tudi skupaj zapravili. Pripravili bomo obložene kruhke in malo vina in skupaj bomo zalili pusta.
Ko je maska kasneje — že preoblečena — šla po hodniku, je nekdo oponašal pasji lajež. Upam, da to ni bil tisti v zadnji stiski, saj še vedno delamo in še vedno upamo. Upamo na boljše dni, ko nam bo spet lepše in prijetnejše.
Pust je bil in ostane naš slovenski narodni praznik in to bo verjetno tudi ostalo, dokler bodo naša slovenska dekleta rada plesala, se možila in imela naraščaj, ki bo proslavljal Pusta.
Vaša Maska Milka Pavšelj
Pri Založbi Borec bo letos že tretjič izšla knjiga Jožeta Vidica PO SLEDOVIH ČRNE ROKE. Medtem ko je prvi natis obsegal 580 strani, 160 fotografij in dokumentov, bo tretji obsegal 680 strani, 200 fotografij in dokumentov. Cena je 650 dinarjev.
Cma roka je bila najbolj divja, edinstvena tajna morilska organizacija, ki je v minuli vojni delovala samo v Sloveniji. Morilci so ime povzeli po tajni organizaciji, ki je pred prvo svetovno vojno delovala v okviru obveščevalnega urada srbske vojske. Tudi slovenska črna roka se je izcimila iz obveščevalnega urada komande oetniške vojske za Slovenijo in urada tajne domobranske obveščevalne službe.
Po sledovih črne roke
Predlog sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o odgovornosti delavcev Avtotehne se glasi:
11. člen
Lažje kršitve delovnih obveznosti so:
Točka 21: »Grobo, žaljivo ali zelo nevljudno obnašanje proti sodelavcem ali strankam.«
Kršitelji tega člena se bodo mogoče kdaj pa kdaj popraskali za ušesom ali pa po pleši, tako da bodo prizori kot zgoraj le še preteklost. Naj jih člen pošteno osvesti!
Upajoča v člen
Alja Behrends
X>XXSXX\XVXXNX\NXXXXNXXXVVVNXNXVSNXVSXV\\XX\XX>
O črni roki smo doslej vedeli bore malo, čeprav je ta pošast strahotno pustošila po naših krajih. Morila je matere z več kot desetimi otroci, mlada dekleta, otroke in starčke, včasih cele družine. Pisec podrobno opisuje zločine črne roke na Jesenicah, v Kranju, Ljubljani in njeni okolici, na Škofljici, v Pijavi gorici, na Turjaku, v Velikih Laščah, v Žužembeiiku, v Mimi peči, v Novem mestu, v Grosuplju, Višnji gori, v Trebnjem, v dolini Mirne, Šentrupertu, Skoci-janu, Kostanjevici pa vse do hrvaške meje, na Notranjskem od Brezovice, pa Vrhnike in Logatca do Trsta, v Polhograjskih Dolomitih do Žirov, v okolici Litije in drugod.
NAROČILNICA: ZALOŽBI BOREC, 61000 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 28/1
Naročam knjigo PO SLEDOVIH ČRNE ROKE .............. izvodov
Ime in primek (naslov del. organizacije) ..................
Zaposlen pri ..............................................
Naslov stanovanja .........................................
Knjigo bom plačal: po prevzemu, v 1, 2 ali 3 obrokih (ustrezno obkroži ali podčrtaj). Cena knjige je 650 dinarjev.