št. 5(2163) Leto XLII Novo mesto, četrtek, 31. januarja 1991 Cena: 18 din n tebruaria I975 je bil list odlikovan i redom .USLUGE ZA NAROD S SRFBRMIMI ŽARKI (Wy\ rv) J l YU ISSN 0416-2242 LU 5: ESS3222ES1 tEEspiEg d2Z3EiIEEQ Sanacija Adrie brez novih naložb »as v stečaj Razen zmanjšanja števila zaposlenih brez dramatičnih posegov v Adriji — Zara-_______________di zalivske krize letošnja sezona še negotova NOVO MESTO — Direktor Adrie Caravan Andreas Poschacher je, tako kot je obljubil, pred iztekom lanskega leta poslovodnemu odboru korporacije IM V predočil sanacijski načrt, v katerem je v nekaj variantah nakaza) možne rešitve za to delniško družbo, ki je zaradi velikih izgub v zadnjih nekaj letih zašla v dokaj nezavidljiv položaj, prav na koncu lanskega leta pa je zaradi predolgo blokiranega žiro računa prišlo celo do prijave sodišču, kar bi v neugodnih okoliščinah lahko pomenilo prisilno poravnavo ali celo stečgj. v postopku v republiški skupščini. Drugi ukrepi so med sabo povezani, M Mil Predsednik peterle z ministroma v KOČEVJU Lo£?&E - .Predsednik vlade m Igor ni??e (er ministra Janez Janša ,i Kočf.vicV??r k?d° 5- februarja obiskali na k°d° ob 17. uri sodelo- KgSiSSBSSJ __ aiamanak^eVsko občino- Gre za do- J JS in n5Rtm0«^Vrt , srj^on°vo iSkiho^ *»1 3£viJS**« je okoli 80 od- e)j°’ o razni _m J1^ v družbeni lasti in ima-aba.' jenjudniiti?t0nji **!naCrti 0 podržav-ev‘by, >osledtc^Ž« neiS;mlje5ePosebnohude ’ ^ijovati m,’ občina ne bi mogla načr-?•! «gSfi23a “ 80 odstotkov s1 mo^a ln tudi ne gospodariti Za poznavalca Adrie in njenega položaja na evropskem trgu se zdi vse to precej čudno, saj ta firma uživa med proizvajalci mobilne počitniške opreme velik ugled, je tretja po velikosti v Evropi, med slovenskimi izvozniki pa nenavadnost, saj le kakih 5 odst. proizvodnje proda doma. Toda bilanca je neizprosna. Kazen, ki je zaradi precenjenega tečaja dinaija prizadela vse izvoznike, je Adrio prizadela toliko bolj. Izgub na tujem trgu namreč ni mogla nadomestiti z visokimi cenami doma. Andreas Poschacher, ki je prišel v Adrio iz njene francoske prodajne mreže, je imel dolga leta priložnost videti, kakšne izdelke le-ta pošilja na tuji trg, in opozaijati na pomanjkljivosti, ki so potem bile ali pa tudi ne odpravljene. Zato je njegov sanacijski načrt, ki ga je ja-nuaija poslovodni odbor sprejel, usmerjen na odpravo lastnih pomanjkljivosti, seveda v upanju, da bo država storila, kar je v njeni pristojnosti. O ukrepu, ki bo najbolj občutno prizadel zaposlene, smo že poročali. Gre za zmanjšanje zaposlenih za 402 delavca. Te dni so bile sestavljene liste tistih, ki se bodo morali tako ali drugače od Adrije posloviti. Gre za proizvodne in režijske delavce, reševanje občutljive celotne kadrovske problematike pa naj bi po besedah direktoija Poshacherja trajalo do junija meseca. Reševanje bo precej odvisno od zakonodaje, kije prav sedaj nanašajo pa se predvsem na izboljšanje organizacije dela, kvalitete in tehnologije. V ta namen so podpisali pogodbo z Jugoinspektom, ki naj bi v sodelovanju z nemško ekspertno firmo TUF poiskal najboljše organizacijske možnosti za Adrio. Na ta način naj bi z manj delavci izdelali ravno toliko ali še več, hkrati pa izboljšali kvaliteto izdelkov. Povsem bi se morali rešiti nedokončane proizvodnje, saj je večkratno vračanje prikolic na proizvodne trake za dokončavanje nesmotrno in drago. Poudariti je treba, da Adria dela z dobrimi materiali, ki so 70-odstotno iz uvoza, ter daje tu le malo rezerve za izboljšanje, torej preostane za boj z ostro evropsko konkurenco le njeno lastno orožje — visoka učinkovitost. Ker vzhod s svojo nizko kupno močjo še lep čas ne bo zanimiv, zah,eVa ^ 5. strani: * J!!***"0* Dinosa visi v zraku 1,4 6-strani: * t^?,i?}de,TK>krati zapustili Demos 114 7- strani: ^ >>P°mladi<< ^ sme * kovinarji Dolenjskega li- * Otok kamnitih glav ho- J '2-strani: sl Grubeličevi in Ti *>vi grah! fren- NAGRADA ZA MAG. KOVAČIČA LJUBLJANA — Gospodarska zbornica Slovenije ohranja vsakoletno tradicionalno podeljevanje nagrad najbolj uspešnim slovenskim gospodarstvenikom. Do sedaj so bile to nagrade Borisa Kraigheija, letos pa so se prvič imenovale »Nagrada Gospodarske zbornice«, saj so tržna merila zamenjala vrednote socialističnega tipa gospodarjenja. Nagrade so podelili 25. januarja v Ljubljani. Med petimi letošnjimi nagrajenci Gospodarske zbornice Slovenije za gospodarske dosežke trajnejšega pomena je tudi mag. Miloš Kovačič, generalni direktor novomeške tovarne zdravil Krka. V obrazložitev je podeljevalec zapisal, da je mag. Kovačič s svojimi metodami vodenja odločilno vplival na modernizacijo organiziranosti poslovanja Krke, na razvoj raziskovalnega in razvojnega dela, na uvajanje sodobnih tehnologij in kadrov. Tako v Krki že leta dosegajo dobre poslovne rezultate, ki jo uvrščajo med vodilna in finančno uspešna podjetja. izhod le stečaj. V podjetju je tudi preveč zaposlenih pa še njihova izobrazbena sestava je slaba. Svoje obrate ima raztresene na preveč mestih. Je pa Itas tudi žrtev inflacijskih časov, saj je dolg proizvodni ciklus stroške za njihove izdelke hitreje povečeval, kot so oni cene. Iz-vedenčevo mnenje je bilo, da bi Itas za rešitev potreboval 95 milijonov din dolgoročnih kreditov, da bi tako odpravil drage kratkoročne kredite in odpravil prej naštete pomanjkljivosti. Možnosti za tak kredit pa ni, zato se stečaju ne da izogniti in sodišče je že imenovalo za stečajnega upravitelja Jožeta Pavla Babška, stečajni sodnik pa je Miodrag Djordjevič. S sodno odločitvijo o stečaju je hkrati prenehalo delovno razmeije vsem (okoli 700) zaposlenim. Stečajni upravitelj je dolžan varovati interese upnikov, med katerimi je največji Ljubljanska banka, saj samo njej Itas dolguje nad 20 milijonov DEM, kar je 70 odst. vseh Ita-sovih dolgov. Rok za vložitev zahtevkov je teden dni, se pravi do danes. Po oceni dosedanjega v.d. direktoija Itasa, Darka Vidiča, jih bo od 700 delavcev Itasa ostalo brez dela 300. Štiristo pa jih bo dobilo delo v podjetjih, ki bodo nastala iz Itasa. J. PRIMC KRVODAJALSKE AKCIJE Rdeči križ Slovenije pripravlja februarja krvodajalske akcije tudi na območju občin, ki jih pokriva Dolenjski list. Tako bo 13., 14. in 15. fe-bruaija akcija v Ribnici, 19. februaija v Metliki ter 20. in 21. februaija v črnomaljski občini. Prijave sprejemajo občinske organizacije Rdečega križa, v podjetjih pa aktivisti RK, odgovorni za krvodajalstvo. SMUČANJE KOT ŠOLA — Sedeminosemdeset učencev petih razredov iz osnovne Sole Grm se je minuli teden učilo vijuganja na smučeh, namesto da bi sedeli v šolskih klopeh. V smučarski center Rog na Gačah jih je vsako jutro odpeljal avtobus, vrnili pa so se v večernih urah, saj ni nihče od otrok želel iz »razreda« prej, preden se je ustavila vlečnica. Šolo smučanja so omogočili starši in šola, strokovno pa sojo vodili člani smučarskega društva Rog. V času, ko ni v dolinah snega, je bila to za otroke prava Indija Koromandija. (Foto: J. Pavlin) »Ne živimo na majhnem otoku« Dr. Alojzij Šuštar gost Kluba svobodna katedra — Cerkev ima v novih razmerah še večjo odgovornost — Drugačen jezik istega evangelija — Gremo v svet NOVO MESTO — »Govori se o novi evangelizacjji. To ne pomeni, da hoče Cerkev v novih razmerah oznanjati nov evangelij). Oznanja istega kot prej, vendar bi ga Cerkev želela oznanjati v novem jeziku, na nov način, v novem osebnem pogovoru z ljudmi,« je v Novem mestu poudaril dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in metropolit, ko je bil 23. januarja gost Kluba svobodna katedra. Pogovor je vodil novinar Dolenjskega lista Marjan Bauer. jo, bogatstvom misli, strpnostjo in vsakomur razumljivo besedo. ^ ^ Dr. Šuštarje dejal, da ima Cerkev v novih razmerah še veliko večjo odgovornost. V demokratični družbi se lahko vsakdo priglasi k besedi, razlaga svo- _____ ffitoturi m'tJ^AČI —Morda je tudi vojna v Zalivu kriva, da najnovejša prireditev Lov na lisico, kisojo v soboto pripravili $e • nsnfn‘ in gostinski delavci, ni v celoti uspela. Struški konji so bili menda že razprodani italijanskim turistom in ker teh ni »Oc0J lisico zapodilo le sedem domačih jahačev, ki so imeli v žepu 50 mark. Tudi večerna gala prireditev »Mladi, kot smo NlPičem in Korenom ni pritegnila obiskovalcev. Otoški delavci lahko le upajo, da bo spomladi, ko bodo prireditev ZaJahanih vseh 35 konjev. (Foto: J. Pavlin) je mnenje. Tudi Cerkev mora računati, da ne bo, tako kot včasih, stala samo nasproti Partiji ali ideologiji. Soočala se bo s številnimi skupinami, ki jo bodo kritično presojale, tako škofe in duhovnike kot tudi vernike. Po toliko letih enoumja se je o Cerkvi nabralo veliko neznanja, nepoznavanja. Ljudem bi bilo treba pojasniti, kaj krščanstvo in Cerkev sploh sta, kaj je cerkvena zgodovina, kaj je bila dejavnost Cerkve v zgodovini slovenskega naroda, v zadnji vojni in po njej. Veliko je še predsodkov, obilo poenostavljenih predstav, posredovanih v šoli, v občilih, na sestankih. Po besedah dr. Alojzija Šuštaija bi Cerkev rada čimveč prispevala k ohranjanju in poživljanju slovenske narodne kulture, narodne zavesti, in to v povezavi z vsemi Slovenci po svetu in v odprtosti za vse druge narode. »Ne živimo na majhnem otoku, smo del celote, s katero moramo sodelovati. Bolj živo, z več možnostmi. Zanimanje za Slovenijo v svetu narašča. Če se drugi obračajo k Sloveniji, se moramo tudi mi posvetiti drugim in seveda tudi sebi,« je med drugim dejal dr. Alojzij Šuštar na večeru, ki ga je obogatil s svojo že pregovorno neposrednostjo, odkritost- Včerai usodi Težki trenutki za Novoles raj je o njegovi us odločalo sodišče STRAŽA — Včerajšnji dan, sreda, 30. januarja, je bil eden najbolj usodnih dni v zgodovini Novolesa. Na Temeljnem sodišču v Novem mestu je bila za 8. uro zjutraj napovedana razprava o prisilni poravnavi, katere naj bi se udeležili številni upniki, ki imajo do Novolesa večje teijatve, predvsem pa tistih nekaj deset, med njimi je zagotovo največja Ljubljanska banka, ki imajo v rokah škarje in platno nadaljnje usode tega dolenjskega lesnega velikana. Kako se je stvar na sodišču razpletla, ne moremo poročati, saj smo zaključili redakcijo v torek dopoldne, eno pa je gotovo, in s tem so si na jasnem v vodstvu in za delovnimi stroji: sedanje agonije mora biti konec. Nedonosne linije in obrate bo treba zapreti, perspektive pa izboljšati in delo na njih izboljšati tako, da bodo delali z dobičkom. Nadaljevanje nilo pod vodo Dr. Alojzjj Šuštar »Obrnimo se k svetu in k sebi« (Foto: A. B.) menjeno dolino Krke. Nekaj upanja v sicer turobnem vzdušju zbuja vest, da so se prejšnji teden mudili v Novolesu strokovnjaki štirih evropskih konsultnih firm, ki so po dogovoru med Svetovno banko in No-volesom preučevale stanje v Novolesu in dale mnenja o možnosti izdelave študij za preusmeritev in racionalizacijo proizvodnje, na podlagi katerih bi bili • Kakšna bo odločitev upnikov in sodišča, je vsekakor težko napovedati. S podobnimi postopki na Dolenjskem do sedsy tudi še nimamo kgj dosti izkušenj, vsaj s tako velikimi firmami ne, bralcem pa je gotovo znan podoben postopek pri Ehinu, ki je trajal precej dolgo in še sethg ni dokončno odločen. Pri Elanu je bila zadeva toliko boji zapletena, ker je bilo upnikov, zlasti velikih, neprimerno več. potem usmerjeni krediti Svetovne banke. Novoles se je že odločil za svetovalno firmo Priče Water House, še ta teden pa bo veijetno znana tudi odločitev Svetovne banke. GLASOVI PLAŠIJO DELAVCE KOČEVJE, ČABAR, OSILNICA -V reškem Novem listu je bil pred kratkim objavljen članek, v katerem je rečeno, da veliko ljudi iz občine Čabar dela v bližnjih slovenskih krajih, po plebiscitu v Sloveniji pa se boje, da bodo ostali brez dela. O tem smo vprašali predsednika IS občine Kočevje Lada Lenassija, saj je znano, da prav iz občine Čabar dela več ljudi v Osilnici in drugod. Odgovoril je: »Samo zaradi plebiscita in morebitne samoodločbe ne bo ostal noben delavec iz drugih republik brez dela. Lahko pa ostanejo brez dela slovenski in drugi delavci zaradi stečajev ali zniževanja števila zaposlenih in ta grožnjaje zelo prisotna prav v naši občini. Tako zaradi predvidenega stečaja Tekstilane, ki ima obrat tudi v Osilnici, že iščemo možnosti, da bi jih prevzelo kakšno drugo podjetje, na primer Oprema Kočevje ali BeU Metlika. Delavcem Zidaija, ki bodo za stalno prijavljeni tu, bomo ponudili, da odprejo svojo obrt,1’ SLiJ.Oii V drugi polovici tedna se bo še nadaljevalo precej jasno in hladno vreme. Strah hodi po deželi »Kako smo? V podjetju je psihološka vojna,« je dejal naključni sogovornik v dolenjski tovarni. Morda je bil preveč pod vtisom aktualnih pretresov: skoraj pol sveta se malo manj kot strelja, in ne bi bilo čudno, da mu je vojna prišla na pamet kot najbližja in najbolj izrazna beseda. Toda, kaj če je to rekel po zavzetem premisleku? Nekaj bo vsekakor držalo o psihološki vojni v nekdanjih samoupravnih organizacijah združenega dela. Sploh ni pomembno, če jo kdo vzdržuje namenoma, gre za to, da je ljudi strah, dane bodo izgubili delo. Baje imajo neke spiske za odpuščanje ljudi, ugibajo po hodnikih, ugibanja in govorice pa so dovolj za preplah. V delovnem ozračju, kije zastrupljeno z govoricami in stresi, pa je težko uspešno delati Kakršne koli že so razmere, najslabše najbrž so in bodo vselej za tako imenovane »neposredne proizvajalce«. Imenu delavski razredje sicer potekel rok trajanja, toda ostali so življenjski problemi ki se držijo teh tako imenovanih množic. V dobi menjave pojmov in svetovnih nazorov se v nastajajoči državi marsikje zaklepajo sindikalne pisarne. Sindikalni aktivisti po deželi so svoj boj za delavski razred že kako dodelali z zasebnimi donosnimi naložbami in bodo lažje preboleli pokomunistično Slovenijo. Se v teh časih kdo potegne za ljudi, ki se boje tiste psihološke vojne, zanje kdo zastavi ugled in avtoriteto? Eni so gotovo prepričani, da organizacije z zaščitniškimi nagnjenji sploh ni potrebno imeti, češ da bodo že direktorji in šefi delali tako, da bo prav. Gotovo bodo delali, da bo prav, samo za koga. Hobbsov »človek človeku volk« je bolj živahen kot kdajkoli M. LUZAR Osamljenost ni samostojnost Živimo v državi, v kateri dr. Janez Drnovšek, eden od udov predsedstva SFRJ, vrhovnega poveljnika oboroženih sil, pove, da ni nevarnosti posredovanja JLA v Sloveniji in na Hrvaškem, nakar se čez dan ali dva izkaže, da so Drnovškova zagotovila le besede v veter, armada se je z ultimativnim manifestom postavila nad svojega kolektivnega komandanta Kateri je bil tisti pravi razlog, kije vendarle preprečil, da se na Hrvaškem nista spopadli JLA in hrvaška policija bo pokazala zgodovina Morda je bilo to res posredovanje ameriškega veleposlanika v Beogradu pri predsedniku dr. Borisavu Joviču, morda je bila to odločitev hrvaškega predsednika dr. Franja Tudmana da Sabor vendarle ne razglasi pretrganja vseh vezi s SFRJ, on sam pa odpotuje v Beograd. Najprej k Slobodanu Miloševiču, nato pa še na sejo državnega predsedstva. Nekateri trdijo, da je samo Tudmanova navzočnost na tej seji (in ta navzočnost je bila nenačrtovana, naključna) ob Drnovškovi in Markovičevi spretnosti preprečila razglasitev izrednega stanja na Hrvaškem, kasneje pa morda tudi v Sloveniji Državljanska vojna v Jugoslaviji da ali ne pa ni bila odvisna samo od posredovanja Washingtona in Londona, od Tudmana, ki je moral v beograjsko Canosso, od drugih zakulisnih iger, za katere niti ne vemo. Kakšna država smo, da bi hrvaške trge lahko namočila kri preprosto zato, ker je nekega brezimnega re-darstvenika zapeljalo hrvatstvo in je pritisnil na petelina, nakar je isto storil še 18-lemi tankist ljudske nam JLA. Ali obratno. Seveda bi bilo še vedno vse mogoče ustaviti, vendar bi prelita kri dodatno obeležila to nesrečno državno skupnost Tako kot jo je albanska, kar smo že skoraj pozabili, čeprav sta policija in vojska ubili (uradno) več kot 30 mož, žena in otrok. Ko pravim, da bi bilo spopad še vedno mogoče ustaviti, je treba pogledati, kdo bi to lahko storil Samo ena stran, samo Jugoslovanska ljudska armada. Karte so bile in so še samo v njenih rokah, še vedno veljavno pooblastilo državnega predsedstva je neizpolnjena, vendar podpisana menica za kakršnokoli stopnjevanje pritiskov in ukrepanj c nesrbskih delih Jugoslavije. In zadnje, kar bi vojaški vrh pri tem početju motilo, je dejstvo, da je JLA dokončno torpedirala svoje jugoslovansko in ljudsko ime.' Kaj storiti? Hrvaški predsednik si je v pomanjkanju zaveznikov doma, na nek način smo njegovo prehudo vnemo okrcali tudi Slovenci, odšel lizat rane na Dunaj, kjer gaje sprejel ves avstrijski vrh. Hrvatom ni treba posedati po sprejemnicah tujih podsekretarjev ali njihovih namestnikov. Čeprav jih večja naklonjenost tujine ne rešuje, njihovi največji problemi so doma, v Kninski krajini Kaj pa mi, Slovenci? Potem ko smo se poklonili predsedniku Slobodanu Miloševiču, ki nam je menda milostno dovolil tisto, kar mu najbolj ustreza, torej oditi iz Jugoslavije, smo nekoliko zmedeni Ali zato, ker bomo tisto, kar je bil naš naj višji cilj, dobili (cena še ni znana) veliko prej kot smo upali, ali pa zato, ker smo še vedno vsi trdi od spoznanja, da je možnost državljanske vojne dejstvo in ne le orožje specialne psihološke vojne. Vsekakor smo Slovenci v tej Jugoslaviji poslej tudi po lastni zaslugi precej osamljeni Morda smo to celo želeli, saj je osamljenost lahko tudi element samostojnosti Bojim pa se, da sta slovensko osamljenost vsaj nekoliko kuhala tudi gospoda Slobodan Miloševič in Veljko Kadije-vič. Kuhalnica je še vedno v loncu. M. BAUER Farsične seje občinske skupščine ^y»AAAAAAAVV\VVVVVVVVV\ Parlament po krško »Triglav« težko preboleva ločitev Zavarovalnica Novo mesto kot edini pravni naslednik Območne skupnosti je soočena z nekorektnimi potezami bivšega šefa — Nepotrebna zmeda NOVO MESTO — S 1. januarjem letos je na osnovi sklepa delničarjev in dovoljenja zveznega sekretariata za finance, kije bilo podlaga za registracijo, začela delovati samostojna zavarovalniška delniška družba Zavarovalnica Novo mesto. Zavarovalnica je pravni naslednik pravic in obveznosti nakdanje Zavarovalne skupnosti Triglav, dolenjske območne skupnosti Novo mesto. Zavarovalnica Novo mesto trenutno posluje na območju vseh štirih dolenjskih in kočevske občine. Po vseh ima svoja predstavništva, v Metliki pa bodo v kratkem odprli novo. Premoženje Zavarovalnice Novo mesto je ocenjeno na več kot 100 milijonov dinarjev. Poslovanje je računalniško podprto, tudi kadrovsko so dovolj močni, čeprav je Triglavu uspelo zvabiti stran od njih nekaj pomembnejših ljudi. Portfelj najrazličnejših zavarovanj šteje okrog 32 tisoč zavarovanj družbenih organizacij in okoli 141 tisoč zavarovanj zasebnega sektorja. »V okviru Triglava smo bili že od leta 1977 samostojna pravna oseba z lastnim knjigovodstvom in žiro računom. Zavarovanci so sklepali zavarovanja z območno skupnostjo, kar je razvidno s polic. Ce bi šli v enoviti Triglav, kar so v zakonsko zahtevani reorganizaciji v vodstvu Triglava v Ljubljani hoteli, bi izgubili samostojnost in s tem bi bila možnost odlivanja sredstev iz dolenjske regije še večja. V preteklih letih seje prelilo v Ljubljano okrog milijon nemških mark dolenjskega zavarovalnega denarja letno, lani so hoteli od nas kar dobra dva milijona mark varnostne rezerve. Iz enakih razlogov so se za samostojnost odločile tudi bivše območne skupnosti do vsemu slovenskemu zavarovalstvu. Mi smo za konkurenco, da ga spravimo na višji, evropski nivo, vendar naj bo zdrava. Imamo dokaze, da se zastopniki Triglava našim zavarovancem po terenu predstavljajo kot naši pomočniki. Triglav, ki niti še ni registriran, tudi širi neresnice, da bi mi pn likvidaciji škod takšna, da so denar od premij, kolikor ni šel za kritje škod, koristno vlagali v podjetjih, v krajevnih skupnostih. Pomagali so zdravstvu, z njihovo pomočjo je bil kupljen tudi prenekateri sodobni aparat, na primer za ultrazvočno diagnostiko. Mnogo sredstev so vložili v protipožarne sisteme v podjetjih, pomagali so opremiti prenekatero prostovoljno gasilsko društvo in novomeško poklicno gasilsko enoto. Pomagajo tudi pri izobraževanju, saj je znano, daje za naj večje tovrstne škode ši lahko zašli v težave. Doslej takih težav ni bilo. Če I : bi prišlo do kakšnih večjih škod, smo itak v dogovoru s Koprom in Mariborom za pomoč, z velikimi zavarovanci pa smo že konec decembra lani podpisali običajne pozavarovalne pogodbe,« pravi direktor novomeške Zavarovalnice Janez Novak. de še vedno krivec malomarnost. Mnogim krajevnim skupnostim so pomagali pri napeljavi vodovoda in urejanju cest. Takšno politiko nameravajo voditi še naprej. Prav tako bodo še naprej kreditirali obrtnike in male podjetnike. Samo lani so jih KRŠKO — Gospoda občinski poslanci so na 10. skupnem zasedanju vseh treh zborov krške občinske skupščine minuli četrtek po štirih ali petih urah sejanja prisopihali domala do konca 5. točke dnevnega reda, potem pa jih ni bilo več dovolj, da bi sprejeli še kakšen sklep. Po zgledu svojih pomembnejših kolegov iz republiške skupščine so tudi občinski zapustili poslanske klopi, tako da zbor ni bil več sklepčen. Seja je preprosto razpadla. Težko je zapisati kakšno kritično misel o odnosu poslancev do skupščine, še posebej ker se potem takoj zapleteš z njimi v jalovo polemiko. O načinu dela skupščine, o resnosti poslancev naj pač premišlja volilna baza. Do konca tega mandata bo imela baza dovolj dela s premišljevanjem. Sicer pa je seja potekala po ustaljenem ritualu. Sprejeli so dnevni red, pregledali odgovore na delegatska vprašanja, kjer je bilo slišati nekaj pripomb o dragih krških stanovanjih, pa o KDS, ko je prišlo celo do manjše polemike med predsednikom IS Černeličem in županom Omerzujem. Mimogrede naj povemo, da so delegati zahtevali še delegatska gradiva za seje republiške skupščine ipd. Nekaj razprave je bilo tudi o odloku o imenovanju funkcionarjev občinskih upravnih organov, vendar so na koncu delegati zadevo sprejeli, kot jo je predložil izvršni svet. O analizi izvajanja družbenega plana občine Krško za obdobje 86—90 in o usmeritvah za leto 91—95 pa je spregovoril Franc Jenič. Sklepna ugotovitev je bila, da so razmere izredno resne, prednostne naloge pa so razvojni programi s prestrukturiranjem gospodarstva, ekološko sanacijo, ustvarjanje novih delovnih mest itd. Tudi na vse to je bilo slišati cel kup formalnih in vsebinskih pripomb, med njimi je treba omeniti tudi dolg govor Ivana Kozoleta o kmetijstvu, na koncu pa delegati niso postavili pike na i, ker jih ni bilo več dovolj v dvorani. Delegati pa zlasti pogrešajo program dela krške občinske vlade in se sprašujejo, kako vlada sploh lahko deluje brez njega. Pred razhodom delegatov je o trenutnih razmerah v Sloveniji in na Hrvaškem spregovoril sekretar sekretariata za ljudsko obrambo Franc Pavlin, ker so hoteli delegati več informacij, kot so jih dobili s poslušanjem radia med odmorom. J. SIMČIČ o Jll 150 in tako je v regiji nnsUtlao okrog 700 novih delovnih mest. Če bi ostali pri Triglavu, bi se od takšnih vlaganj lahko poslovili, iz Ljubljane lokalni problemi namreč niso tako vidni in boleči. Z. LINDIČ-DRAGAŠ • Vsaka oblast je za podložnike balast. (J. Klemenčič) • Verjemi samo polovico vsega, kar pripoveduieio. (Japonski pregovor) Odlagališče za tri stoletja Za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov so primerni samo trije odstotki slovenske zemlje v Kopru, Mariboru in Beogradu, s čimer je Triglav izgubil nad 40 odstotkov Janez Novak portfelja zavarovanj. Zdaj pa se užaljen na terenu poslužuje takih metod, da bi pridobil naše zavarovance, da dela ško- Za samostojnost so se odločili tudi zato, ker so še naprej hoteli živeti s prostorom, v katerem delujejo. Že poslovna politika Območne skupnosti je bila LJUBLJANA — Življenjska doba odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke (NSRAO) bo 300 let, objekt bo stal 30 milijonov dolarjev. V to vsoto je všteta tudi renta za ljudi, ki bodo živeli blizu odlagališča, plačevali jo bodo seveda več generacijam oziroma tri stoletja. ‘Šfolt.. ..... ■ J sp vL' Mariborsko pismo vo v Mariboru. Pobudniki tega ambicioznega projekta (nad parkin-gom naj bi zgradili še hotel iz verige Holiday Inn — o tem sem v enem od lanskih pisem že pisal) so bili funkcionaiji zdaj že bivše mariborske občine Rotovž. Občina je bila medtem ukinjena, funkcionarji so v glavnem že v drugih službah, od velikega spomenika njihove podjetnosti pa je ostala le že omenjena — luknja. Kmalu zatem, ko so jo skopali in s tem podarili Mariboru še eno nenadejano turistično znamenitost, je namreč WW noče luknje zmanjkalo denarja, točneje: izkazalo se je, da so bile napovedi o gro- Maribor ima 180 m dolgo in 10 m široko turistično znamenitost MARIBOR — Potem ko se je zalivska vojna preselila s prvih na četrte in pete časopisne strani in je (začasno) popustil strah pred tanki na slovenskih ulicah, so se Mariborčani spet spomnili na manj občečloveško usodne probleme, denimo na svojo zdaj še legendarno Jamo. Da, jamo z velikim J, kajti le katero mesto, ki nekaj da nase, ima vstrogem središču, tik ob najbolj reprezentančnem mestnem hotelu, deset metrov globoko in 180 metrov dolgo gradbeno luknjo, ki je povrhu vsega še »politična« naložba? V njej naj bi po prvotnih načrtih že podlrugo leto parkirali avtomobili, saj so jo skopali, da bi zgradili ogromno podzemno parkirišče, pr- apovedi o gromozanskem zanimanju tujega in domačega kapitala za vlaganje v parkirišč: in hotel navaden blef. Zdaj že dobro leto Jama zija in čaka na odrešilno finančno injekcijo. V akcijo, imenovano »Reši, kar se rešiti dal«, se je pred kratkim vključil tudi predsednik mestne vlade Anton Rotiš. Ko je mesto obiskala skupina kanadskih poslovnežev, jim je na vprašanje, v kaj bi lahko v Mariboru vlagali, takoj ponudil — kaj bi drugega? — Jamo! Namignil naj bi jim celo njeno ceno: 7 milijonov dolarjev. Pa mu očitno ni uspelo prepričati jih. V naročje sojo pred dnevi med obiskom v Štajerski prestolnici potiskali tudi slovitemu biznismenu Walterju Wolfu, ki je po vojni 15 let živel v Mariboru. Toda lokalpatriotizem očitno ni zadostna podlaga za posle: Wolf je namreč izjavil, da ga garaža in hotel ne zanimata, da bi pa rade volje kupil — Petrol! MILAN PREDAN Te in še druge podatke so javnosti posredovali člani komisije za revizijo študije »Izbor lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Sloveniji«. Študijo je izdelal IBE Elek-troprojekt. V tej fazi se je komisija ukvarjala z izločitvijo tistih območij v Sloveniji, ki so neprimerna za gradnjo odlagališča. Kot je poudaril predsednik revizijske komisije dr. Stanko Buser, je Elektroprojektova študija v skladu z zadevnimi slovenskimi smernicami. Seveda je jasno, daje zaradi strogih meril (tako odlagališče ne sme biti v narodnem parku, na zazidalnem območju z več kot 1000 prebivalci, na zemeljskem prelomu, v bližini zalog termalne in pitne vode, na zemljišču, ki ga ogrožajo poplave, na potresnem območju, na območju z rudninami, nafto in plinom itd.) že takoj na začetku kot neprimerna za gradnjo odlagališča izločena večina slovenskega ozemlja. Samo kriterij zemeljski prelomi in geološka ter litološka struktura tal so izločili 97 odstotkov slovenskih zemljišč. Za odlagališče NSRAO so morebiti primerni trije preostali odstotki slovenskega ozemlja. Gre za severovzhodno Slovenijo, natančneje okolico Haloz, čeprav točna lokacija še ni opredeljena. Zakaj »morebiti primerni«? Žato, ker ni izključeno, da bodo pri nadaljnjih in natančnejših raziskavah (globinska vrtanja itd.) ter ob upoštevanju kompletne palete meril za primernost izločili tudi preostale lokacije. Ta možnost je malo verjetna, dr. Busar meni, da bomo našli primeren kraj za odlagališče. Poudariti velja tudi besede mag. Krešimirja Finka, člana omenjene revizijske komisije in vodje projekta RAO pri JE Krško. Fink je izjavil, da je naloga komisije samo strokovna in nepristranska podlaga za politično odločitev. Slednja bo v pristojnosti slovenske skupščine, vlade in prebivalcev območja, primernega za odlagališče NSRAO. M. B. /© ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. Novo mesto POSLOVANJE S SEFI K Ljubljanska banka-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto je v reteklem letu uvedla poslovanje s sefi. Sefi so namenjeni ;bne vredn rambi predmetov posebne vrednosti, vrednostnih papirjev in dokumentov. Občani lahko najamejo sefe na sedežu banke v Novem mestu, Kettejev drevored 1. Na voljo so jim sefi v štirih različnih ve- likostih. Zaradi velikega zanimanja občanov se je banka odločila podaljšati delovni čas za uporabnike sefov. Tako bo od 1. februarja 1991 občanom omogočen najem , februarja 1991 občanom omogočen najem sefa in poslovanje s sefi vsak dan od 7. ure do 18.30 in ob sobotah od 7. ure do 11.30. Informacije o načinu poslovanja in ceni za najem sefa lahko občani dobijo na sedežu banke v Novem mestu osebno ali po telefonu (telefon 22-213, int. 313) in pri vseh vodjih enot na območju poslovanja banke. C Naša anketa D Novi porazi diplomacije Diplomacija je še enkrat zabeležila poraz. Čeprav so po Iraku »letali". mnogi zunanji ministri in še drugi posredniki za mir z generalnim sekretar-, jem OZN na čelu, se iraški diktator Husein ni dal prepričati, naj njegov«; vojska zapusti opustošenj Kuvajt, še pred pol leta samostojno in bogato dr-, žavo z velikimi zalogami nafte ob Perzijskem zalivu. Upanje, da v Zaliva ■ vendar ne bo spregovorilo orožje, je bilo zaman. Vojna. Američani oi mednarodne sile bombardirajo Irak po dolgem in počez, fanatik Husein ho; če z raketnim obstreljevanjem zaplesti v vojno še Izrael, da bi bil ves arabski svet na njegovi strani. Medtem pa umirajo ljudje, v vojaških oblekah in civilisti. Vsak dan gre v nič na milijone dolaijev, svet je pred ekološko katastro-fo, to vojno bomo tako ali drugače občutili vsi na tem planetu. Z vojsko -hoče nasilno obdržati v SZ pribaltiške narode Nobelov nagrajenec za W>( Mihail Gorbačov. Ob vsem tem so očitno zelo močno zrasle peruti tudi jugoslovanski vojski oz. njenemu vrhu, ki se zares strah zbujajoče spogleduje5. svojo glavno vlogo v razpletanju jugoslovanske politične krize. Človek, posameznik, ki je sposoben razmišljanja s svojo glavo, se —veijetno tako v > Ameriki in SZ kot tudi v Jugoslaviji ali v Iraku — sprašuje, s kakšno pravico se generali in državniki odločajo za vojne in nasploh dejanja, ki prinašajo, ljudem le ogromno gorja. Pravice, žal, ni. Če bi vse te generale in državnik* in njihove svojce vojne lahko neposredno prizadele, bi bilo na svetu gotovo; bolj mimo. JANKO VESELIČ, vodja gostinskih obratov v črnomaljskem Gostinstvu: »Druga svetovna vojna je bila velika šola tudi za marsikoga, kije sedaj na oblasti, zato si najbrž ne bi smeli dovoliti, da bi bili pri nas znova spopadi. Česa takšnega si ne bi smeli privoščiti tudi zato, ker želimo vplivati na vse narode sveta, da bi si prizadevali za mir. Menda ne bomo kot v posmeh tem našim prizadevanjem doma sejali sovraštvo in rožljali z orožjem!« . __ ANTON pri železnici, iz Velikega Vidma, Trebnje; »Vojna je nesmisel, lepši je mir. Delovn' človek dela, ne misli na to, kako bi naprav vojno. Zakaj bi se streljali in bili lačni? H$ narediš, da bi v njej živel, ne pa, da bi jo razbili v vojni. Toda navaden človek pri tem n( more nič spremeniti in nič pomagati, ke* jj tem odločajo vladarji. Če bo pri nas vojn* Kdo bi to vedel. Upam, da ne, ker vojn* zmeraj naredi zlo.« JOŽE PEZDIRC, delavec na zdravstveni skupnosti v Metliki: »Sem optimist in upam, da pri nas ne bo ovjne, tudi zato ne, ker si tega sploh ne moremo predstavljati. Mislim, da bo prevladal razum. Seveda pa bo vojna psihoza pri nas najbrž še obstajala, posebno še, če bo vojna v Zalivu trajala dalj časa. Če bi bil v svetu mir, bi bilo najbrž tudi pri nas manj nevarnosti, tako pa ni izključeno, da ne bo prišlo do, upam, le posameznih incidentov.« f*) Hi / LJUBO RATAJ, miličnik v pokoju i* Stranske vasi pri Novem mestu: »Vso p1*’ vico imam, da se bojim vojne, saj sem e1’0 že doživel in vem, kaj je to. Upam, da W tiste, ki so pri nas na odgovornih mesti’!' pravočasno srečala pamet. Že zalivska vflT na bo imela hude posledice tudi za nas, & prav ne verjamem, da jih bomo čutiti nepj sredno. Mislim pa na ekonomsko krizo, * jo vojno stanje samo poglablja, ter na hode ekološke posledice za ves svet.« IVAN ZOBARIČ, upokojenec iz Mrz-lavskega Gaja pri Brežicah: »Kazalo je, da je le vojna prava pot za rešitev nastalega stanja v Zalivu. Postalo pa je jasno, da bo svet zaradi nje plačal visoko ceno. Tudi z najsodobnejšim orožjem se prižganega ognja očitno ne da kar na hitro pogasiti. Iraka niso mogli spraviti na kolena v nekaj dneh, kot so napovedovali, zato se zdaj vsi bojimo uporabe kakšnega nevarnejšega orožja.« ŽELJKO GAŠPARINČIČ, direktor f odetske uprave v Krškem: »Neprijetno #J bati lastne vojske, vojske, ki seje še do ve* raj hvalila, kako nas bo branila pred & ražniki vseh vrst. Toda upam na najbolj^ j_ __i____i _ i - _____«'i! __*____ fAflgU1 ANDREJ ZBAŠNIK, ključavničar v RIKO Ribnica: »Zalivsko krizo so skušali rešiti na miren način, a ni šlo. Ves svet je proti agresiji in gotovo tudi veliko Iračanov, saj so že večkrat poskušali z atentatom na diktatorja. Pri nas pa smo nepredvidljivi. Grozijo, popuščajo pa spet grozijo. Pripravljeni moramo biti na vse. Najlepše pa bi bilo, če bi se razšli po mirni poti. Državljanska vojna pri nas bi bila huda in krvava.« K|apP«||||HM| MARJAN GRABRIJAN, vzdrževal^ Osnovni šoli Zbora odposlancev v Ko*^ ju: »Bloka sta se pomirila pa je bilo najti novo krizno žarišče in tudi pravi P*a I I -»s ' gon za preizkušnjo orožja. Vojna v zalo'. H i JH nevarna tudi zato, ker gre tu še za versk* HI ^ JH natizem. Ta vojna bo na nas vplivala t* ^ da bodo težave z nafto, naša podjetja P*, ' ^ bodo dobila plačanih iraških dolgov. V t ci te vojne pa se lahko kaj zakuha »e r ■ ANDREJ RUS, delavec z Brega, Sevnica: »Menim, da bi morali pri reševanju vseh sporov dati prednost diplomaciji, skratk* pogovorom, ne pa vojni. Žal sem tudi j«1 dobil občutek, da v zalivski krizi ni šlo drugače, ker ima Irak očitno preveč fanatično vodstvo, ki je potegnilo za sabo v najhuje katastrofo tudi narod. To me pri vseh vojnah najbolj moti, daje vedno najbolj tepo" tisti, kije najmanj kriv za vse norije. Takoj* tudi v jugoslovanskih razmerah.« ok pr če Ai G< str od Pr dn Vs pr K, h re di •je nj su St' kc oc rit sn ki I da se bodo konflikti razrešili na miren na1 in da bo zmagal zdrav razum. Sicer lahk. rečem, daje najhujša negotovost, strah Prfj vojno, medtem ko se kopičijo ekonom^ problemi: Svoje k strahu seveda prispe tudi vojna v Zalivu.« K irr uf VS pt ni ra ki m di v Pt s Mtf scT lp & hk» osk' jt* kmetijstvo Odločilen je pravi odnos do vina V Metliki so zaključili tečaj o kletarjenju, ki ga je pripravilo društvo vinogradnikov Bele krajine — Velik odziv, predvsem mladih vinogradnikov_ METLIKA — Pretekli teden je 45 predvsem mladih vinogradnikov v Metliki zaključilo 42-urni kletarski tečaj, ki gaje letos že tretjič zapored pripravilo Društvo vinogradnikov Bele krajine. Kot je povedal predsednik skupščine društva Milan Vajda, je prav izobraževanje članov njihova osnovna naloga, dosedanji trud pa se jim je že pošteno poplačal, kar se pozna tudi pri ocenjevanju vin za vsakoletno vinsko razstavo. Pohvalno je, da so na letošnjem tečaju o postopkih od trgatve do priprave vina predavali predvsem domači strokovnjaki. Kot je na tečaju, ki se je zaključil z degustacijo vin, dejal mag. Julij Nemanič, je lahko malokateri narod srečen, da ima kljub svoji majhnosti toliko dobrih vin. Vendar moramo vino pravilno vrednostiti. In kaj menijo o takšni obliki izobraževanja vinogradniki? SLAVKO KRAMARIČ z Dolnje Pake, sicer član črnomaljske podružnice društva: »Vsi pridejo na tečaj s predznanjem. Jaz sem doma že marsikaj poskušal in preizkušal v kletarjenju in morda bi še več, pa sem se bal, da mi bo, če bom znanje jemal le iz literature, preveč spodletelo. Čisto drugače je, če lahko vprašaš strokovnjake. Na tečaju sem spoznal, kje sem delal napake, ki se zagotovo ne bodo več ponavljale.« ANDREJ ŽUGELJ iz Čuril, član metliške podružnice društva vinograd- NaHvaiije čistega mleka Več kot enostranske obtožbe bi pomagalo doslednejše spoštovanje že sprejetega zaščitnega zakona [novomeške tržnik j ' ;--------------- okpn„PreCej l^asa Je vsako jutro pred okencem prvega kioska na tržnici »a vrsta- Vsi čakajo na doma- AntonraS!nu mlek0’ klJa PriPe'je g" ™ °'0b s Sd Pri Šentjerneju. pravijo, da naredi debelo ometano pa še za i ,20 din je cenejši nr.vi,-ef.a v Plastični vrečki. Prijazna dnpv ^ Povedala, da ga tržne nevne prodajo tudi do 400 litrov. več P°nec*e.*jek je na tržnici nekaj nrrvt.?n-manJa ludi Pr‘ stojnici, kjer Kos ^rav'*n‘ "koren lečen«. žeani IV,*e bu<"e’ v katero nalijemo rcvm !i’rn,Cnc*a zdravi bolečine išijasa, din Oin ka-*: ^ena korenine je 150 liek n xPlllev Je zadnji tržni ponede-nievk 'k lca'a za m'ze nekaj več bra-suhe r’L.rece^ Pa Je b‘l° tudi tekstila, stvari m .2 drUgega-Cene nekaterih korenin3 r,žnici Pa so bile naslednje: Ocvirk e ,brcna 10 din, kilogram rica i-?V 9P d'n’ plevce 20 din me-Sma’Jajca 30 din, korenje 25 din, l*Wm*ŽiOkns£0kd“80din Sejmišča sssSSirareriS J*1*1' ki so bili po 22 do 30 din ki- Viniiveteie. Ne kliči vraga, že tako prerod sam pride! Komaj smo v prejšnji Številki pisali le še o spominu na »mlečno vojno« in o pomirjanju, ki ga je v lanskem letu prinesel še v prejšnji skupščini sprejeti mlečni zakon, že je v mlečnem loncu spet zavrelo. V skupščinskem odboru za kmetijstvo in gozdarstvo so se spet spra vili nad mlekarje, pri tem pa se je, kot poroča Delo, posebej izkazal podpredsednik SKZ-LS Marjan Podbonik, v javnosti že doslej znan po nekaterih prenapetih ter ne dovolj preverjenih in premišljenih izjavah v poslanskih klopeh. Da bi prišli bližje k resnici, si je treba natančneje ogledati, kaj se je lani dogajalo glede cen in zakaj so pridelovalci mleka spet vse bolj nezadovoljni Kot določa zakon o ukrepih za zagotavljanje prireje, predelave in oskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki je osnova odkupne cene kalkulacija, ki jo pripravi Kmetijski inštitut Slo- • ZA 40 PAR VIŠJA ODKUPNA CENA — Kot je v ponedeljek sklenil republiški odbor za mleko, bodo rejci dobili za februarsko mleko po 5 din za liter, kar je 0,40 din več kot so dobivali doslej. S to ceno se da pokriti 87,7 odstotka polne lastne cene, ki znaša po izračunu kmetijskega inštituta za vzorčno kmetijo zdaj 5,7 din za liter. venije (inž. Tina Grubelnik). Ta upošteva srednje močno kmetijo, ki ima približno 10 krav in dosega povprečnih 3.800 l mleka na kravo v enem letu. Med stroške seveda prišteva tudi prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ceno delovne ure itd. Lanska januarska kalkulacija je pokazala, da je bila polna lastna cena na taki kmetiji pridelanega mleka, 3,92 din, po letu dni, to je v decembru, pa 5,56 din, kar je za 42 odst več. V istem času se je odkupna cena mleka, ki ga plačujejo mlekarne, zvečala od 3,95 din na 4,60 din, torej le za 16,5 odst. K tako nagli rasti proizvodne cene so bistveno pripomogle cene reprodukcijskega materiala, ki so se ' C '• • dtt Kmetijski nasveti I Hitri nitratni test obeta ™ v ilivati na Vm najP°mernbnejše gnojilo, s katerim je mogoče najbolj i tšične *»?■ ••• nesredo z nJ'm n' mogoče gnojiti na zalogo, saj so tem zelo n?'|me; k‘ J‘h kmetijstvo uporablja za gnojenje, lahko topne in s vz.ročajo, J?™; Drugače rečeno, hitro se izpirajo, s tem pa lahko po-k()t nitrati n' "lizaželjene vzporedne učinke. Ob premočnem gnojenju se ji človeka |.znajdejo celo v talni (pitni) vodi in s tem ogrožajo zdrav- aksi^j t0Pnosti in z njo povezane pokretnosti dušika v tleh je v t, kjer se r dozirati prave količine. Se najbolj je stvar dodelana pri ži-nJem po fP r ede*ec prilagaja potrebam rastlin s tako imenovanim gnoje-bolj aij jjotazah. Vendar so tudi v tem primeru gnojilni obroki določeni imel poljecn ^ ocen‘>.da ne rečemo na pamet. Zelo koristno bi bilo, če bi ugotovii ktf na V0*J° Praktično metodo, s katero bi lahko na njivi hitro V km .. naie raloženost z drušikom in koliko ga je treba še dodati, vsem oroe!»e [e dalj časa v rabi metoda EUF, ki v tleh ugotavlja pred-pese. v c nSk' d^k. V Sloveniji jo uporabljajo pri pridelovanju sladkorne n‘tratni tpe,tULU?°rabl->ai0 tud‘ metodo N-min, v zadnjem času pa še hitri razširiti r kl b' se zaradi svoje praktičnosti in preprostosti utegnil zelo —----'Ure 23 snopič lističev z indikatorjem, ki po barvni kažejo, koliko ki orl(^£Tl LAHKO CELO ŠKODLJIVI — Če s hrano pridejo v človeš-n,e*hemoo|nJ.J)revd'ke količine nitratov, lahko izzovejo tako imenovano d*0®), v „ oblnemij°> ki je posebno izrazita pri dojenčkih (blue baby sin-v P^tiranih1?18?. razmerab želodčna kislina razkraja nitrate, razen če so Posebej občU(p'dnab' Dojenčki te kisline še nimajo, zato so na nitrate še dušika že ba zemlji dod^ej° da oz‘rotna koliko gaje za posamezno poljščino še tre- hitri nitrm^* S° dosegli s to novo metodo zmanjšanje porabe dušika, saj glede duš i)1 tfst °mogoča meritve na manjših površinah, ki pa se med seboj rah novost ?■ abko.zel° razlikujejo. Prav zato bi kazalo tudi v naših razme-raz'skave .P(ej vpeljati. Zaradi razdrobljenosti zemljišč se temeljitejše sti dal poli"!?1?1*5-*6 ne 'zPlačajo, hitri nitratni test pa bi kljub svoji približno-S tem Pa m C CU uporaben podatek, ki bi omogočil bolj natančno gnojenje, ČUn itf^uianjšo porabo, kar bi prinašalo dvojno korist: za ekonomski ra-uaravo, za boljši pridelek in za čistejšo pitno vodo. Inž. M. L. lec( i i i* cf J i 5 d BIKEC ZA NAJBOLJŠE MLEKO — Da bi povečali prizadevanja za izboljšanje kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, slovenski mlekarji pripravljajo zaščitno znamko slovenskih mlečnih izdelkov in maskoto za najboljše mleko. Slednje naj bi bil bikec, ki gaje narisal začetnik slovenske risanke in avtor slovitega Zvitorepca — Miki Muster. Predlogi so še v razpravi, tal pa odgovorni ne kalejo kakega posebnega zanimanja zanj. Kam s crkovino? Nasvet veterinarja RIBNICA, KOČEVJE — So-dražani so opozorili medobčinsko inšpekcijsko službo, daje na njihovem območju več divjih odlagališč ne le gospodinjskih odpadkov in bele tehnike, ampak tudi poginulih živali. Prav tuje več izvirov pitne vode, ki jih odložena trupla domačih in divjih živali gotovo onesnažujejo. Zahtevali so, naj inšpekcija ukrepa. Medobčinskega veterinarskega inšpektorja Bogomiija Stefaniča smo vprašali, kaj meni o tem. Odgovoril je: »V Sloveniji imamo dobro organizirano službo za odstranjevanje poginulih živali, ki opravlja te usluge celo brezplačno. Le obvestiti je treba najbližjo veterinarsko postajo pa pridejo po truplo takoj ali najkasneje v 24 urah. Trupla živali predelujejo v kafilerijah v kostno in mesno moko. V kafilerijah pa imajo še posebni veterinarski oddelek, v katerem tudi brezplačno pregledajo truplo in ugotavljajo vzrok pogina. Če gre za kakšno posebno bolezen, tudi ustrezno ukrepajo, da preprečijo njeno širjenje. Pri obdelavi v kafileriji uničijo tudi najodpornejše bacile, celo vraničnega prisada, ki sicer v naravi pomenijo stalno nevarnost za okužbo.« nikov: »Končal sem kmetijsko šolo, na kateri pa nas niso prav nič podučili o kletarjenju. Moj učitelj je bil doslej predvsem oče, a znanje, ki sem ga tako pridobil, ni zadostovalo. Na tečaju sem zvedel mnogo koristnega. Predavatelji so podajali snov zelo poljudno, razumljivo za vsakogar, ter krepko pripomogli k naši boljši splošni razgledanosti. Mi sicer, grozdje v glavnem prodamo vinski kleti, toda prav zato, ker ga malo predelamo doma, si želimo, da bi bilo vino bolj kvalitetno. Ker pa imamo tudi povečale za več kot 43 odst. (cene na drobno). Torej se je kmetov zaslužek — zlasti v drugi polovici leta — manjšal, pa četudi je v mlečnem zakonu predvideno, da bo odkupna cena sledila pridelovalnim stroškom, tako da kmetje ne bi trpeli inflacijske izgube. To je bilo tudi bistvo tega zaščitnega zakona, ki ga v zadnjih mesecih vse manj dosledno uresničujejo in spoštujejo. Torej: kmetje imajo v pridobivanju mleka vse manj zaslužka, bolje rečeno, vse večjo izgubo, vendar za to niso vsega krive mlekarne. Cene mleka v trgovinah so se namreč v istem času povečale le za 22 odst, pa še za to ima nekaj »zaslug« zmanjševanje kompenzacij oz. premij, ki jih k odkupni ceni za rejca prispeva republika Potemtakem so vzroki nove mlečne krize, ki se obeta očitno precej globlji in tičijo v splošni ekonomski neučinkovitosti celotnega gospodarstva ne le mlekarstva To izboljšati pa bo mnogo težje kot »obstreljevati« mlekarne z obtožbami, ker so pač najbolj pri roki M. LEGAN Slavko Kramarič Andrej Žugelj trsnico, me je še toliko bolj zanimalo, katere sorte vinske trte izgubljajo veljavo in katere postajajo vse bolj zanimive.« M. BEZEK-JAKŠE LOVSKE ODŠKODNINE PA NI ŽVIRČE — Kmetje iz Žvirč v Suhi krajini, ki jim divjad dela škodo, pravijo, da jim lovski družini Struhe in Lazina-Hinje redno plačujeta škodo, gojitveno lovišče Žitna gora pa ne, saj nekaterim dolguje že drugo leto. Kmetje prosijo kot berači, a se jih pri lovišču ne usmilijo. Odgovaq'ajo jim, da škode ne bodo dobili povrnjene, ker niso lovcem pomagali pri napeljavi električnega pastirja. Kmetje pa spet trdijo, da po svojih močeh zavarujejo svojo posest s strašili in trakovi, na delo pri napeljavi pastirjev pa niso šli, ker so že stari in ne morejo delati. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Razmislek o vinogradniški prihodnosti Želimo ali bi vsaj morali želeti, da bi nam trs dajal stalen dovolj visok in kakovosten pridelek. Nikakor pa vinogradnik ne sme biti zadovoljen, če dosega samo ustrezno količino grozdja brez primerne kakovosti. Ker bodo zahteve po kakovosti pridelka vedno večje in ker imamo v glavnem zasajene sorte, katere rade veliko rodijo, bomo morali ustrezno ukrepati, da bi omejili količino pridelka na trs in s tem izboljšali kakovost grozdja. Trenutne razmere so porazne, saj pridelujemo komaj povprečne količine zelo slabe kakovosti. Vzroki za to so predvsem tile: • kakovost posameznih sort in cepljenk • gnojenje • zaščita • tehnologija Po zasaditvi vinograda ni več možno popraviti napako, ki smo jo storili z izbiro neprimerne sorte in s sajenjem nekvalitetnih cepljenk. Zato moramo dobro preveriti, kje je možno nabaviti ustrezne cepljenke, katere so sortno čiste in po dednih (Dalje prihodnjič) lastnostnih zanesljive oziroma se- Inž. JOŽE MALJEVIČ \v\\-v \\\vwvwwv\\vw\wwwwv> lekcionirane, ter prekontrolirati njihovo navidezno kakovost (dobro razvite korenine, popolnoma zrast-lo cepljeno mesto in dozorel poganjek). Pomanjkljivosti in neznanje pri gnojenju, ki ga največkrat izvajamo na pamet, prispevajo precejšen delež h končnemu neuspehu: • gnojimo preveč z neustreznimi gnojili • gnojenje je neusklajeno zaradi neustreznih mešanic • analize tal se ne vršijo redno in ni ustreznih tolmačenj rezultatov analiz z ozirom na naše pogoje (klimatske in talne). Gnojenje in zaščita sta v medsebojni odvisnosti. Ne samo da gnojenje povečuje občutljivost za bolezni, marveč tudi zmanjšuje odpornost trte do nizkih temperatur ter ji zaradi povečane bujnosti znižuje rodnost. Podobni učinki so tudi od bolezni. Zato je nujno oba problema reševati skupno. Ker imamo največkrat zastavljen le kratkoročni cilj in hočemo iz vinograda pridobiti čimveč denarja, ne razmišljamo dovolj o dolgoročnih posledicah napak, kijih storimo zaradi nepočivanja zemlje, neustreznega založnega gnojenja, neustreznih cepljenk, nepravilne vzgoje trsov in neustrezne tehnologije ter zaščite v rodnih vinogradih. Ohranimo naravno ravnovesje Z zbora podružnice Društva vinogradnikov Dolenj-ske za Sevnico in Boštanj — Inž. Maljevič o zatravitvi Podružnica DVD Sevnica —Boštanj bo letos s pomočjo najvidnejših strokovnjakov iz Ljubljane naposled le izvedla 42-urni kletarski tečaj, so lahko z zadovoljstvom ugotovili na nedeljskem SEVNICA — Pri vsakoletni pokušnji vin članov Društva vinogradnikov Dolenjske (DVD) podružnice Sevnica — Boštanj opažajo boljšo kakovost pridelave rujne kapljice, kar seveda ni le odraz podnebnih in drugih razmer v naravi, ampak tudi vse večje prosvetljeno-sti in strokovnosti članov te najštevilčnejše podružnice (s preko 300 člani) pri zahtevnih opravilih vinogradništva in vinarstva. Do takih ugotovitev so prišli tudi na zboru oz. letni skupščini dobre stotine vinogradnikov te podružnice preteklo nedeljo v Sevnici. Take razmere so tudi odsev večje zavzetosti podružnice za redno izobraževanje članov. Predsednik podružnice Rado Umek pa je v svojem poročilu opozoril, da vinogradniki ostajajo brez ustrezne družbene podpore. Se več: zato, ker s pridnim delom lastnih rok obdelujejo zemljo v hribovitih predelih, država udari vinogradnike kar trikrat, in sicer z davkom od katastrskega dohodka, s prometnim davkom v trgovini oz. gostinstvu in z davkom na zidanice, ki so obdavčene kot počitniške hiše. Vinogradniki terjajo vsaj enake olajšave, kot jih imajo v kmetijstvu kooperanti in družbena posestva. Trta začne »roditi« že pozimi Priprava na sezono METLIKA — V okviru metliške Vinske kleti v tem zimskem času v raa-tičnjakih pripravljajo podlago za nove trsne cepljenke. Sadilni material, se pravi podlago in cepiče, pripravijo v zadrugi, trsne cepljenke pa že več let vzgajajo kooperanti; sedaj se jih s tem odgovornim in natančnim delom uk-varia pet. Letos bodo cepili 120 do 140 tisoč trsnih cepljenk. Računajo, da se jih bo prijelo 50 do 70 tisoč. To naj bi zadostovalo za potrebe belokranjskih vinogradnikov. Največ, blizu polovice vseh cepljenk, bo laškega rizlinga, potem pa od belih sort še chardonay, renski rizling, sauvignon, rumeni muškat, zeleni silvanec, kemer, traminec, od rdečih pa modra frankinja, žametna črnina, por-tugalka in modri pinot. Med belokranjskimi vinogradniki je največ zanimanja za omenjene kvalitetne sorte, za katere metliška Kmetijska zadruga nabavlja selekcionirane cepiče iz Ormoža, Maribora in Gornje Radgone, kajti cepičev za te bele sorte v Beli krajini še ne vzgajajo v zadostni količini, imajo pa že poskusne nasade, kjer dosedajo lepe uspehe. V tej sezoni je med zasebnimi vinogradniki v metliški občini v primeijavi s prejšnjimi leti precej več zanimanja za obnovo vinogradov. To pripisujejo tudi dobri odkupni ceni grozdja in dobri možnosti za prodajo vina. A. B. zboru, takoj se je prijavilo 28 vinogradnikov. Ker mora vsak, kdor se želi pojaviti s svojo kapljico na trgu, jo tudi ustekleničiti, imeti potrdilo Gospodarske zbornice Slovenije o opravljenem vinogradniškem tečaju, pričakujejo še ta teden prijave, kajti tečaj naj bi potekal od srede februarja do srede marca. P. P. OBČNI ZBOR ČLANOV KMEČKE ZVEZE BREŽICE — Po volitvah se je res pokazalo, da kmetje v času sezone nimajo časa za politiko. Kot je povedal predsednik brežiške organizacije Kmečke zveze Slovenije, po novem tudi Ljudske stranke te dni pripravljajo prvi občni zbor po volitvah. Njihovi člani se bodo sestali to soboto, 2. februarja, ob 9. uri dopoldan, in sicer v prostorih brežiškega prosvetnega doma. • Narbolj zdrava opravila so kmetijska ker vurijo roke in noge, čistijo kri in meso. (Karel Robida v knjigi »Zdravo telo — narboljši blago« iz leta 1846) ČIM MANJ KEMIJE — Vinogradniki podružnice DVD Sevnica —Boštanj so z velikim zanimanjem poslušali predavanje inž. Jožeui Maljeviča s Kmetijskega zavoda Ljubljana o sodobni obdelavi in zatravljanju vinogradov. Maljevič je med drugim opozoril, da se prednosti zatravitve vinogradov pokažejo v večjem povprečnem pridelku grozdja saj je manj kloroze, botritisa tudi peronospora se pojavlja kasneje, manjša pa je tudi nevarnost suše. Sicer paje vinogradnikom svetoval, naj se čimbolj izogibajo uporabi kemičnih sredstev, zlasti herbicidov, da ne bodo delali nasilja nad naravo. (Foto: P. Perc) gospodinjski kotiček Mleko — polnovredno živilo Človek je že v davnini spoznal pomen mleka in mlečnih izdelkov z%prehrano. To spoznanje in z njim potrošnja sta nekje večja, nekje manjša. Nanju vplivajo različni dejavniki, kot so razvitost območja, običaji, vera, tradicija in tudi življenjska raven potrošnikov. Mleko mora ustrezati naslednjim zahtevam: Imeti mora rahlo sladkast okus in vonj brez tujih primesi. Vsebovati mora čimveč suhih snovi, seveda pa moramo upoštevati naravne razmere, kot so pasma, klima, krma itd. Ne sme vsebovati nesnage, ki se lahko nabere ob molži, in bolezenskih klic, levkocitov in toksinov. Naše telo potrebuje hrano, s katero mora dobiti vse snovi, da lahko raste, se vzdržuje, obnavlja in ohrani zdravje ter odpornost proti boleznim. Prav mleko je takšna popolna hrana za otroke v prvih mesecih življenja in nadvse važno dopolnilo v prehrani odraslih. Najvažnejše hranilne snovi v mleku so beljakovine. V enem litru mleka je 35 g beljakovin, ki so v obliki kazeina ali sirnine in albumina. V vsakdanjem življenju spoznamo ka- zein kot čvrsto snov pri skisanju mleka, albumin pa se kot bela snov pri kuhanju mleka nabira na dnu posode. Beljakovine služijo za rast, vzdrževanje in obnavljanje telesnih tkiv. So najvažnejše gradivo predvsem za gradnjo mišic, telesnih organov in krvi in prav tako pri tvorbi kosti, las in nohtov. To gradivo predstavljajo popolne aminokisline, ki so sestavni del beljakovin. Živila, bogata z aminokislinami, so meso, ribe, mleko, jajca in njihovi izdelki. V enem litru mleka je do 35 g mlečne maščobe in je najlažje prebavljiva med mastmi. Mleko vsebuje tudi sladkor ali laktozo, ki je zastopana kot edini ogljikov hidrat. Skupaj z maščobo nudi telesu pri zgorevanju potrebno energijo. Pod vplivom mikroorganizmov se mlečni sladkor v črevesju spremeni v mlečno kislino, ki poveča izkoriščanje kalcija v črevesju. V enem litru mleka je povprečno 1,19 g kalcija, kar zadosti dnevnim potrebam doraščajočega otroka. (Dalje prihodnjič) HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana IZ NKŠIH OBČIN iI.iil.tJ IZ NKŠIH OBČIN Še Zeleni pohvalili poročilo Pred skupščino temeljito poročilo o problematiki varstva okolja z ukrepi vred — ________Najcenejše je osveščanje — Odlog reorganizacije šol in vrtcev NOVO MESTO — Glavni točki seje novomeške občinske skupščine pretekli četrtek sta bili problematika varstva okolja v občini z ukrepi za izboljšanje stanja ter predlog reorganizacije družbenih dejavnosti. Obravnavo dveh zasebnih gradbenih posegov v staro mestno jedro pa so delegati zavrnili, češ da skupščina ni mesto, kjer mg bi takšne strokovne stvari razčiščevali in odločali o njih. Obsežno in temeljito poročilo o stanju in problematiki varstva okolja v novo- ZDRAVNIK VSAK DAN V DOMU POČITKA METLIKA — Do sedaj je bil zdravnik v ambulanti metliškega doma počitka dvakrat na teden po tri ure. Po normativih pa naj bi bil skoraj štiri ure na dan. Po novem je zdravnik v domu počitka vsak dan po tri ure, kasneje pa bo, če bo možno in če bo za to resnična potreba, celo po 4 ure na dan. Do sedaj je stroške za zdravnika pokrival zdravstveni dom, po novem pa jih bo dom počitka. Stalen zdravnik v domu počitka je sedaj mladi dr. Bojan Videtič. Strokovno je, pravijo v metliškem zdravstvenem domu, večja prisotnost zdravnika v ambulanti doma počitka povsem upravičena. meški občini, ki so ga pripravili v občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora, so vsi s poslanci Zelenih na čelu ocenili kot zelo kvalitetno. Podprli so tudi predlagane ukrepe za postopno sanacijo razmer, združene v 25 točk. Sicer pa kratek sprehod skozi poročilo pove, da spada območje Novega mesta po onesnaženosti zraka v tretji kakovostni razred, kjer je zrak občasno že onesnažen nad dovoljeno mejo. Hrup, ki ga povzroča promet, na vseh merilnih mestih presega maksi-ponekod se bli- malno dovoljene ravni, ponek ža že kritični meji, na primer pri bolnišnici. V odvoz komunalnih odpadkov je vključenih 56 odstotkov prebivalstva, medtem ko je republiško povprečje 66 odst. Za posebne odpadke skrbijo — kakor pač skrbijo — še vedno sama po- djetja, organizirano to niti v republiki še ni. Z vodo iz vodovodnih sistemov je oskrbljenih 84 odst. prebivalcev, preko čistilnih naprav pa gredo le odplake Republika za bolnišnico? Spremembe v financiranju naj ne bi postavile pod vprašaj izgradnje novomeške bolnišnice NOVO MESTO — Novomeška občinska skupščina je na četrtkovi seji sprejela odlok o zagotavljanju sredstev za zdrastveno varstvo v letu 1991 v novomeški občini za naloge, ki se še vedno financirajo in izvajajo na občinski ravni. Gre seveda za manjši del celotnega zdravstvenega programa v občini. Sredstva v ta namen se bodo zbirala po stopnji 0,66 odstotka, kar je za 0,048 odstotka manj kot v drugi polovici lanskega leta. Letos se bodo tako kot lani v občini zbirala sredstva za nadomestila in povračila posmrtnin in pogrebnin, potnih stroškov, nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni ali nege družinskega člana. Ta denar mora zadostovati tudi za štipendiranje, vodenje enotne evidence, dejavnost občinskega odbora RK, delo novomeške enote Republiške uprave za zdravstvo in pa za referendumski program izgradnje bolnišnice. Za vse to je bila sredi lanskega leta povišana prispevna stopnja iz 0,7 na 0,708 odstotka, od česar je bilo 0,3 odstotka namenskih sredstev za izgradnjo bol- Ena od delegatk je na seji hotela vedeti, kdo ima pravico spreminjati stopnjo, ki jo je sprejela ta skupščina, in zakaj je stopnja znižana, če je pod vprašanjem referendumski program. Naj višjo možno občinsko stopnjo je kot rečeno določila republika. Ob sprejemanju novomeškega referendumskega programa je bilo predvideno, da se za izgradnjo bolnišnice ves čas do aprila 1994 zagotavljajo tudi namenska sred- 94 zagotavljajo tudi namenska sredstva iz prispevne stopnje za zdravstveno varstvo v višini 0,3 odstotka, kar naj bi pomenilo 35 odstotkov vsega denaija, ki ga mora za 16 milijonov dolaijev vredno investicijo v novo bolnišnico zagotoviti novomeška občina. Z. L.-D. • Kako bo z izvajanjem programa zdravstvenega varstva na ravni občine po letu 1991, še ni znano. Vsekakor ngj bi uresničitev novomeškega referendumskega programa v bolnišničnem delu, ne glede na tovrstne rešitve, ne bi bila vprašljiva. Republiška uprava za zdravstvo je dala zagotovilo, da bo prevzela ta del obveznosti za novomeško bolnišnico oz. da bo le-to spravila v republiški zdravstveni program. Lahko le upamo, da bodo ta zagotovila kaj veljala. nišnice. Letošnja občinska stopnja sme po republiškem zakonu biti največ 0,66 odstotka, od tega bo šlo za izgradnjo bolnišnice 0,28 odstotka. Solidarnostna stanovanja pred vseBtvflo 73 prošenj za 13 stanovanj METLIKA — Sredi decembra je odbor za stanovanjsko gospodarstvo v metliški občini po novem pravilniku točkoval že pred časom prispele prijave za solidarnostna stanovanja. Kot je znano, se zapleti s 13 solidarnostnimi stanovanji v najnovejšem metliškem bloku vlečejo že več kot leto dni. Blok so namreč odprli za občinski praznik leta 1989 in od takrat so ta stanovanja prazna, o čemer smo v našem časopisu že večkrat pisali. No, sedaj so, kot rečeno, 73 prijav točkovali po novem pravilniku in na podlagi tega točkovanja sestavili vrstni red. Na to točkovanje oziroma vrstni red je prispelo 14 pritožb. Ko bo to rešeno, kar naj bi bilo te dni, bo prednostna lista objavljena in ljudje se bodo končno lahko vselili v več kot leto dni prazna stanovanja. Pritožbe na točkovanje so prišle tako od tistih, ki so tik nad 13. mestom, ki še pelje do stanovanja, pa celo do prosilca, ki seje po točkovanju uvrstil na 58. mesto. Med pritožbami so tudi taki, ki že sedaj živijo v solidarnostnem stanovanju in dobivajo subvencijo za plačevanje stanarine, pa bi sedaj radi večje in seveda dražje stanovanje. Otroški butik z obilico novosti Še agencija in Loterija? METLIKA — Prvi, ki je v L nadstropju novega metliškega poslovnega centra odprl vrata svojih prostorov strankam, je bil Peter Jankulov. Tik pred novim letom je namreč Metličanom na voljo nov otroški butik Tadeja, v katerem so naprodaj vsa oprema za dojenčke ter oblačila, obutev in igrače za otroke do 14. leta starosti. Gre predvsem za uvožene izdelke po ugodnih cenah, kot zatijuje Peter. Poteza, s katero želi Jankulov privabiti čim več kupcev, pa je novost za Metliko. V njegovi prodajalni bodo vsak mesec izžrebali enega izmed kupcev, katerega nakup je bil večji od 1000 din. Za nagrado bo srechež odšel na enotedenske počitnice v Biograd ali Makarsko. Peter Jankulov Jankulov ima v hotelu Metropol v Novem mestu tudi turistično agencijo Metroturist, ki jo namerava preseliti v Metliko. Prošnjo pa je dal še za odprtje poslovalnice Loterije, kije v Metliki ni, zanimanje zanjo pa je veliko. Odgovora na prošnjo še ni dobil. Vendar to še niso vse novosti, kijih želi Jankulov ponuditi svojim strankam. »Razmišljam tudi o tem, da bi izdelal vizitko, na kateri bi bili napisani vsi artikli, ki ji je moč dobiti v butiku. V porodnišnici bi vsaka mati dobila vizitko, si na njej izbrala, kar bi želela kupiti, in jo poslala nazaj v trgovino. Izbrano blago bom poslal ali osebno prinesel strankam na dom,« načrtuje Jankulov. M. B.-J. tretjine prebivalstva v treh odstotkih naselij. Reka Krka pa je že ob izviru uvrščena v drugi kakovostni razred, pod Novim mestom je še slabša. Za iz- boljšanje stanja na vseh področjih je, ela vrsta ukre- kot rečeno, predlagana cela vrsta ukrepov, kako hitro se bodo izvajali, pa je seveda v veliki meri odvisno od razpoložljivega denaija. Delegati so med hvaljenjem poročila in ukrepov opozorili predvsem na pomanjkljivo delo inšpekcijskih služb, na to, daje treba za reko Krko dobiti kakšen ekološki dinar iz republike, pa da je treba še in še delati na osveščanju ljudi. Predlog organiziranosti družbenih dejavnosti v občini Novo mesto je bil narejen na osnovi skupščinske zahteve po racionalizaciji družbenih dejavnosti. Vključuje novo organiziranost osnovnega šolstva in vrtcev, ki naj bi bila optimalna in cenejša. Vsa ostala področja so v glavnem izpuščena, saj je zanje bodoča zakonodaja še manj jasna kot za obravnavani. Po razpravi je bil predlog na koncu preimenovan v osnutek. V sekretariatu za družbeni razvoj pa bodo imenovali posebno projektno skupino, ki bo dopolnila gradivo ob sodelovanju izvajalcev v družbenih dejavnostih. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 2. februarja, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: v Novem mestu: prodajalna KZ Dom v Bršljinu • v Šentjerneju: Market Dolenjka • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog • v Žužemberku: Samopostrežba KZ • v Straži: Market Dolenjka. • V nedeljo bosta od 8. do 1L ure odprti v Novem mestu: Samopostrežba Dolenjke na Glavnem trgu 23, v Čraomjju: Samopostrežba Dolenjke. MLADINSKA VZGOJNA IGRA TUDI V NOVEM MESTU Skupščina ie tudi podprla pobudo, da se republiški skupščini predlaga, naj razveljavi zakonodajo, kije omogočala neupravičen prehod zasebnega premo- ženja v družbeno lastnino, in sprejem zakonodaje, ki bo omogočila obljubljeno denacionalizacijo. Z.L.-D. NOV KOMANDIR PM NOVO MESTO NOVO MESTO — Ker je Djordje Vučkovič, dosedanji komandir novomeške postaje milice, odšel na novo delovno mesto v inšpektorat milice UNZ Novo mesto, so zbori novomeške občinske skupščine minuli petek na predlog načelnika novomeške UNZ imenovali novega komandiija. To je Borut Novak, doslej namestnik komandiija, ki je v službi organov za notranje zadeve že 10 let. Hkrati je skupščina za njegovega namestnika imenovala Francija Povšeta, ki je predlani končal vojaško akademijo v Beogradu. V petek, 25. L, se je v stavbi novomeške občine sestal izvršni odbor Mladih krščanskih demokratov (MKD) Novega mesta. Na seji so obravnavali naloge, kijih čakajo v bližnji prihodnosti, posebno pozornost pa so posvetili povečanju članstva v stranki in mladinski vzgojni igri, ki sojo pripravili mladi iz Otočca. Glede članstva so menili, da je v Novem mestu veliko mladih, ki so jim vrednote krščanske demokracije blizu, niso pa še vključeni v delo stranke. Dogovorili so se za dve poti, po katerih se mora stranka približati mladim Novega mesta. S kvalitetnimi kulturnimi prireditvami želijo vzpostaviti stik z možnimi člani stranke. Druga pot pa pomeni podporo ustvaijalnosti in snovanju mladih v Novem mestu. Ta podpora mora biti tako materialna kot tudi strokovna. V skladu s temi sklepi so se odločili, da odprejo mladinsko dramsko skupino iz Otočca, ki je pripravila vzgojno mladinsko igro »Vsi me imajo radi, samo oče me ne mara...«. Novomeščani si bomo lahko to igro ogledali v nedeljo, 3. februarja, ob 16. uri v Domu kulture. J. KRAMAR bi • Razpad Sovjetske zvezeje prvi pogoj, da Slovenijo sprejmejo v Združene narode. (M. Kovač) • Z bajoneti je sicer res mogoče priti na oblast, vendar na njih ni mogoče sedeti (Poljska modrost) • Komunisti branijo Tudjmana, SDP in HDZ sta sestrski stranki (Lovrič) Koliko novih delovnih mest? Obdelali 75 prošenj NOVO MESTO — Do 15. januarja, ki je bil določen kot skrajni rok za sprejem vlog in dokumentacije za pridobitev posojila iz novomeškega občinskega sklada za razvoj obrti in podjetništva, so zainteresirani oddali 89 prošenj. Od tega jih je bilo kljub večkratnim podrobnim navodilom 14 s pomanjkljivo dokumentacijo. Skupna predračunska vrednost prejetih popolnih vlog je 345 milijonov di-naijev, od tega so prosilci računali skupaj na 74 milijonov dinaijev posojila iz občinskega sklada. Predlagani programi naj bi dali 445 novih delovnih mest. Od 75 predlaganih programov jih največ, 36, načrtuje začetek nove proizvodne dejavnosti, 10 trgovino, 9 gostinstvo, 8 proizvodne storitve, 5 intelektualne storitve itd. Po sklepu občinskega izvršnega sveta bodo v sekretariatu za družbeni razvoj ponovno pregledalli spisek prosilcev za kredit iz občinskega razvojnega sklada in po potrebi naredili selekcijo. Opravili pa bodo tudi razgovore z bankami in zavarovalnicami v občini, da bi zvedeli, ali imajo interes in namen sodelovati pri izvedbi tega novomeškega razvojnega projekta, katerega glavni namen so predvsem nova delovna mesta. KONEC PROPADANJA GRADAC V BELI KRAJINI — Kot vse kaže, se gradaškemu gradu le obetajo boljši časi. Že pred leti se je za sicer podirajoči grad začel zanimati italijanski klub Zlati zajec, ki združuje predvsem lovce. Potem so dogovori zastali, tudi zaradi nejasnosti v naši zakonodaji, pred kratkim pa so v metliški občini znova obnovili pogovore z Italijani. Dogovorili so se, da Metličani do sredine februaija zberejo ponudbe Pionirja in SCT o adaptaciji gradu, po podpisu pogodbe pa nameravajo Italijani takoj začeti z obnovo. V gradu naj bi bilo shajališče članov kluba, ki želijo, da bi se v kraju ob Lahinji razvijala športna, turistična in gostinska ponudba. Prav sedaj pa tečejo pogovori tudi z zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta, ki naj bi strokovno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami uredil park okrog gra-daškega gradu. NOV SALON POHIŠTVA — Z manjšo slo vestnostjo je v petek dopoldan na Drski v Naselju Slavka Gruma trgovsko podjetje Dolenjka, poslovalnica iz Trebnjega, odprla novo trgovino s pohištvom. Na 360 m2 prodajne površine so predstavljeni predvsem zanimivi kosi in sklopi pohištva, sicer pa bo glavna prodaja tekla po katalogih in prospektih. Pra v zato, ker ne bodo imeli zalog, obljubljajo precej nižje cene, dobre kreditne pogoje, brezplačno dostavo na dom in še kaj. Po besedah Branka Veseliča, poslovodje Dolenjke iz Trebnjega, bo nova trgovina zanimiva tudi za opreme poslovnih prostorov, pričakujejo pa tudi prodajo pohištva iz uvoza. (Foto: J. Pavlin) FEBRUARJA TEŽKO PRIČAKOVANI TELEFONI METLIKA — Gradnja telefonskega omrežja, vezanega na suhor-sko in metliško telefonsko centralo, ki sojo pričeli graditi pred štirimi leti, se po zagotovilih PTT le bliža koncu. Suhorska centrala in omrežje sta prevzeta, odpraviti morajo le še manjše pomanjkljivosti. L februarja naj bi začeli podpisovati pogodbe z naročniki, potem pa priključevati 300 naročnikov. PTT in Tegrad zagotavljata, da bo kmalu prevzeto tudi metliško telefonsko omrežje, tako da bi 700 naročnikov dobilo pogodbe v podpis konec februaija. Skupaj s črnomaljsko občino pa načrtujejo v Metliki še letos tudi razširitev gradaške telefonske centrale. Predvsem pa je za obe belokranjski občini pomembno, da čim prej dokončajo medkrajevno telefonsko povezavo med občinama. Metlika je že plačala medkrajevni telefonski kabel do Primostka. V Beli krajini premalo sadjarjev Po mnenju Antona Radoša je bilo vse premalo spodbud strokovnjakov METLIKA — Organiziranih nasadov jablan do pred nekaj leti v metliški občini sploh ni bilo. Sadjarstvo nasploh je bilo potisnjeno ob stran, pozornost so povečali predvsem vinogradništvu. Eden prvih, ki seje pred slabimi petimi leti v občini odločil za nizki nasad jablan goste vzgoje, je bil Anton Radoš iz Metlike. Šele tik pred odhodom v pokoj se mu je uresničila dolgoletna želja, da bi poleg vinogradnika postal tudi sadjar. Na Boldražu je Radoš zasadil jablane vinska trta. »To pa prav gotovo ni raz- strokovnih spodbud. Zadnja leta je nekoliko boljše in v metliški občini se je prav po zaslugi inž. Janija Gačnika za menoj odločilo za sadovnjake še nekaj ljudi, a jih je še vedno premalo, saj ne pridelamo dovolj tega sadja niti za Be- na 40 arih, zagotovo pa bi jih še na večji površini, če bi jo imel. Takoj seje seveda včlanil tudi v društvo sadjarjev Slovenije, na srečanjih društva ter na vsakoletni demonstraciji rezi pa je dobil že marsikateri koristen nasvet. Seveda je bilo tudi veliko samoizobraževanja, nič kolikokrat pa seje po navodila odpravil na Agrokombinat v Krško. »Dosledno sem upošteval vsa navodila, ki so mi jih log, da se je vse premalo Belokranjcev odločalo za organizirane nasade sadnih dreves. Vzrok je v tem, da ni bilo dovolj dali strokovnjaki, in to se mi je še kako obrestovalo. Že drugo leto so imele ja- : po 2 do 3 kg jabolk, lani jeseni, v četrti vegetaciji, pa jih je bilo že blane [ torej vi 10 kg na drevesce,« pravi ponosno Anton. Medtem ko so Belokranjci sadnim drevesom navadno posvečali znatno manj pozornosti kot vinogradom, pa Radoš iz izkušenj pove, da sadovnjak ne potrebuje prav nič manj nege kot • Radoševi lahko ves svoj pridelek prodajo že jeseni. Vendar kljub temu razmišljajo o hladilnici, da bi z njeno pomočjo zaščitili kakovost jabolk jeseni, po obiranju, radi pa bi tudi, da bi bilo pri njih moč dobiti sedeže še pozneje. Anton pa načrtuje še en sadovnjak na 80 arih, vendar teh želja letos ne bo moč uresničiti. Zaprosil je namreč za nevračljiva sredstva, a jih ni dobil, da pa bi se lahko v to naložbo spustil sam brez pomoči, za zdaj še ni dovolj denarja. Anton Radoš lokranjce. Žalostno, če vemo, da so naravne razmere v deželi ob Kolpi odlične za gojenje sadnih dreves, veliko zelo primernih leg pa še vedno ostaja celo neobdelanih,« razpreda Radoš. M. BEZEK-JAKŠE n Novomeška kronika POSLANCI — Predsednik slovenska ga parlamenta se pritožuje, da poslanci radi sede v skupščinskih klopeh. Po neki terih podatkih ni precejšnjega števil* poslancev mogoče najti niti v skupščin1 niti v njenem bifeju, niti na delovnem nit stu v občini, katere glas in vest predstavi]* jo. Novomeščani s svojimi poslanci teh tt žav nimamo. Vsaj dvema od naš® predstavnikov v slovenskem parlament1 seje trdi les tamkajšnjih klopi tako prilj* bil, da znata, udobno nameščena, v skupi čini tudi malo zadremati. Takko vsaj pn čajo posnetki, ki jih je objavil mari boršt Kaj. En Novomeščan dremlje po doma®* drugi pa ustvarjalno v pozi Rodinovep Misleca. Res pa je tudi, da sta Novotnd čana v dobri družbi. V Kaju vlečejo drek tudi takšne politične veličine, kot so Mil** Kučan, Viktor Žakelj in Igor Bavčar. , NAJ — Gledalci teleteksta Televizij1 Slovenija so izbirali »naj« televizijsko n3 vinarko in novinarja preteklega leta. M* dekleti je (bržkone zato, ker ji je gosp3 Sandi Grubelič dal vedeti, da pozna nj* nega moža) zmagala Maja Nosan, ntf* možakarji pa Novomeščan Janez Pez« V utemeljitvi zadeve piše, daje Pezelj zn»* predvsem kot posebni poročevalec iz sl3 venskih kriznih predelov. Kolikor je n«*1 znano, seje Janez izkazal predvsem z ov ličnim in pogumnim poročanjem s Koso va. To, da bi bili kraji južno od Ljubija^ od koder Pezelj poroča, ker mu je to slu*' ba, krizni predeli, slišimo prvič, čeprav h pomalem tudi živimo. Po drugi strani p1 nam to, da imajo Ljubljančani Dolenjsk* za nekakšen Kurdistan, lahko pride pra' Bodo vsaj malo manj hodili po gobe, ko stanj in krompir. ZEMLJEPIS — Z Ljubljano so tudi 9 cer težave. Pred dnevi smo po lj ubija3 skem radiu slišali, da so se slovenski in h(' vaški veljaki sestali na Mokricah Pf Novem mestu. Po še veljavnem zemlje!3 su stoji omenjena graščina pri Brežica® Če bodo Ljubljančani še naprej tako zel3 Ijepisno čudaški, bo Ljubljanski grad k«** lu pri Celju. Ena gospa je rekla, da delavci & ološkega zavoda iz Ljubljane na s*3 čo berejo Delo. Sicer ne bi vedeli, o so pri Žužemberku že navrtali preli,( kurilno o|je. foo°S«tI V času od 8. do 14. januatja so v nov3 meški porodnišnici rodile: Irena Rajat' Trebnjega — Barbaro, Božena Jerele' Šentjerneja — Boruta, Gabrijela Ajdi®: Šentjurja —Boštjana, Barbara Dolinar' Polhovice — Petro, Milenka Ladika3 Dojutrovice — Stjepana, Nataša Raflfr iz Dol. Vrhpolja — Nino, Anica Iva”’ kovič-Sitar iz Črnomlja — Marka, & (Sprehod po HetlifiJ ZA ŠOLSKO MLADINO MED ^ ČITN1CAMI sta poskrbela Ljubljan^ knjižnica in novoustanovljeni cente* 1 kulturo in prosveto. V kino dvorani so dopoldne kino predstave, v knjižnici p3.. vrteli video filme. Kdor je šel v kin0,, plačal 10 din vstopnine, predstave p knjižnici pa so bile brezplačne. Otroe' se seveda veliko raje podili po snegu, * ko zima skopari z njim! NAJEMNIK GOSTIŠČA VES$| CA BOJAN VALENČIČ seje tesnor vezal z metliškimi kulturniki. Ker n>^ rava 8. februarja odpreti ta P°PU lokal nad Metliko, računa na njihovo*^ moč pri sestavi programa. »Naj se takOL začetku zasluti, da odpiram lokal, v ** rem ne bo prostora za nekulturo, raz nje in pretepanje,« trdi Valenčič. ve davčne zakonodaje, ki prinašanji novosti. Da ne bi bila zmeda prevelaik^ v* pripravil center za kulturo in prosvri0 minar o teh zadevah. V TOLAŽBO VSEM, ki so nj^ voljni s prometnim režimom v Me projekt za razrešitev nereda je že n**9 v. Najprej se bodo strokovnjaki !«vr kajti tam je največ hrupa, največ P]°wet' ne in največ pripomb. Drugi preden \ like bodo morali še malce počakati, r vsem zato, ker ni denaija. nardka Zupančič iz Velikih Brusnic • Klemena, Danica Junc z Dalnjega Vrl* — Petro, Anica Ržen iz Tomažje vjS Gregoija, Jožica Koračin s Cerovca y Jasmino, Majda Mušič iz Dragatušay Janija, Ivanka Špringer iz Gor. Pod boo3 —Borisa, Jasenka Gorše z Goleka < Franka, Marija Štrumbelj iz Trbeče ^ — Dejana, Olga Škatja z Mirne — & dreja, Silva Lukšič z Vrha pri Ljubnu y Mateja, Danica Novak s Krušnega Vri3 — Suzano, Rezka Spreicer iz Lokve f Miha, Vera Fartelj iz Češče vasi — Ro**' Milena Novak z Belega griča —deklic3, IZ NOVEGA MESTA: Vesna Zup«3 čič iz Šmihela — deklico. Čestitamo! -n KRAJANI SO ZMEDENI zaradi * Ij [Črnomaljski drobir I IVil IT An ii? .. .. ACIJE — Da morajo ljudje ved-/> uolj zategovati pas, ni potrebno pose-J pouda^ati. Tako so mnogi Črnomaljci Potožil,, da se jim ne zdi več, da jim teče a v grlo, ampak da so že kar pošteno Pod vodo. ne le to, zdi se jim tudi, da vem delavci od njih pričakujejo mu-tje — da se jim bodo namreč začele razvijati škrge. SVOJEVRSTNO IZOBRAŽEVANJE O rt^i r lraj"e razPrave in »nategovanja« nr,l !■ , Vanju neP0vratnih sredstev v čr-i. • a jslo občini so nekaterim kar precej onstila. Dodobra so se spoznali z nači-j Paotenom in potjo pridobivanja tega i7Harja’ kar sei*aj s pridom uporabljajo za zueiavo programov drugim. Menda velja ncwiU,ga okr°glih 1000 DEM. karln ,T en' pomembnejših rv» 5kTh U,IC J'e Prodajalna z imenom r^"'os, Tako se lahko Črnomaljci, ki sc Hr' rePraVljajo P° "a^pih v sosednjo kot d0kmaadnjC V Karlovcu Pe^tJt,j° in Medtem ko v Sloveniji ugiba- n» hTvaj0’ali bi imeIi sv°j denar in ali naj b, bil, to boni, si v semiški Iskri glede mov V,a UtC ne delajo nikakršnih proble-hovn ,a.nuarJa so zaposlenim plačali nji-el- bon>h; vnovčljivih do 28. ja-notpm V črnomaljski kmetijski zadrugi, so sp Pa"aJ se znajdejo, kakor vedo. In moč k„fl:.nauirnem trgu je b'lo menda žensltp P *' te,b°ne z 20-odst. popustom, le nal “Predblagajnami prodajalnjoka-boli .J™ omenjajo bone v denar, še najbolj a 20lVa jC M ddavec lskrc’ ki Je za nlais i Ad'n P°s'al kar na Dolenjski list obrazir!^ ^lrl*etne naročnine. Seveda z da na ie ne bi rad ostal dolžan, Beleti- °bl' plačo le v tej valuti, kije iz sv« k Jme t0re-lŽe ra&la prodirati v širni Cjrobnelz Kočevja ] RA ^RlNE ŽURIRA, NE PROFITI-garmat ak° ^ g*as‘ena *zmed krilatic or-od 8 el0*nje Pustne ohceti, ki bo onoznnl A februarla v Kočevju. Zaradi čevi», ’ d® bo v februaiju ostalo v Kolači ^ de*a 1200 do 1500 Ijndi, pa bi ne nLr11enjeno gesl° tudi obrnili: Kdor nimasSimaplaLi“rira W vese|jačenJa hrvaškihN|AKUP0VANJ — V sosednjih Dokunir trgov,nah so zaradi groženj JLA ES? ve®*vež. V Kočevju navila na ne živi-6Kje Je vzrok za tako mir-V«^lreba *e raziskati. čevskiJw POPUSTOM - Te dni je v ko-40 ali 8 rgovmah možno dobiti vse s 30-, v tr„“ • veeodstotnim popustom. Navala niltfki prodaja na už ?' Cd° ^ P° '50 do ntveč m? P JT največ 350 din, nima prometa. I^ibnišld^obotrebci . ^^NEJfsA i^Dkin a n . s^tf je v ribniški občini podražUtthoz na I 5?s5.0dsl0tk0v na osebo od 15 din za lv ’ d|P’ v gospodarstvu pa 1,45 din Pa ie i? L55 dln- Centralno ogrevanje lO jflH , Sl°tkov dražje in znaša zdaj 9 20rfi»n kv' meter, prej pa je bila cena storitve 28 kv'meter- Podražile so se tudi vali itd ,Ve‘ennarske službe (cepljenje ži- mEARN° KRIŽIŠČE - Križišče v pregib" mimo ‘"lesa. Križišče je ne-njaki^ ° '.J zelo ozko. Predvsem tovor-čakajo 08roiajo vozila, ki Zgodi še h h°Ao Peljala skozi Ribnico, 'jati vzvrlt m°raj0 čakajoča vozila zape- P°‘ ^ozi ozk°o £^0rnjakU °m0g0Čij° JTrcbanjskc iveri SgHSk-s Pičkom l: , , loPato malte plačali z izku-ln Podobnem 8v d°b!U s Pr°dajo preprog sv°je čase tfv’V gradu v Trebnjem je bila vojni premes.r°prema’a naj bi jo bili po novanja ln r.1\v nekatera trebanjska sta-vojni p|en rN^3-! naj bi bila tam kot po-meru, k: f.kazllvo je to seveda v pri-•zpričalis'ie°?™vih vstali «raščaki in OROŽJE "lžtvo nad preprogami, udarom če Ko so generali grozili z vrnili orožiaP ravoja^ki oddelki ne bodo vedane predme. ° med omenjene prepo- Jevnica tr1ebanjska »Neuspešna kusite« šnanck^1 slovenski jezik«: »Pois-'enjske in e. >>veternice« Pekarn Do-Alf klub v TrPuJte V >>odPerti« prodajalni ?eboj Je neka; njem .Ne Pozabite vzeti s lo«Ov, ker na v«ki’ P‘k ‘n. Prayilnih predragi pole« . abrlu manjkajo. Morda bi d°datnn v v, lk°vnega orožja še kakšno IZ NkŠIH OBČIN iili. ti IZ NtkŠIH OBČIN Neuresničeno Razočarani socialisti ČRNOMELJ — Mnogi so pričakovali, da se bo po volitvah v Beli krajini marsikaj kar čez noč spremenilo, na bolje seveda, Toda sedajje minilo že precej noči in nekateri so začeli ie obupavati Tako na primer tudi člani Socialistične stranke, prepričani, da se je v vsem času po volitvah zgodilo v Beli krajini bore malo. Bilo je sicer nekaj precej revolucionarnih pobud, med drugim tudi o imenovanju krajinskega parka ob Kolpi ter o deželi Beli krajini, ki bi samostojno nastopala v bodočem republiškem parlamentu. Toda dlje od pobud po mnenju socialistov v Beli krajini niso prišli. Socialisti so predvsem razočarani, ker se prav nič ne premakne v zvezi z njihovo pobudo o Beli krajini, ki v republiškem parlamentu ne bi več nastopala skupaj z ostalo Dolenjsko, saj se sedaj po njihovem mnenju belokranjske zahteve utopijo v dolenjskih, še preden pridejo do Ljubljane. Toda ali je ta ideja zares vsebelokranjska ali predvsem črnomaljskih socialistov? Za zdaj najbrž velja še vedno slednje. In kdo je kriv za to? Najbrž pomanjkljivo dogovarjanje s sosedi Metličani. Metliški predsednik izvršnega sveta je ob nedavnem obisku dr. Drnovška v Črnomlju sicer dejal, da je Bela krajina zaokrožena pokrajina med Gorjanci in Kolpo, toda geografska celota še ne pomeni tudi enotnosti v mišljenju. Pa verjetno Metličani niti ne bi imeli preveč proti črnomaljskemu predlogu, če ne bi zanj zvedeli najprej iz časopisov in šele potem iz ust njihove občinske vlade, pa še takrat niso povsem natančno vedeli, kaj bi Črnomaljci rade ali gre res le za skupen nastop v republiki ali tudi za prevlado Črnomaljcev nad Metličani. Toda socialisti najbrž ne bodo prenehali s pobudami, ki naj bi naredile Belo krajino enotnejšo, bolj povezano. Razmišljajo že o belokranjskih obveznicah. Morda bosta tu imeli obe belokranjski vladi več sreče z dogovarjanjem. M. BEZEK-JAKŠE • Edina ženska, ki se najde v osnutku nove slovenske ustave, je država. KOČEVSKO ZDRAVSTVO VNOVIČ PRETEHTATI KOČEVJE — Poročali smo že, da v Kočevju pripravljajo gradnjo tretjega trakta Zdravstvenega doma, v katerem naj bi bila tudi reševalna postaja in lekarna. S to gradnjo bi bila zaključena akcija izgradnje teh domov v ljubljanski regiji. Vendar bo načrtovana investicija v Kočevju močno okleščena. Na sestanku v Kočevju, na katerem je sodeloval tudi namestnik republiške sekretarke dr. Tone Košir, so ugotovili, da bo treba z ozirom na nove normative in organizacijo zdravstva do 31. marca pripraviti povsem nove programske in idejne zasnove za to gradnjo. Povedano je bilo tudi, da v Sloveniji pripravljajo novosti na področju zdravstva. Tako bodo zasebne lahko tudi lekarne. To pa pomeni, da v zdravstvenem domu ni potrebna lekarna, pač pa bo morda odprta še kakšna zasebna. Tudi zasebni zdravniki in zobozdravniki bodo lahko imeli ordinacije v drugih prostorih. Zdravstvenih postaj ne bodo ukinjali, ampak po potrebi odprli še nove, po katerih zamislih na primer v Stari Cerkvi, Mozlju ali Livoldu, v mestu Kočevje pa še v Turjaški in na Trati poleg sedanjega zdravstvenega doma. Zaradi vsega tega je treba prvotno zamisel o gradnji tretjega trakta temeljito pretehtati in spremeniti. DEMOSOVE JAVNE TRIBUNE ČRNOMELJ — Tukajšnji Demos je uvedel konec preteklega tedna javne tribune po krajevnih skupnostih, ki jih bo zaključil 22. februaija. Demos na ta način predstavlja krajanom svoje delo v občini, pripravi pa tudi razlago pripravljajoče se ter že sprejete nove slovenske zakonodaje. Domačini jih seznanjajo s krajevnimi problemi, kar je za Demos še kako dobrodošlo, saj na ta način temeljito spozna krajevno problematiko, za reševanje katere se bodo Demosovi delegati zavzeli v občinski skupščini. Vabilu na dosedanje pogovore na Talčjcm Vrhu in v Tribučah seje odzvalo veliko ljudi, vendar je med njimi čutiti precejšnjo negotovost zaradi dnevnih dogodkov ter nepreverjenih informacij, ki jih širijo nekateri. Naslednji javni tribuni, na kateri bodo sodelovali tudi predstavniki črnomaljske občinske skupščine in izvršnega sveta, bosta v petek, 1. februarja, ob 18.30 uri v gasilskem domu v Vinici ter v soboto, 2. februarja, ob isti uri v prostorih krajevne skupnosti Stari trg. LE EN PREDLOG ZA IZVRŠNIKA KOČEVJE — Poročali smo, da je predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje Lado Lenas-si nepreklicno odstopil. Rok, do katerega naj bi stranke predlagale nove kandidate za to dolžnost, je potekel 22. januaija zvečer. Zaradi mnogih pripomb, kritik, predlogov, dobrohotnih opozoril itd. predsedniku Lenassiju in izvršnemu svetuje bilo pričakovati, da bo na seji predsedstva občinske skupščine 22. januaija kar deževalo predlogov za novega predsednika izvršnega sveta. Pa ni bilo nič takega, saj je svoj predlog sporočil le Demos. Za mandatarja predlaga inženirja Dušana Oražma, ki je od novega leta upokojenec, prej pa je bil sekretar stanovanjske skupnosti. Tudi ob tem predlogu je predstavnik Demosa poudaril, da po njihovem mnenju in mnenju predlaganega kandidata Oražma velja le, če bo dobil 100-odstotno podporo strank in njih organov. Prihodnost Dinosa visi v zraku V črnomaljskem skladišču sicer sprejemajo odpadne surovine, a jih ne plačujejo, ker ni denarja — Obupana zaposlena — Zakaj ne zasebnik? ČRNOMELJ — Da je kriza povsod, ni potrebno posebej omenjati. Toda prav v takšnih časih bi bilo razumljivo, da bi iskali in izkoristili vse rezerve, ki jih je še mogoče kje najti, med drugim tudi odpadne surovine, ki bi morale biti prav sedaj še kako dobrodošle. Žal pa je tudi Dinos, kije dolga leta zbiral odpadne surovine, zabredel v precejšnje težave, predvsem zaradi svojih velikih doižmkov. V Črnomlju, kjer je skladišče novomeške poslovalnice Dinosa, sta dva zaposlena šoferja, Jože Žlogar in Zdravko Malnarič, že povsem obupana. »Se do sredine lanskega leta nas je bilo zaposlenih pet, sedaj sva ostala le še midva, a ne veva, kaj bo z nama. Tega nam tudi nihče ne ve povedati, prav tako ne, ali bo v Črnomlju sploh še skladišče ali ne. Pri Dinosu sem 15 let, sodelavec pa 20, v službo pa se voziva nekaj deset kilometrov daleč,« potarna Žlogar. Najhuje pa je to, da v skladišču sploh nimata več pravega dela. S podjetji imajo namreč pogodbe za odvoz odpadnih surovin, vendar morajo njihove klice odkloniti, ker s tovornjaki ne morejo na pot. Petrol jim namreč zaradi Dinosovih dolgov ne da več goriva. »Od 15. decembra naprej ni nihče dobil plačila, nekaterim, na primer črnomaljski osnovni šoli Mirana Jarca, pa dolgujemo za star papir že od lanskega septembra. Ljudje kljub temu še vedno vozijo k nam surovine, ker ne vedo kam z njimi. Potem pa hodijo spraševat, kdaj bo denar. Nekateri po petih ali šestih obiskih obupajo ter vzamejo raje nazaj surovine, ki so jih V RIBNICI NE BO »REVOLUCIJE« RIBNICA — Ribniška občina bo tudi letos praznovala svoj občinski praznik v spomin na partizansko zmago v Jelenovem žlebu 26. marca 1943. Tako so sklenili na zadnji razšiijeni seji pedsedstva občinske skupščine 23. januaija, ko so ugotovili tudi, da ni bilo nobene uradne zahteve za spremembo datuma tega praznika. Razpravljali so tudi o predlogu novega odloka o podelitvi nagrad in priznanj občine Ribnica. Strinjali so se, naj bi ostala dosedanja priznanja in nagrade. Sklenili so tudi, da je treba natančno določiti ribniški grb. Ob tem so nekateri menili, naj bi določitev njegovega videza prepustili strokovnjakom-grboslovcem. Jože Žlogar pripeljali, ali pa nam pustijo kar listek in se denarju odpovedo. Vsakemu pa že prej povemo, da dcnaija ni, da ne vemo, kdaj bo, če seveda sploh bo. Zagotovo pa smo strankam dolžni že nekaj desettisočakov,« tarna Žlogar. Sedaj, ko so postali ljudje v črnomaljski občini ekološko bolj osveščeni, zaradi pomanjkanja prostora na deponiji komunalnih odpadkov pa zahtevajo večjo reciklažo odpadkov oz. surovin, so se torej začele težave z Dinosom. Vendar na Oddelku za družbeni razvoj pri skupščini občine ob tem niso stali ob strani. Kot je povedal vodja oddelka Jože Strmec, so jim na sedežu Dinosa v Ljubljani povedali, da so pred zlomom ter da se želijo znebiti črnomaljskega in še nekaterih drugih skladišč. Želijo, da bi surovine zbiral zasebnik. V Črnomlju so se z enim že dogovarjali, toda dejavnosti ne more registrirati, ker republiški predpisi tega ne dovoljujejo. Žakon o ravnanju z odpadki namreč določa, da odkup, zbiranje in predelavo sekundarnih surovin opravlja komunala ali druga za to pooblaščena organizacija posebnega družbenega pomena, ne pušča pa možnosti za zasebno dejavnost. Zato so iz Črnomlja konec decembra na republiški sekretariat za drobno gospodarstvo poslali vprašanje, kaj storiti v tem primeru, a odgovora še ni. M. BEZEK-JAKŠE Kadrovske spremembe v SDP Na zboru stranke bodo izvolili pomlajeno vodstvo — Zavzemanje za delavca — Kritično do IS ČRNOMELJ — Predsedstvo tukajšnje Stranke demokratične prenove je na svoji seji pretekli teden obravnavalo aktualno problematiko, predvsem pa se je ustavilo ob zboru članov stranke, ki bo 10. februarja. Takrat bodo namreč po novem statutu izvolili konferenco predsedstva in predsednika stranke. Sedanje predsedstvo zagovarja pomlajeno novo vodstvo stranke, predvsem pa ne bodo imeli več funkcij neka- Komu gozdove: državi ali občini? Družbene Ribnica — gozdove občini, in ne državi Sloveniji, zahtevajo v občinah Kočevje in Podržavljenje gozdov bi onemogočilo nujen razvoj v občini Kočevje gozdnem popotništvu. Tudi družinskih kmetij ne bi mogli ustanavljati, saj jim KOČEVJE, RIBNICA — V občinah Kočevje in Ribnica v zadnjem obdobju zelo temeljito razpravljajo o osnutku republiškega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih in hkrati še o usodi ostalih kmetijskih zemljišč, ki so zdaj v družbeni lasti. V obeh občinah je velika večina za to, naj postanejo družbeni gozdovi in zemljišča lastnina občine, v kateri so, in ne lastnina republike Slovenije, kot je predvideno v osnutku zakona. Skupnih utemeljitev je več, med drugim, da so še dovolj znane pomanjkljivosti nekdanjih velikih državnih firm; v občinah najbolj vedo, kako naj poslujejo; posebno pa kritizirajo tisti del, ki go- VOJAŠKI ROK V DELOVNO DOBO? RIBNICA — Na predlog novega slovenskega zakona za ljudsko obrambo so imeli v Ribnici le to pripombo, naj se odsluženi vojaški rok šteje v delovno dobo oz. pokojninsko osnovo. S tem so se strinjali tudi na zadnji razširjeni seji predsedstva občinske skupščine in pripomnili, da imajo v drugih republikah to tako že urejeno. Predlog novega zakona pa predvideva še, da bo vojaški rok skrajšan na 6 do 7 mesecev. vori, da postanejo državna lastnina tudi prostori in oprema gozdnogospodarskih in drugih organizacij, ki poslujejo z gozdovi. To namreč pomeni, da bi postalo državna last vse, kar so ti kolektivi ustvarili, v breme občinam pa bi ostali le nezaposleni iz teh kolektivov, saj je predvideno, da bo veliko odpuščenih. _ Še posebno bi bila prizadeta kočevska občina, kjer je okoli 80 odstotkov gozdov in tudi ostale kmetijske zemlje v družbeni lasti. Iz občinske pristojnosti bi bile tako izločene vse te površine, se pravi, da bi imela občina še manj zemlje, kot doslej, ko je bil velik del njenega ozemlja tako imenovano zaprto območje. Kočevski občini bi bil onemogočen razvoj, saj je bistvo načrta revitalizacije občine razvoj turizma in ustanavljanje družinskih kmetij. Razvoj turizma temelji na tako imenovanem ne bi mogli dodeljevati (državne) zemlje. Prostorsko načrtovanje bi bilo onemogočeno in s tem ves razvoj občine pa tudi njeno življenje. Se pravi, da bi morali prebivalstvo občine za dve leti (kolikor bi zakon veljal) globoko zamrzniti, pravijo nekateri. J. PRIMC teri dolgoletni funkcionarji ZK in pozneje SDP. Tudi na ta način naj bi se pokazala dejanska prenova stranke ter s tem upravičilo njeno ime. Od teh novih moči pa v stranki pričakujejo tudi drugačen odnos do sedanjega političnega dogajanja in ostalih strank v občini. Po zboru članov stranke se bo pričela priprava na volitve po sprejemu nove slovenske ustave. V pripravi je program stranke, ki je, kot zatrjujejo člani, udaren. Osnovna nit, ki se bo vlekla skozi program, bo po zagotovilih pripravljavcev pokazala, da je SDP delavska stranka, da se bo borila za delavca, saj so bisti, ki so najbolj potrebni pomoči, najbolj potisnjeni ob stran. Obljubljajo, da bodo nudili pomoč sindikatu, imeli še naprej tradicionalno dobre odnose z Zvezo združenj borcev NOB ter humanitarnimi organizacijami. Ko so se v predsedstvu dotaknili dela v skupščini, so poudarili, da morajo takoj začeti uresničevati bodoči program in se boriti, da bodo čim bolj vključeni v dogajanja v naši družbi. Na'seji občinske skupščine, ki bo jutri, pa se bodo kritično dotaknili proračuna občine in dela občinskega izvršnega sveta. M. B.-J. Nekaj odpadkov za slabo vest V Trebnjem bodo pri gradu označili učno gozdno pot — Za tiste, ki se učijo o gozdu, a tudi za turiste, ki bi se radi sprehodili med drevjem_ TREBNJE — Tu pripravljajo gozdno učno pot in zanjo je inž. Jože Smolič iz Gozdnega gospodarstva Novo mesto — TOK Trebnje pripravil strokovno nalogo, ki jo je kot pripravniško delo zagovarjal v teh dneh. Po zamisli v omenjenem rokopisu naj bi gozdarji pot naredili blizu trebanjskega gradu. Gozdna učna pot Bukovje pri Treb- čut za opazovanje narave, samostojno njem naj bi predstavila po Smoličevih besedah gozd kot življenjsko okolje in kot sestavino pokrajine ter hkrati povzela dejavnost gozdarjev. Njena posebnost pa ni v ten motivih, ki so vodili Smoliča pri snovanju poti, pač pa v tem, da so za zdaj take poti razmeroma maloštevilne. »V Gozdnem gospodarstvu Novo mesto smo se odločili za tri. Uredili smo že novomeško v Podturnu, zdaj torej nastaja tudi trebanjska, medtem ko je v Črnomlju še ni,« je povedal inž. Stane Žunič, vodja službe za gojenje gozdov pri GG Novo mesto. »Ta pot je namenjena predvsem osnovnošolcem. Koristno se jo da vključiti v pouk geografije in v dejavnost biološkega krožka, a tudi v tehnični pouk. Takšna vrsta pouka v naravi na organizirani poti razvija pri učencih raziskovanje in naravovarstven odnos do gozda,« niza pričakovanja Jože Smolič. S tovrstno uporabo poti bodo veijetno soglašali tudi učitelji. Po mne- Jože Smolič nju slučajno izbranih Tončke Grandovec oziroma Ane Medved, ki na trebanjski osnovni šoli poučujeta spoznavanje družbe oziroma biologijo, bi se dalo načrtno pripravljeno pot koristno • Gozdno učno pol, na kateri bodo obiskovalci prehodili dva kilometra skozi mešani gozd in premagali vsega 90 m višinske razlike, naj bi naredili brez večjih posegov. Vsekakor bodo morali pospraviti črna smetišča. Eno naj bi na poti pustili kot primerek civilizacijskega tujka v naravi. vključiti v naravoslovne dneve. Res pa je, meni Medvedova in enako je prepričan Stane Žunič, da je taka učna pot namenjena predvsem tistim, ki gozd šele spoznavajo, tj. šolaijem. Vseeno velja glede uporabnosti pomisliti tudi še na drugo. »Ko pridejo turisti, se zelo radi sprehodijo po gozdu,« ugotavlja Marija Cugelj, predsednica trebanjskega turističnega društva. L. M. Le pravičnost in poštenost To je načelo republiškega poslanca RIBNICA — Franc Lovšin iz Ribnice je eden najbolj prizadevnih poslancev v zboru občin republiške skupščine. Je tudi delegat DPZ občinske skupščine Ribnica. Zaradi svoje dejavnosti je predviden za poslanca zbora republik in pokrajin skupščine Jugoslavije, če bo ta še obstajala. Na nekaj naših vprašanj je odgovoril tako: • Kakšno je vaše stališče do vračanja zaplenjene ali nacionalizirane zemlje, gozdov, tovarn in drugega premoženja? »Vračati je treba postopno in preudarno, da ne bi povzročali novih krivic. Ob ponovni privatizaciji bi morali najprej poravnati obveznosti do nekdanjih lastnikov. Nato bi morali poravnati tudi obveznosti do delavcev, ki so v povojnem obdobju z odrekanjem in združevanjem sredstev vlagali v razvoj podjetij itd. Sele ostanek premoženja bi nato lahko odprodali posameznim kupcem. V ribniški občini je zdaj že preko 100 prošenj za vrnitev odvzetega premoženja. Vztrajam, da se zemlja ne sme odtujevati, se pravi, da lastninske pravice na zemlji ne bi smeli imeti tujci. • Kdo pa je tujec? »Slovenec ne more biti tujec. Tudi tisti rojaki in njihovi potomci, ki žive že dolgo v tujini, so Slovenci, saj so slovenske krvi. Tujec je, kdor nima slovenskega državljanstva. Možno je tudi dvojno državljanstvo, saj je kar veliko mešanih zakonov. Pri vsem tem je treba upoštevati evropske norme.«' • Kaj menite o prodaji družbenih stanovanj zasebnikom? »Družbena stanovanja smo gradili tako, da smo združevali denar zaposlenih upokojencev itd. z uvedbo tako imenovanega stanovanjskega prispevka. Pred prodajo družbenih stanovanj bi morali najprej rešiti vprašanje vračila prispevka za gradnjo stanovanj vsem, ki so ga plačevali. To se da urediti tako, da bi dali delnice vsem, ki so prispevek vplačevali, in sicer v takem znesku, kot so znašala njihova (revalorizirana) vplačila. Sele potem je možno začeti prodajo stanovanj, kupec pa bi kupnino ali del kupnine poravnal z delnicami. Seveda se ob tem poraja še vrsta vprašanj, ki jih je tudi treba rešiti, kot: Kako je bil stanovanjski dinar sploh porabljen? Kaj je s krediti za hiše, ki sojih graditelji zaradi inflacije odplačali le del? Kako upoštevati vplačane stanarine? Denar iz stanarin je bil porabljen tudi za velika popravila starih, še predvojnih zgradb itd. Osnovno moje načelo za vse zadeve v zvezi s ponovno privatizacijo pa je: prednost pri vsaki privatizaciji mora imeti pravičnost in poštenost, sicer na to ne bom pristal.« PRIMC J" IZ NKŠIH OBČIN mi IZ NKŠIH OBČIN Ni muzike brez plačila Krčani nočejo poravnati računov za kabelsko I po TV — Odklapljali bodo, če ne bo šlo drugače KRŠKO — Vseh vrst naivneži, ki so veijeli, da bo sistem kabelske TV v krški občini poceni in da bo njegovo vzdrževanje zastonj, so se krepko ušteli. Pred dnevi so namreč dobili prve položnice, kar je med njimi dvignilo val nezadovoljstva, najbolj med tistimi, ki za kabelski sistem niso mignili niti s prstom. Že lani pred koncem leta, ko so bile pred poslopjem krške občinske upravne zgradbe demonstracije zaradi povečanja stanarin, so »neznani organizatoiji« demonstracij pritaknili še plačilo za KATV ali kabelski razdelilni sistem (KDS), kot se ta zadeva imenuje v Krškem. Protest je nedvomno uspel. Tone Pleterski, strokovni delavec skupš- čine KDS, ie povedal, daje izmed 2500 lastnikov priključkov plačalo ustrezni prispevek le 720 lastnikov priključka v individualnih hišah in 411 v stanovanjskih blokih. Zato so 21. januatja v Krškem sklicali skupščino KDS, na kateri pa se normalno skoraj ni bilo mogoče pogovaijati in Pleterskemu skoraj niso pustili do besede. Pleterski poudarja, da je odkla- Toni Pleterski njanje uporabnikov KDS — priključka skrajna, vendar edina možnost, da izterjajo denar. Individualni uporabniki, lastniki hiš, so sicer že prej sklenili ustrezne pogodbe. Mnogt med njimi so celo sami pomagali s kopanjem jarkov, zato tudi sedaj še najmanj protestirajo. Tisti pa, ki so dobili priključek brez znoja in žuljev, kar seveda velja za vsa družbena stanovanja, sedaj trdijo, da takega priključka sploh niso hoteli. »Na skupščini smo končno sklenili, da se z vsemi pogovorimo. S tistimi, ki si žele imeti KDS-priključek, bomo sklenili pogodbo o vzdrževanju, za ostale pa bomo poskrbeli tako, da jim bomo omogočili gledanje samo domačih programov. To pomeni, da bomo spet vzpostavili prvotno stanje,« je povedal Pleterski. V KDS želijo doseči dogovor s Krčani, saj menijo, daje vzdrževalnimi postavljena dovolj nizko, še vedno je namreč 70 din, čeprav je bila medtem že devalvacija. Hkrati bodo omogočili socialno ogroženim, da bodo oproščeni plačevanja prispevka. Za to naj bi nudili sprejemanje satelitskih programov in domačih TV-kanalov, hkrati pa naj bi preko internega kanala naročniki dobivali tudi že doslej vpeljane informacije o ekologiji itd. Hude krvi bi bilo zagotovo manj, če bi sistem KDS dobro deloval. Tako pa je slišati, daje bilo za KDS porabljenega (pre)več denarja tudi iz sklada stavbnih zemljišč. Kakovost napeljav pa ni na potrebni ravni, saj pogosto prihaja do okvar in marsikdo med Krčanipogreša svojo staro TV-anteno. Za vse te pomanjkljivosti seveda niso krivi člani sedanjega upravnega odbora skupščine KDS. J. SIMČIČ lil 0 boleči temi: šolskih okoliših Spremembe v organiziranju osnovnih šol kličejo po drugače oblikovanih šolskih _______okoliših že za to jesen — V vsaki šoli naj bi ohranili pouk BREŽICE — Ko bo republiška skupščina sprejela zakon o izobraževanju in o zavodih, se bodo morale tudi osnovne šole drugače organizirati. Verjetno bodo postale samostojne pravne osebe, kar pa bo v Brežicah privleklo na dan že stare težave. Nekatere šole v občini imqjo namreč že da|j časa slabše možnosti za tako poslovanje, ker nimajo zadostnega števila učencev. Najhuje je v Globokem in v Pišecah, kjer ugotavljajo vsakoletni upad števila novorojenih otrok. Takšno gibanje rojstev je v občini prisotno sicer že celo desetletje. Medtem ko je bilo še v šolskem letu 1988/89 v osnovne šole vključenih 2600 otrok, bo septembra 1997 v šolske klopi sedlo samo še 2211 učencev. Število prvošolcev se je v desetih letih zmanjšalo od 354 na 227 v letu 1989 oz. 245 lansko jesen. Brežiško šolstvo lahko v tem letu pričakuje le ničelno rast prihodkov, to je samo sredstva za najnujnejše izdatke. Zaradi tega ni čudno, daje ideja o gradnji nove mestne šole obvisela v zraku, obenem pa so v sekretariatu za družbene dejavnosti ponovno začeli pripravljati predlog novih šolskih okolišev. S tem so se lotili že stare in boleče teme. »Mislim, da ni nobenega razloga, da ne bi brežiške šole, ki je natrpana z učenci, razbremenili na račun ostalih šol v občini, od katerih so mnoge dovolj velike in posodobljene. Če bi se že kam vlagalo, bi morali najprej pomagati šoli na veliki Dolini, ki ima neznosne pog(> KAPELSKA GODBA NA LETNI SKUPŠČINI ŽUPELEVEC — Minulo soboto so se člani gasilske godbe na pihda iz Kapel zbrali na letni skupščini v Župelev-cu. Kot je v navadi ob takih priložnostih, so pregledali svoje delo v preteklem letu, ki je bilo zelo uspešno, saj so se z vztrajnim in strokovnim delom prebili na sam vrh drugega kakovostnega razreda v Sloveniji. Godbeniki so opravili tudi volitve predsednika in tajnika godbe ter sprejeli program dela in načrt o tem, kako bodo shajali z denarjem v tekočem letu. je za delo. Ob preoblikovanju šolskih okolišev bomo poskrbeli za to, da se bo pouk ohranil prav v vsaki šoli. Zavedamo se namreč, da bi podeželskim krajem s šolo pravzaprav vzeli tudi njihovo dušo,» razmišlja Anton Podgoršek, ki je odgovoren za družbene dejavnosti. Do konca februaija naj bi že izdelali predlog drugačne organiziranosti šol in novih šolskih okolišev, seveda pa je ta rok pogojen s sprejemom republiških zakonov. Ta čas že pripravljajo strokovne in ekonomske osnove za predlog, v kratkem pa bo sekretariat za družbene dejavnosti organiziral razgovor z ravnatelji in z njihovo pomočjo oblikoval predlog. O njem se bodo morali izreči tudi člani izvršnega sveta, predsedstva skupščine in prebivalci prizadetih krajev. Skupščina naj bi predlog sprejela še pred zaključkom šolskega leta, da bi lahko še pravočasno organi- B. DUŠIČ ta, zirali. Anton Podgoršek Prenovitelji se že krepijo Zajeli bodo interese volivcev, oživili krajevne organizacije — V skupščini sprejemajo opozicijo ČATEŽ—Brežiški prenovitelji so se pred tednom dni zbrali na konferenci svoje občinske organizacije, da bi pregledali minulo delo ter sprejeli pravila o svoji organiziranosti in načinu delovanja. Za predsednika so ponovno izvolili Milana Lokaija in potrdili 13 članov predsedstva. Konference se je udeležil tudi Mauricio Olenik, član predsedstva in predsednik Zelene frakcije SDP, kije ocenil, da se stranka danes krepi, saj je aktivna v skupščini ter navezuje stike s sorodnimi strankami doma in v svetu. V poročilu o delu svoje stranke med dvema konferencama so navedli, da so hitre politične spremembe oklestile nji- STALNO POMANJKANJE SPOSOBNIH LJUDI BREŽICE — V občini že nekaj let ugotavljajo, da imajo v gospodarstvu premalo strokovnih delavcev. Tako npr. dela kar polovica vseh pravnikov in ekonomistov, ki so sploh zaposleni v Brežicah, v občinski upravi. Tam, kjer bi jih še bolj nujno potrebovali, t.j. v podjetjih, visokoizobraženih in sposobnih kadrov kronično primanjkuje. K temu so razen nizkih zaslužkov svoje prispevali tudi vodilni v gospodarstvu, ki so se izobražencev bali, pa so jih zato zapostavljali in počasi pregnali v bolj perspektivne občine. OBNOVA MOSTU V DOLENJEM BOŠTANJU DOLENJI BOŠTANJ — Ob novembrski poplavi je bil poškodovan tudi most v Dolenjem Boštanju. Novomeški cestaiji so na osnovi ocene komisije za popis škode izdelali sanacijski program in ga posredovali republiš- * ki upravi za ceste. Taje zagotovila, da bo za popravilo mostu zagotovila denar še v letošnjem prvem četrtletju. Cestaiji naj bi poleg najnujnejše obnove mostu poskrbeli še za zaščito jeklenih delov. Socialdemokrati zapustili Demos V krški SDSS niso povsem zadovoljni z delovanjem izvršnega sveta KRŠKO — Krškega Demosa praktično ni več, sqj sta tajnik Socialdemokratske stranke Slovenije v Krškem Stane Dvoršek in predsednik Miha Rostohar na tiskovni konferenci minuli četrtek sporočila novinarjem, da iz koalicije izstopa še ta stranka. Hkrati sta pojasnila globlje vzroke za izstop in kritizirala tako republiško kot občinsko vlado. Izstop iz Demosa ni nepričakovan, proti njemu pa niso nič imeli tudi v republiški centrali stranke. V izstopni izjavi so zapisali, daje SDSS nastala pred približno letom dni in tedaj je iskala povezave z na novo ustanovljenimi strankami. Skupaj z njimi so ustanovili Demos, potem izpeljali volitve itd. Po začetnih težavah so bili doseženi precejšnji uspehi, uveljavljene so bile temeljne človekove pravice in svoboščine. Na sejah predsedstva stranke 10. in 18. ja-nuarja letos pa so ob obravnavi dosedanjega dela in pripravi programskih izhodišč ocenili, da je napočil čas za samostojno pot. Delovanje stranke v krški občini bo temeljilo na programskih izhodiščih, med katerimi na prvem mestu socialdemokrati navajajo politiko zaposlovanja, potem ekonomsko politiko, skra- tka, gre za neke splošne cilje oz. naloge. Temeljni strankin dokument so v Krškem še dopolnili. Posebej zaskrbljuje naraščanje nezaposlenosti. V stranki menijo, da bo že sredi tega leta 20- in 25-odst. stopnja nezaposlenosti. Vlada za sedaj še ni razkrila svojih namer, kako se bo lotila enega izmed ključnih problemov zaščite socialnega položaja Miha Rostohar, Stane Dvoršek Za plin je vse večje zanimanje Plin bi radi v številnih gospodinjstvih v Sevnici in Boštanji čez Savo na Radni velik prispevek Jutranjke — Zah SEVNICA, BOŠTANJ — Javna obravnava o osnutku lokacijskega načrta za primarno omrežje zemeljskega plina v Sevnici v sevniški in boštanjski krajevni skupnosti je postregla zlasti s pripombami, ki se nanašajo na plinovodno omrežje za široko omrežje, kar pa ni predmet omenjenega lokacijskega načrta. Strokovnjaki pa so morali po teh pripombah vendarle vključiti pri rešitvi za mesto Sevnica tudi preskrbo Savske ceste in Hermanove ulice, za naselje Boš-tanj pa je strokovna rešitev v delu. Na vprašanje, zakaj je merilno mesto za individualni odvzem pri sevniškem vrtcu, češ da bi to utegnilo predstavjati nevarnost za vrtec in otroke, in zakaj ni to mesto za odvzem za Kopitarno, so strokovnjaki odgovorili, da je to mesto v središču odvzema in daje na takšnem mestu, da teren omogoča zaščito proti vrtcu. Glede cene zunanje napeljave plina za individualne hiše pa so strokovnjaki pojasnili, da bi bila cena 4.000 do 5.000 DEM, odvisno pač od razdalje in števila priključkov ob upoštevanju načela solidarnosti. Medtem ko na javni razpravi v Sevnici niso izoblikovali stališča, za katero inačico prečkanja reke Save so, in sicer za prehod po dnu Save nizvodno od izliva Mirne ali ob brvi, ki bi jo zgradili na mestu, kjer je bil nekoč že leseni most, so Boštanjčani jasno zahtevali, naj plinovod prečka Savo ob novem mostu oz. brvi. Boštanjčani so se tako soglasno odločili, ker so prepričani, da se jim taka priložnost, da bi končno le zgradili brv na Radni, to krajanom večkrat obljubljeno in v programih krajevnih samoprispevkov zapisano naložbo, ne bo več tako kmalu ponudila. Boštanjčani Jure Šlogar: »Ponosni smo, da imamo podjetja s takim posluhom za pomoč, kot je Jutranjka!« tanju — Anketa — Za brv vala kolektivu___________________ so na ta način med tremi naložbami v krajevni skupnosti sicer dali prednost brvi čez Savo, hkrati pa so terjali, naj se nadaljujejo priprave za zavarovanje (z zapornicami) železniškega prehoda pri železniški postaji v Dolenjem Boštanju • Na zboru dobre stotnye vaščanov vaških odborov Log, Lukovec, Konjsko in Radna na Logu, so v prisotnosti občinskih in krajevnih funkcionarjev ogorčeno zavreli pomisleke, češ da gradnja brvi ni ekonomična, in odločno podprli prednostni vrstni red naložb v KS Boštanj, s tem da je na prvem mestu že dvakrat odložena gradnja brvi čez Savo, za katero navsezadnje že neksg let plačujejo krajevni samoprispevek. Nato naj bi sledila izgradnja ceste Lukovec — Laze, gradnja zapornic v Dolenjem Boštanju pa nq bi še nekaj časa počakala. Predsednik sveta KS Boštanj, Jure Šlogar, se je zahvalil predstavniku Jutranjke Janku Marušiču, potem ko je ta povedal, da je to podjetje pripravljeno pomagati z milijonom di-naijev pri gradnji brvi. in za izgradnjo ceste Radna — Konjsko — Laze. P. P. delavcev. Zagovatjajo načelo, daje delodajalec odgovoren za pridobivanje dohodka, za delavca, kije izgubil zaposlitev, pa naj poskrbi družba. Zato zahtevajo, da se takoj ukine tako imenovano čakanje na delo. Glede delovnega časa socialdemokrati prepuščajo firmam proste roke. Kratkoročna in dolgoročna ekonomska politika pa naj bo usmeijena v prestrukturiranje gospodarstva. Cilj naj bi bil, da se zmanjša nezaposlenost, in sicer na stopnjo, kakršna je v veljavi v srednje razvitih državah, kjer ne presega 5 odst. To je samo nekaj drobcev iz dopolnitev programa SDSS. »Mi doslej nismo slabo sodelovali z Demosom, Še več, s posameznimi strankami želimo sodelovati še naprej. Sodelovanje pa bomo pri posameznih projektih ah temah še razširili,« je povedal predsednik SDSS Krško Miha Rostohar. Tajnik stranke in koordinator v Demosu Stane Dvoršek pa je povedal, da so se odločili za samostojno pot predvsem zaradi tega, da bi se laže lotili ključnih občinskih problemov. Navrgel je, da so se v stranki odločili za oceno stanja in program razreševanja prometne varnosti in infrastrukture oz. komunalne dejavnosti. »Sodimo, da izvršni svet in njegova telesa tej problematiki ne posvečajo ustrezne pozornosti. Resje, da marsikaj sodi v zakonsko regulativo, marsikaj pa je takega, kar sodi v pristojnost izvršnega sveta.« . _ J. SIMČIČ PREMAJHEN MATIČNI URAD SEVNICA — Sedanji prostori sev-niškega matičnega urada so premajhni in neustrezni, še zlasti je stiska večja po 1. novembru lani, ko je sevniška občina ukinila krajevni urad v Boštanju in prenesla na sevniški matični urad tudi vso matično službo za KS Boštanj. Tudi čakajoče stranke bi rade tudi kakšen prostor oz. klopi. V občinski upravi obljubljajo, da bodo zagato odpravili do sredine februaija. MOST BO OBNOVLJEN SEVNICA — Most čez Drožanjski potok na nekategorizirani cesti pri sevniški klavnici je v vse bolj klavrnem stanju. Mostje sicer v upravljanju sev-niške krajevne skupnosti, po zakonu o cestnem gospodarstvu in po vodnogospodarskem soglasju je upravljavec dolžan vzdrževati tudi konstruktivne elemente mostu. Vodnogospodarsko podjetje pa je dolžno vzdrževati dno potoka. Zato je bilo med predstavniki KS Sevnica in novomeškim vodnogospodarskim podjetjem dogovoijeno, da se v letu 1991 končno le popravi ta sicer armiranobetonski, a ničkaj trdni most. hovo članstvo kar za dve tretjini, zato je bilo delo težavno. Večina razpravljavcev je bila mnenja, da se mora njihova organizacija tesneje povezati z okoljem in prilagoditi svoj volilni program interesom volivcev. Zaradi tega naj bi novoizvoljeno predsedstvo preverilo, kako se izvaja program občinske organizacije, ali ga je možno uresničiti in kako. Po potrebi naj bi predlagali spremembe in dopolnitve programa, saj je stranka zdaj v opoziciji. Prenovitelji so sprejeli tudi sklep, da pospešijo aktivnosti za oživitev dela v krajevnih organizacijah. Ko je sekretar Miha Škrlec govoril o delu kluba strankinih delegatov v občinski skupščini, je poudaril, da so bili, še posebno na prvih sejah, deležni precejšnje mere revanšizma. Ocenil pa je, da tudi delegati drugih strank postopoma spoznavajo, kaj je poceni demagogija in kaj ustvaijalen pristop. Marsikje se že pozna, da delegati zdaj* drugače gledajo na predloge opozicije, saj so nekateri že tudi sprejeli pobudo izvršnemu svetu, ki naj ugotovi, ali bi se del občinskih zahtev po ekološki renti zaradi nuklearke lahko uresničil v financiranju izgradnje plinovoda za bre-... občil žiško občino. B. D. FINANCIRANJE STRANK ZDAJ ŠE PO STAREM BREŽICE — Dokler ne bo sprejet republiški proračun, se bodo stranke v občini Brežice financirale po odloku, ki je veljal doslej. Tako so skleniji prestav-niki političnih strank na sestanku z občinsko vlado, predsedstvom skupščine in z vodji poslanskih klubov. Nekateri udeleženci so tudi menili, da financiranje strank iz proračuna temelji na komunističnih zakonih in ustavi. Denar za delovanje strank tudi sodi med tisto potrošnjo, ki jo je treba zmanjšati, zato naj bi se stranke v bodoče financirale z lastno dejavnostjo. SINDIKAT SE BO ORGANIZIRAL TRŽNO BREŽICE — Občinska organizacija sindikata samo s članarinami ne more nuditi svojim članom dobre pravne, denarne, kreditne ali kake druge pomoči, zato zdaj ustanavlja dve podjetji. Prvo bo sestavljala veriga trgovin, v katerih bodo prodajali blago, ki ga bodo kupovali neposredno od kmetov. Prodajalne bodo sicer odprte za vse kupce, vendar bodo člani sindikata deležni še posebnih ugodnosti. Drugo podjetje bo imelo turistični značaj in se tx> v določenih stvareh zgledovalo pri Soli zdravega življenja v Krškem. ALKOHOL JE STRUP Prekomerno uživanje alkohola je zelo škodljivo, zlasti za mladino. Škoduje telesnemu in duševnemu razvoju. Ko beremo v časopisu poročila o prometnih nesrečah, ugotovimo, da je velikokrat vzrok nesreče vinjenost. Predlagal bi, da bi poostrili kazni za vse tiste, ki sedejo za volan vinjeni in se ne zavedajo, da s tem ne spravljajo v nevarnost samo sebe, temveč tudi vse ostale udeležence v prometu. Največkrat pa so žrtve v prometu otroci. Tudi mladi se radi napijejo ob raznih prireditvah. Če pijejo, misl ši, starejši, pametnejši, taki prav klavrno živijo in končajo življe-e. Želim si boljšega jutri, vendar brez al- kohola. Za to moramo skrbeti mladi, starši, učitelji, zdravniki. JOŽE JONTEZ, 4. OŠ Krmelj 1 Novo t Brežicah NENAVADNO ZDRAVLJENJE -Gosti čateški Term, ki ljubijo namakanj* v toplem zunanjem bazenu, so bili preteki1 teden deležni posebne terapije. Kot sin« izvedeli iz zelo zanesljivih virov, so se gos« vsako uro enkrat zgnetli v gručo p°« zvočnikom in napeto poslušali novice n* Valu 202. Srhljivim sporočilom iz Zaliv* so se pridružila tudi vsak dan bolj vzne mirljiva obvestila iz domačih vojaških i* miličniških krogov. Posebni psihološki t*1 rapiji so priskočila na pomoč še cerklja*’ ska vojaška letala, ki so ob tem času še ne koliko pogosteje vzletala prav nad toph cami. Gosti, ki takih preletov niso vajeni ali pa celo niso vedeli, kako blizu letališč se nahajajo, so v zdravilišču pretrpeli hud* dneve strahu. KJE SI, ASFALT? — Vse bolj postaj* jasno, da 17,5 km cest, ki bi moralo doč*' kati prevleko še za časa prejšnjega občin skega samoprispevka, asfalta še ne N kmalu videlo. Tako vsaj pravijo v občin ski upravi. Izvajalec je sicer res zajamči da bo ceste iz referendumskega program* dokončal po istih pogojih, vendar zaen krat Brežičani niti po teh pogojih ne more jo zagotoviti denaija. Ko so spomladi **’ čkano poskrbeli, da je občinski referen dum kot ostanek starih komunistični časov gladko propadel, niso namreč prev videli nobenih drugih virov za te namen« Ceste v odročnejših krajih bodo tako ost* le slabe, kraji pa še bolj odročni. In kraj* ni, čisto na koncu, bodo spet prepuščen sami sebi, prostovoljnemu delu in svoj« mu denaiju. S to razliko, da tokrat občin* ne bo prevzela niti vloge organizatorja- KAKO SI UPAJO! — Lokalni radi« poskuša preživeti, zato si drzne žarečim** tudi poročanje s skupščinske seje. Kot j1 dejala neka oseba, tik predenje na pod! malice vstopila skozi občinska vrata, * moralo biti obratno. Namreč, da naj bi (* dio še plačal občini, ker sme poročati * njenem delu. Zdaj se je posvetilo tu1* nam. To se torej skriva za pojmom »p*? blic relations«, ki ga imajo Brežičani tov kokrat na jeziku. Krške novice ZELENI — Medtem sta se glavna zelena že vrnila v krško občino in se tu1* že vključila v vsakodnevno politično # gajanje, ki bo poslej še obogateno z m«" narodnimi izkušnjami. Venek in Maw sta se namreč v Londonu udeležila monstracij, kar je bil neke vrste preirkj forme in spomin na stare dobre čase,» sta začela politično kariero. Šlo pa je z*51 sto domače zadeve. V Londonu sta pr0^ stirala zaradi ukazov predsedstva SFRJ GLUHOTA — Stalni obiskov** osrednje krške knjižnice so se nekako' navadili, da je ena izmed tamkajšPr knjižničark napol gluha. Njej lahko z #** lo več napora tudi še kaj dopovedo. A|* pak huje je z gluhoto predstojnikov obo* skih upravnih organov, ki nikakor noW slišati, kadar jih podrejeni moledujejo.' odhod na izobraževalne seminaije. Pa J1 tega podrejeni še ne bi zamerili, če nad1* jeni ne bi od njih zahtevali ravno tistw znanja, ki naj bi ga na seminaijih dob*. Za sedaj gre samo za tri osamlr primerke. NOMEN EST OMEN — Trend je j* ko kompromitirano ime, da firme v oK sih naravnost moledujejo stranke, naj J" ne mešajo z Grubeličevim imperijem- h? katerim se je pa ime tako močno zagn«? 10, da so ga kar spremenili. Tako je st«? tudi lastnik firme Data trend iz KrŠk«? ki je sedaj svojo računalniško firmo r! imenoval v Selecto. Nekateri se sprašuj jo, kdaj se bodo za podoben ukrep odk*' tudi pri skladu stavbnih zemljišč, kje«?* bi imeli tudi precej podobne prijeme * pri Grubeliču. _____________________________ Sevniški paberki SPREJEM ZA DUHOVNIKE tradicionalne novoletne sprejeme duhu nikov po slovenskih občinah vabijo hj novinaije. Do letos je ta praksa veljal*? di za sevniško občino; morda bomo zvC' 11, kdo je kriv na občini, da vabilo žup*j za letošnji sprejem ni prišlo v roke P*? stavnikov sedme sile, in se bo komu 1>' potrebno celo opravičiti za ta spod*** Ali pa je nemara na obzoiju obujanje*? rih navad, zaprtih sej, s čimer je v dob«' meri pometel že bivši režim, nova obj pa morebiti meni, da mora prebolet’ ( otroške bolezni vladanja, namesto d*, j kakšen nauk potegnila tudi iz izkuŠehJ napak predhodnikov. , MRLIŠKA VEŽICA — Sevnišk** munala kot upravljavec mestnega P®* pališča ni mogla sprejeti pobude nek**' občinskih odbornikov, da bi v priho-J zagotovili ključ od mrliške vežice za* > ce umrlega. Dolgo časa nam ni uSf razvozlati, kaj neki se skriva za P*W, -----im Komu*? izkušenj % obrazložitvijo oz. odgovorom Komu^J da »na osnovi dolgoletnih izkušenj tovanja mrliške vežice v Sevnici m o**, vežica pod kontrolo upravljavca in od(\ v določenem odpiralnem času«. Kom, la nadalje pojasnjuje, da bi vsako ^ panje od utečenega reda v mrliški omogočilo »nepredvidljiva dogajanj*, bi bila v nasprotju z globokim sP° j,-njem do pokojnih«. No, zvedeli smo,*,1 imeli pri Komunali pri poprejšnjem L redu v mrliški vežici banalne in hkf»y lostne drobne tatvine. Izginjale so 5\i svečniki in celo preproga. Gotovo J odnesel sv. Duh. . J PLAČE — Naše objave plač občdj S funkcionarjev so bili veseli zlasti n«JV ■ - ZV$ kako nizko so oni oz. kako visoko ko delavci občinske uprave, ker so njihovi šefi. I Pretirano podržavljanje! S takšnimi pripombami je bil v slovenskem par-lamentu sprejet osnutek zakona o šolstvu Nič ni zaleglo. Ne pripombe šolnikov in šolskega sindikata, ne strokovnjakov. Ne kritika, ne ostra svarila pred posledicami napol proučenih rešitev. Niti neovrgljivi argumenti ne. Veliko tega se je sproži-°' ^udi 11 obrambo nespornih ugotovitev, bob ob steno. Pri vztrajanju, da morajo spremembe zako-na o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja nemudoma v parlamentarno proceduro, se je «ot najprepričljivejša utemeljitev Kar naprej oglašal refren o zavoženih petinštirideset letih. Minuli teden je bil osnutek ome-janega zakona, ki mu krajše pravijo ar šolski zakon, tudi sprejet Seve-i molče, brez pripomb. Ostre so ‘etele predvsem iz vrstopozije, kar je 1 o Pričakovati. Kot je pokazala razprava, tudi poslancem vladajoče oalicije ni vseeno, kakšen zakon se sprejema za tako občutljivo področju l aJveč Pripomb je bilo priostreno s upen očitek, da zakon pretirava s Podržavljanjem šolstva. To se še Posebej kaže pri imenovanju ravna-eyev, kot naj bi teklo po novem. Po nenju razpravljavcev bosta polo-zm ravnateljev in učiteljev odvisna nh*V°J? s*rankarskih veljakov v °biinak Takemu mnenju pa se je vil po robu minister za šolstvo dr. Peter Vencelj, češ da vse take in podobne pripombe pravzaprav kažejo, v kakšnem položaju je šolstvo zdaj. Dejal je, da je zakon začasen, da pa bo vsaj deloma premaknil voz naprej. Enako, kot je šel skozi osnutek, bo šel prav gotovo tudi predlog, leda bo v njem morebiti še prišlo do kozmetičnih popravkov. Večina poslancev, zlasti tistih, katerih pripombe so bile zavrnjene, se je že sprijaznila z dejstvom, da bo po sprejemu osnutka vsa nadaljnja parlamentarna procedura v zvezi z zakonom le še formalnost. Prepričani so tudi, da bo začasnost tega zakona bistveno krajša, kot nekateri mislijo. Ravnanje po njem bo namreč prej ko slej obelodanilo potrebo po pripravi tako imenovanih resorskih zakonov, Utkšnih, ki bodo vsak zase obravnavali vzgojo in izobraževanje po stopnjah teh področij dejavnosti. Zdajšnji namreč obsega vse, od vrtca do univerze, kar je precej absurdno. Potrebni so torej posebni zakoni o vrtcih, osnovnih šolah, srednjih šolah in univerzi Krovni zakon bo še vedno zakon o zavodih, ki pa bi ga morali najprej sprejeti Pred sedanjim začasnim šolskim zakonom. I. Z. Počastili bodo skladatelja Gallusa Ribničani pripravljajo koncert Gallusovih del in igro o Gallusovem času, v sodelovanju z drugimi pa še koncert, publikacijo, razstavo in predavanja RIBNICA — O programu obhajanja 400-letnice smrti skladatelja Jakoba Gallusa-Petelina in stroških zanj so razpravljali na zadnji razširjeni seji predsedstva občinske skupščine Ribnica. V Sloveniji so oblikovani trije odbori za obeležitev te obletnice, in sicer republiški in dva Občinska (Ribnica, Idrija), podobni odbori pa so še v nekaterih državah, sqj je bil Gallus skladatelj evropskega slovesa. Po ribniškem programu bo zgodaj jeseni v cerkvi sv. Stefana v Ribnici osrednja prireditev, in sicer koncert maše Missa Canonica in Gallusovih mote-tov. Izvajali ga bodo pevci in pevke noneta Vitra, okteta Donit in drugi izbrani GLEDALIŠČE V SENCI Vlada v senci, ki ji predseduje Emil Milan Pintar, ne gleda pod roke samo vladajoči koaliciji v vrhu slovenske oblasti, ampak tudi kulturi, predvsem gledališču. »V času vedno hujših gospodarskih in političnih težav smo se odločili, da bomo slovensko gledališko produkcijo popestrili z novim gledališčem oz. gledališkim programom,«je vlada v senci ta teden sporočila slovenski javnosti. Krstili bodo novo slovensko gledališče, ki se bo imenovalo Teater v senci. Teater v senci bo deloval kot gledališče slovenske poezije in literature sploh, obenem pa kot satirično politično gledališče, ki bo kazalo ogledalo zdajšnjemu času in razmeram. Umetniški vodja novega gledališča je (že) znana slovenska igralka Jerca Mrzel. pevci pevskih zborov Ribniške doline. Predvideno je tudi gostovanje s tem koncertom po Sloveniji in drugod. V Sloveniji pa bodo gostovali zbori iz drugih držav. Praški madrigalisti bodo imeli oktobra koncert v cerkvi pri Novi Štifti. Pripravljajo tudi publikacijo, v kateri bodo predstavili zidne freske iz 16. stoletja. Gre za posnetke fresk v cerkvah sv. Urha v Maršičih, Nadlesku, sv. Primoža na Zgončah, na Vrhu nad Želim-ljami in iz grajske kapele na tuijaškem gradu. Vse te freske so nastale v času življenja Gallusa in so značilne za tisto dobo, nekatere bodo tokrat sploh prvič javno objavljene, ker so bile odkrite šele pred kratkim. Publikacija bo izšla v 6.000 izvodih in bo tudi prevedena v nemščino, angleščino in češčino. Z dramsko predstavo Galjot (naslov je začasen), v kateri bo nastopilo IS domačih igralcev in 9 pevk, bodo prikazali življenje v 16. in 17. stoletju. Scenarij je nastal po knjigi Draga Jančarja Galjot. Predstava je razdeljena na pet slik: kuga, čarovništvo, novi štiftaiji, Galjot in parjenje. Z njo bosta prikazana Gallusov čas in glasba tistega časa. Premiera bo julija ali septembra. Priprave za vse omenjene prireditve in izdajo knjige torej že potekajo. Predvideno je, da bo vse to veljalo okoli 2 do 3 milijone dinarjev, denar pa morajo še zbrati. J. PRIMC • Ukinitev časopisa Demokracija ja začetek konca Diemosa, saj bo le-ta na milost in nemilost prepuščen njemu nenaklonjenih medijev, kot sta Dnevnik in Mladina. (J. Novak) OcHromladi« ne sme ostati le plošča ferr»min5ko plo®^° »novomeški pomladi« bodo na hotelu Kandija odkrili na Pre-!!j°Y Pan — Delovna skupina za aktivnosti ob 70-letnici »novomeške pomla-— Kl >° je 1989 imenovala nekdanja kulturna skupnost, je imela zadnjo sejo rtf MESTO — Ne moremo . vo mest0 obiiuje s spomin-*'m' Ploščami, Id obeležujejo do- 2so živeli Kette, Trdina, na .l W ,Kozina’ Je pravzaprav edi-P*°«a na hiši ob Cesti ko-mandanta Stanete. Odkrili so jo na gSAiSaaaj; Id a, * "padanji hiši Matije Kastelca, Slnv S , na ‘'ste"* mestu, prvič na enskem uprizorili Linhartovo literarni maraton slov,?^ MESTO — V počastitev nrin ns^e8a kulturnega praznika Popravlja občinska Zveza kultur- Pnr^r?anizacij *'lerarn* maraton. 7n . 'teV’ na ,^ater' naJ bi nastopili v 'manJ znan' literati iz no-bn^ ke°Lbiine’ v Petek, 22. fe-storit?3’ °k 21. uri v klubskih prodih novomeškega Doma kulture. »mednarodna« aida Ja obUioUA^A~ v‘orek,5.februar-karjeveoa h" na vel ki J° OP6™ SNG Francih’ rež,ser JacQues Karpo iz gl>je^’nkore°rrgraf J' L- Spinks iz An-•sabelle pSnja ‘S kostumografinja goslavi;„ rJe’ slovenije m ostale Ju-Prvič izv^tr opero v 5(irih dejanjih so ‘ovskS^.120 l«i v Kairu. W 4-000 fimf kraJ Je skladatelju ponudil fi>ozan,OV’daj°Je napisal kotnaro-egiptoVcb'VOr,tev nove operne hiše v Sueškegaprekopa0lmCI °‘V°riteV komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Tej, kot rečeno, edini taki plošči v Novem mestu se bo v kratkem pridružila še ena, in sicer na desnem bregu Krke. V petek, 8. februarja, popoldne, torej na dan slovenskega kulturnega praznika, jo bodo odkrili na hotelu Kandija v spomin na prvo pokrajinsko umetniško razstavo, ki sojo odprli septembra 1920 v salonu nekdanje NVindischerjeve gostilne in kije skupaj z literarnimi večeri, koncerti in predavanji v mestu predstavljala slovensko odmevno avantgardno kultumo-umetniško manifestacijo oz. gibanje, danes, znano kot »novomeška pomlad«. Pobudo za vzidanje spominske plošče »novomeški pomladi« je dal odbor oziroma delovna skupina za pripravo aktivnosti ob 70-letnici »novomeške pomladi« že leta 1989, na svoji prvi seji. Zamišljeno je bilo tudi, da bi obeležje odkrili lani septembra, na dan jubileja, vendar so se priprave iz objektivnih razlogov zavlekle. Nekaj tudi zaradi tega, ker so po ukinitvi kulturne skupnosti, ki je dotlej skrbela za finančno pokritje aktivnosti in te tudi koordinirala, nejasnosti, kdo pravzaprav naj zastavljeno delo dokonča. Formalno je bila zanj še vedno zadolžena delovna skupina, ki pa sama ni mogla storiti ničesar, razen da je opozorila na neuresničeno, a že zastavljeno nalogo. Razumevanje je pokazala občinska skupščina oz. izvršni svet, tako da bo tudi predvideno odkritje plošče izvedeno pod občinskim okriljem. O tem je tekla beseda tudi na seji delovne skupine za pripravo aktivnosti ob 70-letnici »novomeške pomladi« minuli četrtek. Člani so še predlagali, kako naj poteka program ob odkritju spominske plošče, in menili, da je delovna skupina s tem svoje opravila in se lahko razpusti. Razide naj se v prepričanju, da je z delovanjem spodbudila opazne premike v novomeški kulturi, česar ne potrebujejo le številne prireditve, ki so se lani vrstile vse leto, temveč tudi nekatere pridobitve. • Ocenjevalci aktivnosti, do katerih je prišlo na pobudo delovne skupine, se prav gotovo strinjajo, da je ena najpomembnejših pridobitev tega časa komorni orkester, ki deluje pod okriljem glasbene šole in se nenehno povečuje. Tuje vzpon plesne skupine Terpsihora pa kulturni preporod na novomeški ginmaziji bi še lutj bi lahko imenovali. Bolj kot prejšnja lete so izstopili novomeški literati, tudi s skupno knjigo, vsqj deloma pa so se sape te včasih bojj, včasih manj intenzivne prebuje odrazile tudi na straneh revije Rast. Vsaj to, kar.se je v tem času pokazalo kot kvalitetno in perspektivno, bi moralo živeti tudi poslej, so menili na omenjeni seji. Da ne bi od »novomeške pomladi« nazadnje ostala le spominska plošča. I. ZORAN Kmalu kulturna prebuja? METLIKA — Pod okriljem metliške skupščine občine oz. njenega sekretariata za gospodarstvo, splošne zadeve in družbene dejavnosti so začeli ustanavljati Center za kulturo in prosveto. Pod njegovo streho bo našel svoje mesto kulturni dom z gledališkimi, kino predstavami ter nastopi različnih amaterskih skupin pa knjižnica ter morda tudi glasbena šola. »Center naj bi bil marketinško usmeijen in naj bi se ne financiral le iz proračuna. Če pa bomo hoteli kaj zaslužiti, se bomo morali seveda tudi tržno obnašati in tega se dobro zavedamo,« pravi vodja centra Marko Stepan. Zato bodo pripravljali seminarje. Prvi bo že v ponedeljek, 4. februarja, ob 17. uri v sejni sobi bivših družbenopolitičnih organizacij na Partizianskem trgu, o novi slovenski davčni politiki pa bo predaval Janez Kopač, avtor knjige s to tematiko. »Razmišljamo tudi o organizaciji tečajev, tako jezikovnih kot tudi drugih, odvisno seveda od tega, kakšno bo zanimanje ljudi. Kmalu pa bodo odprli tudi podružnični knjižnici na Suhorju in v Gradcu,« pravi Stepan ter pristavlja, da želi na novo porajajoči se metliški center predvsem prekiniti kulturno mrtvilo v občini, zlasti pa vnesti več svežine v kulturno udejstvovanje šoloobveznih otrok. M. B.-J. Marko Stepan RAZSTAVA »RAZVOJ KOČEVSKE NOŠE« KOČEVJE — Jutri, v petek, 1. februarja, ob 19. uri bodo v tukajšnjem Likovnem salonu odprli zanimivo etnološko razstavo, ki bo prikazala razvoj kočevske noše s poudarkom na oblačilni kulturi kočevskih Nemcev, ki so šest stoletij živeli na Kočevskem kot etnična skupina sredi slovenskega etničnega ozemlja. Razstavo je pripravila avstrijska etnologija in raziskovalka dr. Maria Kundegraber iz Gradca, pri realizaciji pa sta pomagali še slovenska etnologinja dr. Marija Makarovič in kostumografinja inž. arh. Milena Kumar, obe iz Ljubljane. Na otvoritvi bo navzoč tudi republiški minister za kulturo dr. Andrej Capuder. Bienale je prestavljen Na Otočcu bo 2. Bienale slovenske grafike maja 1991 izmenjujeta, tako da ne bo praznega leta, brez enega ali drugega bienala,« pojasnjuje Suhy. »Zelo močan razlog«, dodaja, »pa je krizno stanje gospodarskih razmer, ki se kaže v splošnem pomanjkanju denaija, celo za lastno preživetje podjetij. Tega se še kako zavedamo, hkrati pa mi vsi, ki nam je bienale pri srcu, upamo, da bomo to pomembno grafično prireditev v naslednjem letu le izpeljali. Ko to pravim, imam seveda v mislih tako razstavo in nagrade kot tudi katalog oziroma knjigo. Brez kataloga, pa čeprav ni poceni, sije težko zamisliti, da bi bil bienale celovita prireditev. Kajti samo to, kar je zapisano in natisnjeno, ostane kot nekaj pomembnega za kasnejše rodove. Poleg tega je moč z večjezičnim katalogom seznaniti tujino z našim prizadevanjem in dosežki na področju grafike. Naj povem, da so katalog prvega bienala lepo sprejeli v nekaterih evropskih državah. Na sponzoije vsekakor računamo tudi pri izvedbi drugega in vseh kasnejših bienalov, brez te oblike sodelovanja in pomoči take prireditve niti ne bi mogli izvesti.« NOVO MESTO — Otočec in Novo mesto boste letos brez Bienala slovenske grafike, čeprav je leto 1990 bienalno leto za to likovno manifeta-cijo. »Prireditev prestavljamo v leto 1991 iz več razlogov,« pravi akademski slikar in grafik Branko Suhy, po katerega zamisli in vztrajanju je dolenjska dobila te bienale. »Za prestavitev našega bienala se odločamo predvsem zato, da se poslej ne bi več prekrival z mednarodnim grafičnim bienalom v Ljubljani, kot se je to zgodilo prvič, pred dvema letoma. Presodili smo, da je bolje, da se prireditvi TRI RAZSTAVE NOVO MESTO Novomeške kulturne ustanove pripravljajo v počastitev slovenskega kulturnega praznika več razstav, ki si jih bo moč ogledati v naslednjih dneh. V Dolenjski galeriji bo že danes možen ogled razstave Boj za slovensko severno mejo, čeprav bo otvoritev šele v torek, 5. februaija, ob 12. uri. Istega dne ob 13. uri bodo v galeriji Krke v Ločni odprli razstavo slikarskih del Apollonia Zvesta. V četrtek, 7. februaija, pa bodo v mali dvorani Dolenjskega muzeja (oddelka NOB) brez formalnosti odprli razstavo Zakladi Dolenjskega muzeja. pred 100 leti se je rodila Jterija Kmet jUtaiUovrmcii bodo J!!*" njeno dramo Mati ŠeHti <^ana^nJi Jon pred sto leti se je v ovrencu na Dolenjskem, nedaleč ***» rodila Marija Kmet, ^Pisateljica, dramatičarka in ta B QJ pa sreča, kakor se vzame, je le v tem, da je KS veški razum tolikanj bolj razvit in svoboljubeA da se že nagonsko bori proti vsakemu poskuSf prisile in poenotenja. Sledil bo skupnemu cw le toliko in tedaj, kolikor mu to ustreza, ko * bodo cilji razhajali in se bodo interesi križali, r bo hitro vprašal, kaj sedaj in po kateri poti w krene, da se bo znebil prisile. Mravlje so si vzgojile mravlje vojake za svof niai dog k ra liti osn sov tud Poe pra ^re^Mftal^nfprireditvai^^ko^j^bda °j™mbo:Pudidru^be.naS omenjena v začetku preteklega tedna Črnomlju? mra vij iščem in Jugosla vijo je le v lem, da sije 1 log M. BEZEK-JAKŠE Jugoslaviji obrambni mehanizem, ki mu pr° no\ vimo tudi armada, in ki naj bi deloval le na $. di v naj, izoblikoval lasten kolektivni duh. Ta d?J jeb je ugotovil, da je njegov fizični obstoj odvisen • »Mi smo za zdravo konkurenco,« zatrjuje direktor Zavarovalnice Novo mesto Janez Novak. »Prisilila nas bo, da bomo vsi skupaj bolje delali, imeli boljši pristop do zavarovancev, iskali nova zavarovanja, predvsem za življenje, da bomo vse zavarovalništvo spravili na višjo, evropsko raven. Triglav je s svojim ravnanjem daleč od zdra ve konkurenčnosti, tako dela veliko škodo vsemu našemu zavarovalstvu. « Jasno je, da biznis nikjer in nikoli ni romantika in ena sama poštenost, toda svet ločuje poslovnost od poslovanja, ki se zgleduje bolj ali malo manj po mafiji. M. LUZAR Slovenci se vračamo k duhovnosti Posavje noče biti »slepo črevo« Z. LINDIČ-DRAGAŠ V vrstah novomeške občinske organizacije ZR VS so prejeli ob koncu lanskega leta devet priznanj, različnih po »teži«. Franc Nahtigal je prejel zlati znak ZR VSJ, Lovski družini iz Dolenjskih Toplic so izročili plaketo ZR KS Slovenije, EdvardDoljak in Anton Klobčaver sta dobila znak ZR KS Slovenije, Janez Berlan, Peter Lenardič, Boris Pavlin, Stanislav Ravbar in Franc Škufca pa so dobili priznanja slovenske organizacije rezervnih vojaških starešin. Dejstvo, da je republiška organizacija rezervnih vojaških starešin podelila omenjena Zadnja dogajanja na republiški ustavni komisiji kažejo, da v Ljubljani niso naklonjeni dvodomnosti bodočega slovenskega parlamenta, za kar so se Posavci zvečine zavzemali v javni razpravi o osnutku slovenske ustave. Toda za dvodomni sistem se ne bojujejo le v posavski regiji, temveč se zanj ogrevajo tudi drugod po Sloveniji razen v večjih centrih. Zato Posavci še zdaleč niso vrgli puške v koruzo, kajti dobro se zavedajo, da vsaka oblast praviloma teži k centralizaciji, kar so jim nedvoumno prišepnili celo nekateri republiški funkcionarji, ko so se mudili v teh krajih. Da mislijo z uveljavitvijo regionalizma nadvse resno, smo se lahko prepričali tudi na nedavnem svetu posavskih občin, ko je enemu izmed razpravljavcev ušlo, češ če ne bo šlo drugače bomo pa razpisali plebiscit Naposled posavci poudarjajo, da ni pomembna velikost regije. »Bog ne daj, da bi kdo kaj o Radečah rekel!« se je oglasil Sevničan in pri tem mislil seveda na sredobežne težnje tega drugega središča laške občine, ki se menda ne počuti najbolje v tej druščini in se spogleduje preko meje. Medklic Brežičana je v tej zvezi lepo dopolnil to javno skrivnost, češ saj o tem ve že pol Slovenije. Tako rekoč vsak dan se srečujemo z novimi družbenimi pojmi, kot so družinsko podjetje, družinska kmetija. Hkrati s temi pojmi, ki kažejo na nova gibanja, se spet vračata romantična ljubezen in zvestoba, kar pomeni, da se svet in ljudje odvračajo od svobodne ljubezni in promiskuitete. Temelj družbe naj bi spet postala družina, ki so ji hoteli socialistični režimi vsi po vrsti odvzeti ali vsaj zmanjšati pomen. Podobno je bilo tudi z bogom, ampak bog in družina sta preživela v zavetrju časa. Ker so gibanja v svetu taka, je malce nenavadno, da se je okrogle mize Družina — temelj zdrave družbe, ki so jo pretekli petek v krškem delavskem domu organizirali krščanski demokrati, udeležilo tako malo ljudi V veliki dvorani je bila zasedena ena tretjina sedežev, kar je malo glede na to, da je Krško eno glavnih oporišč krščanske demokracije. Zakaj velike dvorane ne morejo napolniti niti krščanski demokrati niti govorjenje o družini, ki so se ga udeležili eminentni gostje, kot so dr. Peter Vencelj, dr. Jože Ramovš in dr. Tone Kunstelj, seje razkrilo v razpravi Na preprosto in hkrati še kako aktualno vprašanje enega izmed udeležencev, kako naj »na čakanju«preživi z 2.800 dinarji svojo družino, namreč nihče ni mogel dali pravega odgovora. Očitno tudi krščanski demokrati vedo, da ti bog pomaga, če si pomagaš sam. Res je namreč, da je prava družina samo kolikor toliko srečna in zdrava družina, pogoj za normalno in vsakdanjo srečo pa ni samo vera, ampak je tudi blaginja. In Tolstoj je zapisal, da so vse srečne družine enake, nesrečna pa je nesrečna vsaka po svoje. od tega, ali bo to mravljišče ostalo skupaj,? glede na to, kako bodo sicer shajale mra vije lavke. Pri vsem tem je nerodno, da so v tem J? goslovanskem mravljišču zbrane mravlje črn? rjave in rdeče vrste in da so si rdeče mraw vteple v glavo herojsko preteklost in zaslugeI? da so zato prav one poklicane za mravlje voj? ke, druge pa za mravlje delavke. Druge mraw pa kolektivnega duha rdečih mravelj ne prerij, šajo, ampak hočejo delati po lastnem umu. P zdavnaj so tudi ugotovile, da imajo same pr° tako močne čeljusti kot rdeče mravlje in tori pokroviteljske zaščite ne potrebujejo. Na mN’ Ijišču postaja bolj napeto. Dejstvo je rij mreč, da imajo druge mravlje poleg močnih " jor gar no\ ljusti tudi delovne roke in navade, rdeče po bolj vajene ži veti na račun drugih in si delo vri' navad niso pridobile. Edini način za nji?0 obstanek je to, da ostale mravlje prisilijo k in pokorščini Pa smo tam. Čudna je ta mešanica basni in resnično9. Če bi šlo samo za basen, bi bil zaključek zg°°. be seveda logičen. Delovne mravlje so izgriri rdeče mravlje in si v miru postavile vsaka sV% mravljišče, bi napisali Kaj se je zgodilo v boP z rdečimi? Prijazen konec bi govoril o tenu ko so se naučile delati in si zgradile svoje r nosno mravljišče. - Ker pa gre še za kaj drugega basen in zgodba še ni zaključena, Upri, damo namesto nauka le stanja. Ves rompompom, ki smo mu te opis sedati f / n mn mu tCri priča v Jugoslaviji, se suče okoli enega - * stva: generali nočejo biti lačni ali delal1 j majhne denarje. To žalostno opravilOT rezervirano za mravlje delavke. Biti ge*\ ral le rdečim mravljam pač ni najboljly spektivno. Zatorej bodo še naprej posfj šali vse, da bi mravlje različnih ^ prisilili k brezpogojni pokorščini, s tetftr tudi k silni revščini. T. JA$ 4 M. I Preobrat v metliški .ribiški družini Izredni občni zbor ,, J neLdelJ°. 3- februarja, bo izredni “ zbor metliške ribiške družine, ki naj bi pomeni! preobrat v organiziranju l ki jih delo te komi-i* tudi v k • ov'ra*°- Ta komisija deluje ije-, so šli v K?st °gromne večine borcev, ki '' niso V^°J “radi domoljubnih čustev in nosti Ql P° voj"' počenjali nepravil- li tli' ij> M £ 0BČINE B°dO MANJŠE «4 BSSSK KS Strune ni!m -ie uajprej predsednik mačo krEaievn jKra j Predstavil do-dogovorilfl ° skupnost. Nato so se 1—- • 1 o volitvah novih vodstev krajevnih skupnosti VK<5iwt sovni nlnn 150(10 n3to “delali ča-tudi v^uufhovegu razreševanja in to mi) Podjetje upanju z drugimi (Cestno 1! Pravliali’^ydiovod> PTT i«A Raz-nA čih, mani«ii,tUKx 0 organiziranju bodo-n \ 3 doSh °^m (Stele naj bi po okoli Je logah. Na Preb>valcev) in njihovih na- novih vod« Pr^žnie’ ^ ne bi volitve # di volitv^ KS bile morda že kar tu-dlt je bil odg °^ev novih, maniših nhčin v novih, manjših občin, * nove slovMiske^ustave.3^ ^ Še o dežurnem veterinarju Odziv na odgovor Marka Picka (DL 17. januarja) Zaradi materialne in moralne škode odgovarjam na odgovor veterinarja Marka Picka in veterinarskega zavoda Dolenjske, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 17. januarja. Vem, da časovni prihodi na intervencijo niso bili 20-minutni in se ne strinjam z odgovorom, da z. laičnim zaključkom škodim veterinarski postaji, njega pa žalim, kajti stvar sem napisal natančno. Če bo potrebno, lahko dokažem s pričami. Laično pa lahko ocenjujem, da sem zaradi malomarnosti veterinarja Marka Picka materialno oškodovan za 15.000 din, ker sem žival moral dati v zakol. Ker zavod nima brezvestnih delavcev, se ponovno laično sprašujem, ali je dolžnost stranke, ki jo obišče dežurni veterinar Marko Picek, prekuhavati mu njegov delovni pribor pred uporabo in po uporabi, kar sem mu jaz moral narediti pri nekem prejšnjem obisku. Veterinarskemu zavodu pa v vednost: z Markom Pickom jaz nisem imel še nikoli nobenega »konflikta« in tudi do tega ne bi prišlo, če bi se veterinar na svojem delovnem mestu obnašal tako, kot se spodobi dežurnemu veterinaiju. Ne morem pa se sprijazniti s tem, da se lahko veterinar ošabno šopiri, češ: jaz sem veterinar, mi, stranke, pa bi ga morali ponižno čakati in mu seveda v vsaki stvari ugoditi. Zavedam se, da živimo v demokratični družbi in da smo tudi polkmetje in kmetje del te družbe, ki naj bi bil enakovreden in naj bi ga visoko šolani ljudje enakovredno upoštevali. Slovenski pregovor pa pravi: »Vrana vrani ne izkoplje oči«, kar je v tem primeru lepo vidno. S tem bom članek zaključil, vendar povem zavodu, da se z odgovorom, da nimajo brezvestnega veterinarja, ne strinjam in da smo na poti v čas tako imenovane privatizacije in selekcije: dobri naj ostanejo. * MILAN DRENIK DEJAVNOST KO RDEČEGA KRIŽA KANDIJA-GRM NOVO MESTO - KO RK Kandija Grm je v preteklem trimesečju opravil v KS pomembne dejavnosti. V novembru je organiziral prireditev za krvodajalce na OS Grm. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Grm pod vodstvom mentoric. Nastopal je tudi pevski zbor IMV pod vodstvom Slavka Raucha. Predstavniki RK so podelili številnim krvodajalcem priznanja, diplome in plakete. V decembru so bili vsi starostniki nad 70 let obdarovani s skromnimi novoletnimi darili. 17 oskrbovancev Doma starejših občanov, ki so člani KS, so obiskale članice KO RK in jim izročile darilca. Oskrbovance so presenetili s prijetnim programom. Zapeli in recitirali so slovenske narodne in lastne pesmi. 27. decembra je bila na postaji RK čajanka za vse starejše krajane in krajanke, ki prihajajo redno na merjenje pritiska. Zdravnica dr. Jasna Peče je imela predavanje o zdravi prehrani. Pred slovesom smo si zaželeli srečno novo leto in se s pesmijo razšli. Izvršni odbor RK Kandija-Grm Teptanje ene osnovnih človekovih pravic, pravice do dobrega imena Izjava slovenske škofovske konference Slovenski škofje, zbrani na rednem zasedanju v Ljubljani, izražamo veliko zaskrbljenost zaradi vedno večjih napetosti med narodi in republikami naše države. Zavedamo se vseh odprtih vprašanj in težav. Vemo tudi, da sedanje stopnjevanje groženj in zastraševanje v naši držav) ni brez zveze s splošnim poslabšanjem mednarodnih razmer, posebno še z vojno v Zalivu in nasiljem, ki ga izvaja sovjetska armada nad narodi pribaltskih republik. Vse te oblike nasilnega reševanja sporov najodločeneje obsojamo in odklanjamo. V naši državi so se p« minulih dneh odnosi malo umirili. Na srečo je prevladalo mnenje tistih, ki so pripravljeni sprejeti samo take rešitve, do katerih bi skupno prišli po mirni poti, z medsebojnim razumevanjem in brez vsiljevanja svojih zahtev. Toda vprašanja ostajajo odprta. Kriza, ki že predolgo traja v naši državi, nas dovolj jasno opozarja na tolikokrat potijeno resnico, da nobena vsiljena rešitev ne more biti pravična in zato tudi ne trajna. Naša moralna dolžnost in tudi naš skupni blagor zahtevata, da iščemo rešitve po mirni poti, z dogovarjanjem in ob popolnem spoštovanju drugega in njegovih pravic. Slovenska škofovska konferenca želi opozoriti tudi na izredno po- gubne posledice, kijih v naši javnosti povzročajo tisti posamezniki, skupine in njihova glasila, ki širijo laži in podtikanja, namigovanja in obrekovanja. Tudi to je povezano s splošnim poslabšanjem medčloveških odnosov in je nasilje nad resnico in teptanje ene najbolj osnovnih človekovih pravic, pravice do dobrega imena. Bojimo se, daje v naši ožji in širši domovini zavest odgovornosti za izrečene ali zapisane besede v teh nejasnih časih zelo oslabela. Zato pozivamo vse, ki imajo v sredstvih javnega obveščanja odgovorna mesta, da skrbijo za preverjeno, pošteno in do posameznih oseb spoštljivo poročanje. Vse prebivalce Slovenije vabimo, da ne nasedajo neutemeljenim in nedokazanim govoricam in grožnjam, ki zastrupljajo zasebno in javno življenje in medsebojne odnose. V zaupanju v božjo pomoč in v prizadevanju za poštenost vseh ljudi bomo preživeli tudi te težke in nevarne čase. Zato ne smemo izgubljati upanja in poguma. Ponovno pozivamo k molitvi za mir in za domovino. Ljubljana, 28. januaija 1991 Slovenska škofovska konferenca dr. Alojzij Šuštar, nadškof in metropolit, predsednik IZJAVA OB UKINITVI DEMOKRACIJE Člani Predsedniškega sveta SDSS smo iz časopisov izvedeli, daje bil brez jasnega razloga ukinjen časopis Demokracija. To dejanje obžalujemo in ocenjujemo, da je ukinitev zgrešena politična odločitev ožjega kroga ljudi. Vsem, ki so soustvaijali časopis Demokracija, želimo ob slovesu izreči zahvalo za njihovo pomembno vlogo, ki sojo imeli pri odpravljanju političnega monopola komunistov v Sloveniji in pri prvih korakih Slovenije v samostojnost. Predsedniški svet SDSS predsednik BRANE GRIMS Še o novi progi Zagreb — Reka Načrti za novo železniško, tako imenovano ravninsko progo od Zagreba do Reke — Nobene nevarnosti za dolino Kolpe — Dobra ura vožnje _ Ljudem ob Kolpi se najbrž dvigajo lasje, ko slišijo o načrtih, da bi na Kolpi od izvira zgradili verigo hidroelektrarn z akumulacijskimi jezeri, kar bi povsem uničilo to lepo reko, ali o fantastičnih načrtih o plovnem kanalu od Donave in Save preko Kolpe do Jadranskega morja. Zato danes spregovorimo o starih in novih načrtih za železniško progo od Zagreba do Reke, ki jo na Hrvaškem po pravici imenujejo ravninska, za razliko od sedanje, kije zaradi višinske razlike ena najtežjih v Evropi. Nova proga naj Dovolj imam vaših opravičil Zakaj po praznikih »Dolenjec« ne izide? — Pojasnilo Pripominjam, da spadam med naročnike in bralce Dolenjskega lista iz časov, ko seje list »rodil«. Lahko rečem, da je ta naš informator po vsebini in obliki vseskozi bogat, zato gre pohvala vsem, ki ga oblikujejo. Imam pa pripombo na izhajanje Dolenjskega lista in se pridružujem mnenju L. Vlašič iz Metlike, ki se tudi ne strinja s tem, da po daljših praznikih »Dolenjec« ne izide. Nisem zadovoljen z vašim odgovorom na njeno vprašanje in vas vprašam, zakaj drugi časopisi nimajo podobnih težav. Če teh res ne morete premagati drugače, pa poiščite bolj ugodnega tiskarja. Celo dostava ni nujna ravno v četrtek, prazniki nikoli niso tako strnjeni, da v tednu dni časopis ne bi prišel do bralcev. Dovolj imam opravičil za razumevanje glede (ne)izida Dolenjskega lista, tudi cena je v primerjavi z Nedeljskim Izjava Zelenih Metlike Zelem Metlike kalfjanoč„;egTmimnemjedrUin metnena^-'3"6 sPremembe pro-like s . ‘ma v ^rem delu Met-vami v ^ Zayzema^ že pred volit-smo skim°V01zvoljen' skupščini pa križem P°s^ancem Stanetom metne n^1' Predl°g nove pro-jedra. M??ltve starega mestnega uvedbo Predlog predvideva Ulica* Ja*, P°k8> Partizanski trg. Predla« JTg v smeri Proti CBE. tega ,gm° P0!*)!"0 zaprtje Mestnimi vo7ii?\Pr0met 1 .vsemi motor-valci ‘j .Jeme naj bi bili stano-Preskrha m0« rešilec, milica in gamo n;Na Trgu svobode predla-Krožni p epoved parkiranja in le kazalcapromet v smeri urinega 1 sm° podali že 25.9. skupščin,, uPni sej' vseh zborov 1990 j.® občine Metlika. 30. 10. ^legata.Vl * * * *^m svet v odgovorih na ?blikoval\!,Pra5anja “P'sal, da »je 3 Pri nn' komis'Jo, ki bo sodelova-ne,n reži£faVl Predloga o prometni 7. 1 iUny mestu Metlika«. Na Metlii, , sva Poslanca Želeji doW; ke “htevala, da se komisi-Praviti rTr.°n do katerega mora pri-siji nat?^8-Skupščina je komi-Postavila rok: konec no- vembra 1990 naj bo predlog pripravljen. Na seji skupščine 19. 12. 1990 smo zahtevali dopolnilo zapisnika s seje 7. 11. 1990, ker v njem ni bilo sklepa skupščine o postavitvi roka komisiji. Postavili smo tudi vprašanje, kaj je komisija storila do konca novembra. Odgovor je bil, daje problem zahteven in da se ne gre prenagliti. Zeleni Metlike se že dolgo zavedamo, daje prometna ureditev starega mestnega jedra, posebno pa še Mestnega trga, neustrezna. Življenje ljudi postaja zaradi parkiranja, prometa in kaljenja nočnega miru že nevzdržno. Namesto da bi najatraktivnejši del Metlike spremenil v življenjski prostor najvišje kategorije, ga vsakodnevno (nočno) uničujemo. Vsa mesta, ki imajo to srečo, da se ponašajo s starim mestnim jedrom in ki želijo biti mesta, si prizadevajo, da bi te predele namenila človeku — pešcu, ki bi tu zadovoljeval svoje zahteve po sprostitvi, kulturi, zabavi, nakupih in še čem. Vse to je možflb doseči brez motenja stanovalcev takšnih okolij. Dokazov za to je veliko v tujini in tudi doma. Zeleni Metlike tokrat tudi prek medijev zahtevamo od izvršnega sveta skupščine občine Metlika, da ta pereč problem takoj reši. Zeleni Metlike dnevnikom veliko višja, čeprav je zadnji obsežnejši, pride pa zmeraj, naj bo svetek ali petek. Želim, da se vprašanje izhajanja reši v zadovoljstvo bralcev »Dolenjca«, v nasprotnem primeru se bom odločil po svoje... Prosim za objavo in po možnosti tudi za odgovor. IVAN GRIČAR Otočec Opravičljivih razlogov, da Dolenjski list ne more iziti (enako pa se dogaja vsem »pokrajincem« in drugim tednikom), ako sta dva zaporedna praznična dneva, je več, »krivi« niso samo ljubljanski tiskarji, ki svoj posel pri »Dolenjcu« opravijo ob sredah. Tiskanja namreč ne bi bilo brez grafične priprave; ta teče postopoma, kakor nastajajo novinarski prispevki, glavno delo pa je opravljeno ob torkih, in to ne na hitro, pač pa se zahtevna opravila pogosto zavlečejo pozno v noč. Če sta torej od ponedeljka do četrtka dva zaporedna praznična dneva (ki ju grafikom in tiskaijem kajpak ne more nihče ukiniti), potem bi Dolenjski list lahko izšel kvečjemu v primeru, da bi ga grafično pripravili in natisnili v dneh pred prazniki. Da bi tedaj zmanjkalo časa novinarjem, o aktualnosti pa ne bi bilo ne duha ne sluha, je najbii jasno. Tudi možnost predpraznične grafične priprave in poprazničnega tiska je vprašljiva, spet zaradi kratkega časa, ki bi ga imeli na voljo novinaiji, da ne govorimo o dostavi, ki se g. Gričaiju sicer ne zdi spotakljiva, vse dozdajšnje ankete pa govorijo, da nam bralci zelo zamerijo prav neredno dostavo. Ako sta praznična le torek ali sreda, potem storimo vse, da Dolenjski list izide, četudi v petek. Časopisi drug drugega praviloma ne osiramo, zato o primeijavi z Nedeljskim dnevnikom čisto na kratko: cena časopisa je močno odvisna od naklade; večja ko je slednja, manjši so stroški na en izvod. In če vemo, da je naklada »Ne-deljca« skoraj desetkrat večja od »Dolenjca«, potem je prvi morebiti predrag, četudi je nekaj dinarjev cenejši od Dolenjskega lista. Po vsebinski zasnovi je Nedeljski dnevnik povsem drugačen, ni poročevalski, zato nič ne izgubi na aktualnosti, pa čeprav ga včasih natisnejo cel teden prej kot običajno. Odtod izid na »svetek ali petek«. Dolenjski list pa je pripravljen bogato nagraditi tistega, ki s tipkanimi rokopisi dokaže, da je v »Nedeljcu«, ki ima 32 strani, več pisnega gradiva kot v »Dolenjcu«, ki je po obsegu za četrtino tanjši. D. RUSTJA bi se pri Brodu na Kolpi v dolžini nekaj kilometrov približala Kolpi na 2 do 3 km, in to je vse. Zato je slovensko ime za to železnico kot »obkolpsko« povsem zgrešeno. Načrti za ravninsko progo Zagreb — Reka imajo že lepo zgodovino. Prva železniška povezava med tema mestoma je stekla leta 1873, že leta 1906 pa je tedanja železniška uprava ocenila, da bi morali težko in dolgo višinsko progo nadomestiti z novo, krajšo in ravninsko. Že pred prvo svetovno vojno je bilo več projektov, vendar jih je pokopal začetek vojne, stvar pa je ostala nespremenjena tudi po prvi svetovni vojni, ko je Reka prišla pod Italijo. Leta 1971 pa so to staro zamisel oživili in začeli pripravljati načrte. Del niso začeli takoj, ker bi to zahtevalo ogromno denaija. Nova hrvaška oblast sicer načrtuje boljše prometne povezave notranjosti z morjem, vendar se za to ravninsko železnico še ne ve, kdaj bo na vrsti. Kot rečeno, ne pomeni nobene nevarnosti za dolino Kolpe, za prebivalce na obeh straneh Kolpe bi bila celo zelo koristna. In kakšna je razlika med sedanjo in načrtovano progo? Prva je dolga 229 km, druga pa bi bila pa samo 149, se pravi, da bi bila za celo tretjino krajša. Danes se proga vzpne na višino 836 m, nova pa se ne bi višje od 263 m, ne bi bilo več tako strmih vzponov in nagibov ter ostrih zavojev. Bo pa morala nova proga premagati dve planinski oviri z dolgimi predori, kar bo najtežje delo. Sedanja proga je enotirna, načrtovana pa bo dvotirna. Od Karlovca bo zavila do Vukove Gorice, vendar stran od Kolpske doline, nato bo tekla mimo Severina in Lukovdola in skozi 13.800 m dolg predor skozi planino Okrugljak. Ven bo prišla malo pred Brodom na Kolpi in hitro spet šla v predor pod Ris-njakom, ki bo dolg kar 25.600 m in se bo končal pred Reko. Na novi progi bodo potniški vlaki vozili s hitrostjo 140 do 160 km na uro, tovorni pa 100 do 120 km/h, tako da se ODKLONILI OBMOČNO ORGANIZIRANOST SINDIKATOV KOČEVJE — Na posvetu predstavnikov osnovnih organizacij Žveze svobodnih sindikatov, ki ga je 22. januarja sklical občinski svet Kočevje, so odklonili zamisel, da bi namesto sedanjih občinskih svetov in odborov sindikatov dejavnosti občin Ljubljana-Beži-grad, Ljubljana-Center, Ijubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Grosuplje, Kamnik, Domžale, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica in Vrhnika ustanovili Območno organizacijo sindikatov Ljubljana z okolico. Menili so, da pri tej organizaciji gre za zelo obsežno organizacijo sindikatov, ki ne bo mogla nuditi dovolj pomoči članom v posameznem podjetju. Vprašanje pa je, kako naj bi bila ta organizacija seznanjena s problemi posameznih podjetij in ostalimi vprašanji, s katerimi se srečujejo člani te sindikalne organizacije. Dosedaj je v občini Kočevje vključenih v organizacijo Svobodnih sindikatov nekaj nad 4.000 članov. Če pa jim bo uspelo v svoje vrste vključiti tudi upokojence, se bo število znatno povečalo. Glede predloga, da bi v občini deloval krajevni svet sindikatov, so bili mnenja, daje potrebno to vprašanje še proučiti. y q bo potovanje iz Zagreba do Reke skrajšalo od sedanjih 4,5 ure na dobro uro. Luko Reko bi morali povečati in modernizirati, da bi lahko sprejela ves novi tovor iz Jugoslavije, Avstrije, Madžarske in Češkoslovaške ter od drugod. Žal so ti lepi načrti za ravninsko progo Zagreb — Reka že dolgo samo na papiiju. Upajmo, da leta 2006 ne bomo samo obujali spominov na 100-letnico prve ideje na tej progi. IGOR JUGOVIČ Več alkoholizma Občni zbor društva za boj proti alkoholizmu KOČEVJE — Kočevsko-ribniški Klub zdravljenih alkoholikov šteje 16 članov. Trenutno pa imajo še 7 prošenj za sprejem v članstvo. Za območje občin Kočevje in Ribnica deluje uradno še Društvo za boj proti alkoholizmu, ki ima v svojem sestavu tudi klub zdravljenih. Na nedavnem občnem zboru so ugotovili, da se delo obeh sicer prepleta, a bi ju kazalo ločiti. V društvu naj bi bili člani vsi, ki se bojujejo proti alkoholizmu, pri čemer bi bila posebno zaželena pomoč podjetij, društev in drugih, tudi posameznikov, v denarju in drugače za boj proti alkoholizmu. V klubu pa bi bili zdravljeni alkoholiki in drugi, ki bi jim pomagali pri premagovanju kriz zaradi abstinence. Na občnem zboru so ugotovili, da zunanje pomoči praktično že dolgo skoraj niso deležni (razen manjših pomoči občinskih zdravstvenih in socialnih skupnosti obeh občin). Zaradi pomanjkanja denaija niso uresničili nekaterih načrtovanih akcij. V razpravi so sodelovali: dr. Nataša Žilevski, podpredsednica občinske skupščine Kočevje in predsednica komisije za socialno delo, predstavnik kluba zdravljenih alkoholikov Ljublja-na-Bežigrad, člani terapevtske ekipe in predstavniki zdravstva ter podjetij (Itas, Elektro in Hotel Pugled), ki so med drugim priznali, da se obračajo na klub le, kadar imajo težav z alkoholiki, teh težav pa je v sedanjem težkem gospodarskem stanju vedno več. J. P. pisma in odmevi Obhajilo — da ali ne Ob bok bodici (DL 17.1.) ŽALOSTNO! Pa vendar si ne morem kaj, da ne bi z ogorčenjem komentiral žaljive bodice v Črnomaljskem drobirju v DL 17. januaija. Saj pisec omenjenega članka naravnost žali vse, ki smo kakorkoli prispevali k tako uspeli prireditvi. Podpisani se čutim dolžnega, da v imenu organizatorja, nastopajočih in kot kristjan javno nasprotujem tako žaljivemu pisanju. S tem ko smo pri ŽKO-ju načrtovali omenjeno prireditev, smo skušali predvsem omogočiti entuziastom kulture predstaviti se s svojimi dosežki minulega leta, s povabilom cerkvenih zborov preseči medsebojne razlike med vernimi in nevernimi. In nenazadnje: po svojih močeh humano pomagati sočloveku v nesreči. Prireditelji kakor tudi nastopajoči nismo pričakovali takšnega odziva. Dvorana je bila polna. Ubrano petje zborov, ki so se odzvali povabilu (ZPZ Miran Jarc, MPZ belt, MPZ DU Črnomelj, dekliški in moški zbor župnije Črnomelj), prijetni melos instrumentalistov Mihelčiča, Kuniča, Kuretove in godbe na pihala sta povezovalca dopolnila z mislijo o šegah in navadah okrog novega leta, ki jih je zbral Niko Kuret v Prazničnem letu Slovencev. Bila je, skratka, prireditev, ki bi zaslužila posnemanje še v kakšnem večjem kraju. Pa seje našel nekdo, ki nima poguma podpisati se, in je med drobir natresel nekaj, kar žali. Posmehovati se iz obhajila in spovedi (za kristjana najsvetejših stvari) je žaljivo za vse. Očitno nekdo še ne more dojeti sprave in prenove v duhu. Želim in insistiram, da se avtor bodice javno in s podpisom opraviči in pove, kaj je bilo na koncertu izrečenega, odpetega, zaigranega v nasprotju z njegovo vestjo. V župnijskem pastoralnem svetu, kateremu predsedujem, smo pripravljeni opustiti začetno sodelovanje in se umakniti z odra kot vsa ta 45. leta. Kajti s svojimi uspehi, kvaliteto, ki nam jih mnogi zavidajo, ne želimo nadlegovati ne mučiti nikogar. Še naprej pa bomo potrpežljivo čakali na sonce, ki bo, upamo vsaj, nekoč posijalo v dolino na senčni strani Gorjancev ... ANTON PLANINC Heroja Starihe 8 Črnomelj Telefona še ni Suhorčani sprašujejo Na območju občine Metlika že tretje leto teče akcija za razširitev telefonskega omrežja, predvsem v bolj odročne kraje, kot so Lokvica, Suhor, Jugoije. V akcijo smo stopili z vso resnostjo vsi zainteresirani. Zbrali smo finančna sredstva, izkopali jame, dali drogove, jih postavili in zakopali strelovode. Plačali smo tudi že stroške napeljave kabla v stanovanja. Kar je bilo v naših rokah, smo naredili. Na Suhoiju so postavili tudi novo centralo in nanjo priključili telefone vseh dosedanjih naročnikov, medtem ko novih še niso. Po besedah vodij odborov naj bi telefon zazvonil na občinski praznik 28. novembra. Po prazniku so se čustva polegla in zopet smo bili veseli spodbud, ki jih je izrazil g. Matkovič, ko je dejal, da bo telefon predal namenu za novo leto. Iz vsega tega ni bilo nič. Sedaj bo kmalu že februar in tako mesec za mesecem ni nič in spet nič. O telefonu ne ve nihče ničesar povedati, še župan ne! Bo treba počakati še en občinski praznik ali pa bo treba še pred priključitvijo na omrežje zamenjati drogove?! SLAVKO ŠTIRN Dolnji Suhor 11 Kaj je res Delo asfaltiralo Omejeno število črk krivo za nenatančno Qznako Kolega J. P. je v svojem zapisu v Dolenjskem listu 17. januarja letos ugotovil, daje »Delo« asfaltiralo cesto preko Roga, vendar ni tako, saj je to opravilo kar novomeško Cestno podjetje, kije za to neprimerno bolj usposobljeno. Če pa je kolega J. P. upal, daje »Delo« asfaltiralo cesto preko Velikega Roga, je veselje prezgodnje. V pogovornem jeziku Kočevcev in Dolenjcev je običajna oznaka Rog, čeprav ta dopušča seveda možnost zamenjave pogorja Kočevski Rog s samim najvišjim vrhom tega pogorja Velikim Rogom. Morda bi morali zato zaradi največje preciznosti v naslovu napisati ne le Rog, temveč tudi kočevski. Kot cehovski kolega pa J. P. zanesljivo ve, da gre v naslov pač le določeno število črk. Cesta preko Smuke in Starega Loga pa gre seveda preko Kočevskega Roga in njegovih obronkov. Končno tudi cesta preko Nanosa ne gre preko samega vrha, in kljub temu vsakdo govori o cesti preko Nanosa, ne pa o cesti od Zemona do Lozice ali od Podkraja do Bukovja. Dolgoletne neudejanjene obljube o asfaltiranju te ceste pa so očitno kolega J. P. prisilile v tak pesimizem, da ne verjame niti v kakšne možnosti v zvezi s to cesto. Od tod verjetno dvom, da bi kdaj v prihodnosti vozilo po cesti preko Kočevskega Roga kaj več avtobusov kot sedaj. Ali je pesimizem upravičen, bo pokazal čas. Kot je sosed kolega J. P. pred letom tudi že v »Delu« potožil — povsem upravičeno — da tudi ene same avtobusne zveze ni ob koncu tedna preko Kočevskega Roga iz Kočevja v Dolenjske Toplice ali v Novo mesto, tako je še danes. Morda pa bo bolje in bova s kolegom J. P. takšne avtobuse tudi dočakala, saj so zanje sedaj možnosti. Če pa jih bodo avtobusna podjetja izkoristila, bomo videli, vendar je upanje, saj se bo z novo cesto okrepil stik med Novim mestom in Kočevjem. MILOVAN DIMITRIC Novoletni koncert vsako leto? Spodbuda ob letošnjem voščilu posebne sorte ZKO Črnomelj je dne 29. decembra 1990 pripravila koncert kot novoletno voščilo vsem ljudem dobre volje. Vstopnini smo se odrekli v korist poplavljenih krajev. Na koncertu je sodelovalo 5 črnomaljskih pevskih zborov, in sicer: ženski zbor KUD Miran Jarc, dekliški zbor župnije Črnomelj, mešani pevski zbor društva upokojencev, moški zbor župnije Črnomelj in moški zbor Belt Črnomelj, nadalje godba na pihala iz Črnomlja ter glasbeniki Nana Kure (klavir), Zdravko Kunič (kitara) in Silvester Mihelčič (elektronska harmonika). Program je bil pester, saj je obsegal razne skladbe, med njimi tudi nekaj pesmi z bolj nabožno vsebino, torej pesmi, kijih pojejo v tem času. Nastop cerkvenih pevskih zborov na takšni prireditvi ni bil prvi, saj so imeli podobne nastope že na pevskih revijah v lanskem letu, kjer so bili njihovi nastopi lepo sprejeti. Tudi kar zadeva kvaliteto. Zaradi namena koncerta, torej kot novoletnega voščila, je bilo spremno besedilo posvečeno ljudskim običajem od božiča do sv. treh kraljev. Slišali smo lahko tudi nekaj starih belokranjskih kolednic, ki so skorajda že pozabljene. Koncert je trajal približno dve uri, pa se ni zdel dolgočasen ne polni dvorani poslušalcev ne 120 nastopajočim. Tako pevci kot gledalci, s katerimi smo se po-govarjali, so ga zelo lepo sprejeli. Mnogi menijo, naj bi postal kar tradicionalen. Skratka, prinesel je nekaj novega, v ZKO pa smo spoznali, da ljudje v tem času tudi na koncerte radi hodijo, če pa pri tem izberemo še poti in načine za zbliževanje ljudi, potem je uspeh gotovo še večji. A kaj bi bilo drugega za pevce in glasbenike lepšega, kot je občutek, da smo se ta večer vsi skupaj lepo imeli. Na kakšnega zajedljivega posameznika, ki mu ni prav nič všeč, pa ne kaže obračati prevelike pozornosti. Povejmo še, da je bilo z vstopnino zbrano 12.500 din. Od tega smo namenili 8.000 din KUD Nazaije in 4.500 din celjski folklorni skupini France Prešeren kot prispevek k obnovi njihovih v poplavi uničenih instrumentov. KSENIJA KHALIL, tajnica ZKO Črnomelj Janez Kralj, predsednik sveta KS Struge. Zapostavljeni Struge brez asfalta in avtobusne zveze STRUGE — Krajevna skupnost Struge šteje 580 prebivalcev, 250 hiš (nekatere niso nastanjene ali pa so vikendi) in 220 gospodinjstev. Kmetijske obdelovalne zemlje je 690 ha, 780 ha zemljišč je v zaraščanju, 780 ha pa je gozdov — vsi ti podatki so za zasebni sektor. Predsednik sveta KS Struge Janez Kralj je predstavil krajevno skupnost tako: »V Ljubljano, s katero imamo 8 avtobusnih zvez na dan, se vozi na delo 140 krajanov; v občinsko središče v Kočevje pa noben, saj z njim tudi ni avtobusne zveze. Obrtnikov imamo 6, letos pa bomo dobili še zasebno trgovino in novo gostilno. To območje je bilo po vojni in do zadnjih 10 let načrtno zapostavljeno. Zato so se prebivalci izseljevali, tudi v tujino. Otrok je malo, vendar'nam je še uspelo ohraniti osemletko. V zadnjih letih smo prenovili in dozidali šolo, dobili novo pošto in telefonske priključke, pred kratkim pa tudi asfalt do meje z občino Grosuplje. Glavni načrti KS Struge pa so: asfaltna povezava s Kočevjem, ureditev okolice šole in pošte, javna razsvetljava, razširitev pokopališča in gradnja mrliške vežice. Asfalta je potrebnih 14 km vaških cest in poti. Ugotavljamo, da so druge KS v občini Kočevje občutno bolj napredovale, saj smo bili mi zapostavljeni tudi po politični liniji še zaradi medvojnih dogajanj.« J. PRIMC Novoletne žarnice niso krive Odgovor novinarju Milovanu Oimitriču — Žarnice na trgu niso vplivale na delo-vanje računalnikov — Zveza prijateljev mladine zahteva javen odgovor občine 51MEC SdJHfflffi V času, ko lansko decembrsko novoletno dogajanje na novomeškem Glavnem trgu tone v pozabo in aktivisti Zveze prijateljev mladine že snujemo nove prireditve za otroke, se je s svojim razdiralnim pisanjem spet oglasil Delov dopisnik Milovan Dimitrič. Že lani, ko sva javno polemizirala v zvezi s »cvičkarijo« na Glavnem trgu, sem trdno sklenil, da mu ne bom več odgovarjal. To pot pa so me v to pripravili drugi, ki želijo, da se napiše resnica. To, kar je zapisal v tabloidu Delo plus, celo drži in javno lahko povem, da bo dedek Mraz tako kot lani poskušal zbrati denar tudi letos. Dali so tisti, ki so imeli, 9500 otrok je dobilo darila, pripravili smo 48 programov, da drugega, kar seje dogajalo v Novem mestu in občini v decembru, niti ne opisujem podrobno. Morda je potrebno le še enkrat poudariti, da smo letos več kot polovico potrebnega denarja zbrali iz pristojbine stojnic novoletnega sejma. Bolj je prizadela novica, ki jo je v rubli-ki Mimogrede priobčil 15. januarja. V 23 vrsticah je napisal prav toliko neresnic, zato mu je treba odgovoriti. »Novomeš-čani so se le oddahnili« je zapisal, »saj je bila minuli teden oskrba z električno energijo v novomeškem mestnem središču spet normalna.« Pred novim letom so se dogajale čudne stvari z elektriko. Zapisal je, da so pred 8. uro pričeli migetatijačunalniški ekrani, telefoni so škripali in bili le na pol živi. Poštarji so baje povedali, da so za vse to krive napačno priključene luči na rotovžu. Tik pred Silvestrovim je (po Dimi-tričevem) elektrike skorajda zmanjkalo. Luči so brlele, hladilne skrinje in drugi večji porabniki pa so se ustavili. Dežurni električarje zamenjal glavno varovalko in vse je bilo spet v pogonu. Zanimivo je, da o vsem tem večina stanovalcev na trgu nič ne ve, daje elektrike zmanjkalo le na Glavnem trgu 9, kjer stanuje mama Milovana Dimitriča. Prav tu je dežurni električar glavno varovalko tudi zamenjal. To pa je že del ogovora, preostalega so napisali odgovorni delavci Elektra Ljubljane, PE iz Novega mesta, podpisala pa sta ga B. Guštin in direktor F. Krašovec. (Objavljamo v skrajšani obliki): Število žarnic javne razsvetljave Glavnega trga in dodatnih nizov za novoletno krasitev ne Kdo bo pomagal Resnikovim? O stiski mladih kmetov Mihaele in Martina Resnika iz Straže pri Krškem — Bo občina kaj ukrenila? Zveza kmetov za ohranitev hribovskih in višinskih kmetij v Posavju je imela te dni v prostorih krškega Demosa nekakšen pregled dela od ustanovitve lanskega septembra. O več kot pet ur dolgi seji kdaj drugič, tokrat pa želimo opozoriti, predvsem pa apelirati na vest odgovornih v krški občini zavoljo kmetije sorazmerno mladih kmetov Mihaele in Martina Resnika iz Straže, nedaleč od Krškega. Ta družina si je nakopala na vrat gradnjo velikanskega hleva za 40 krav in 30 glav mlade živine v štirih vrstah. S tem objektom, ki je zgrajen do faze obodnih zidov, s sistemom spodnjih jaškov za gnojevko, ne morejo ne naprej ne nazaj. Resnikovi posedujejo v glavnem neizkoriščen nov hlev za male pujske. To zahtevno rejo so opustili, ker ni bilo več za krmila. Denarja ni tudi za nadaljevanje gradnje, družina pa živi v leseni kočevarski hiši, kakršnih je tod okoli še nekaj. Da ne znajo, utegne morda pomisliti kdo, ki bere te vrstice. Prav Resnikova sta pral časom dobila občinsko priznanje za najlepša teleta, spitana še v prastarem hlevu na nastilj. Gospodinja je povedala tudi, daje krški Agrokombinat lanskega oktobra odkupil zadnje pitance. Sedaj bi se npr. lahko s sevniško Kmečko zadrugo (vse je v istem Mercatoiju) dogovorili tako za nadaljevanje prašičjereje kot za us-lužnostno pitanje, vendar si ne upajo po pisanje h krškemu Mercatoiju, ker so tam še nekaj dolžni. »Kakšni dve rundi 200-kilašev pa bi bila streha gori,« je nezadovoljno mrmral v svoje brke inž. Ivan Doberšek, ki tudi po upokojitvi strokovno pomaga tej kmečki zvezi. Sama soseščina je pravi realsocialistični obrazec, kako se ne bi smelo delati v zasebnem kmetijstvu. V bližini je druga kmetija, kjer stoji malo manjši, a dograjen hlev popolnoma prazen, vzeli so v roke pač svinčnik in ugotovili, da se kmetovanje trenutno ne izplača. No, Mihaela in Martin Resnik nimata možnosti prebirati službe, ker sta čista kmeta, hčerka Valentina je v novomeški kmetijski šoli. Bodo v krški občini kmalu rešili ta problem? ALFRED ŽELEZNIK Cerkvena in posvetna raba Dodatno pojasnilo o namembnosti cerkve sv. Duha GASILCI Z DVORA — Gasilke in gasilci GD Dvor so imeli nedavno občni zbor, ki je potekal v delovnem vzdušju. Zbrane je pozdravil g. Ivnik iz OGZ Novo mesto. Prijetno so presenetili pevci »žužemberške fare«, ki so zbranim, posebno pa jubilantom zapeli nekgj pesmi. GD Dvor je bilo ustanovljeno 1932. leta in zdgj združuje kar 189 članov iz 11 naselij. (Foto: S. M.) V Dolenjskem listu je bil objavljen zapis o predstavitvi arheoloških izkopavanj pri cerkvi sv. Duha v Črnomlju. K članku želim dodati pojasnilo glede namembnosti objekta. Septembra 1988 je tedanja občinska kulturna skupnost imenovala posebno komisijo za obnovo cerkve, ki še danes deluje. Njena naloga je predvsem pomagati Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta, da lažje rešuje razne probleme na terenu. Komisija ocenjuje, da potekajo vsa dela pri cerkvi sv. Duha uspešno, saj je bilo v tem času opravljeno veliko dela. Zahtevna arheološka izkopavanja bodo predvidoma končana v 2 ali 3 mesecih, na kar bo sledi- Kaj pišejo drugi | Preti nevarnost »ljudi iz čolnov« Do delavske zakonodaje brez delavcev in sindikatov — Razprava se bo zato iz parlamenta prej ali slej preselila na ulice — Opozicija le nemočno opazuje Vlada seje odločila, da z nekaj hitrimi spremembami zakonov o zaposlovanju in delovnih razmerjih bistveno skrči pravice, ki jih je prejšnji sistem v okviru samoupravljanja tako na veliko delil levo in desno. Toda ob tem je pozabila, da je Slovenija na samem robu gospodarskega zloma, ko večji del podjetij ne posluje več normalno. Ukinjanje teh pravic, ponekje celo privilegijev, je zgodovinsko nujno, o tem ni dvoma. Toda potekati ne sme mimo dogovorov z delavci, oz. njihovimi sindikati, predvsem pa se postavlja vprašanje morale tiste vlade, kije tako vehementno krenila v odpuščanje delavcev in stečaje podjetij, ne da bi začela zmanjševati javno rabo, ne da bi racionalizirala repu- poi blii (iško in občinske uprave, ne da bi raz- mislila o zakonu o soupravljanju, ne da bi spodbudila nov ciklus gospodarske rasti. »Delavska zakonodaja«, kot se je oblikoval pojem v skupščinskih razpravah, postaja torej osrednji problem tega parlamentarnega trenutka. Siloviti protest kovinaijev med bančnima stolpnicama nasproti reradbe parlamenta je simbolično označil vsa nevarna razmerja tega trenutka, v katerem vlada poskuša oblikovati delavsko zakonodajo brez sodelovanja sindikatov in delavcev, pač pa ob aktivni udeležbi stanovskih, delavcem sovražno razpoloženih strank, ki že predstavljajo skrajno desno krilo Demosa. Tako se v razmeiju političnih sil jasno razkriva porušeno ravnotežje dela in razvoja. Opozicija to Obleka dela človeka? • Med slovenskimi politiki je Se najlepSe oblečen Kučan, lepo, klasično, ne spušča se v skrajnosti, medtem ko je Janša prav obupen. Slovenski politiki bi si morali vzeti za zgled Tudmana, ki ima menda celo svojega modnega kreatorja. (Ana Marija Vernik, Beti, Metlika) • Milan Kučan se sicer oblači klasično, a lepo, dostojno, medtem ko je Lojze Peterle že kar preveč klasično oblečen, zastarelo. (Bojan Pevec, Mura, Murska Sobota) • Med najbolj elegantnimi slovenskimi politiki je gotovo Kučan, nad svojim oblačenjem v javnosti pa bi se moral zamisliti predvsem Janez Janša. (Ana Eleršič, Lisca, Sevnica) • Po mojem je najbolj eleganten Jože Školč, vedno umirjen, dostojen, medtem ko je Vitomir Gros oblačen za v hlev, ne pa za v skupščino. (Vito Žnidar, Kora) (Anketa Nedeljskega na sejmu mode) nemočno opazuje: njeno opozaijanje v parlamentu ostaja nekaj zasebnega, saj celo javni mediji skrbijo za primemo doziranje informacij in idej: vladajoča koalicija 70 — 80, ostanek ostalim. V iskanju socialnega ravnotežja in socialnega partnerstva je včeraj opozicija, zlasti vlada v senci, ponudila mnogo pozitivnih predlogov — od tega, da se podpre part-time zaposlitev, pri čemer bi vlada prevzela plačevanje dela pokojninskih prispevkov (to bi v Sloveniji odprlo okrog 40.000 delovnih mest!), do tega, da se ustrezno organizira delovni čas (dvakrat po 4 ure za administracijo in javna podjetja) itd. Vendar o tem v časopisnih poročilih o poteku parlamentarne razprave skoraj ne boste informirani. »Pozitivna iniciativa« je rezervirana za vlado in njene zastopnike. Njej je zagarantirana tudi parlamentarna večina. Tudi ko gre za delavsko zakonodajo. Tudi z vložki zastopnikov stanovskih strank, v katerih je pogosto čutiti slabo prikrito, nacionalno obarvano nestrpnost do »ljudi iz blokov«. Obstaja nevarnost, da bodo v Sloveniji »ljudje iz blokov« postali nekakšni »ljudje iz čolnov«. Še pred tem se bo razprava iz parlamenta selila na ulice. To seveda ne bo več samo razprava: porušen socialni m razvojni mir je seveda porušen mir. Čas porušenega miru je čas vojne. In parlamentarne seje, ki vodijo v rušenje miru, so sejanje izgubljenega časa. EMIL MILAN PINTAR (Gorenjski glas) la še obdelava materiala in podatkov. Poleg tega je bilo izvršeno sondiranje in pregled stavbe z umetnostnozgodovinskega stališča. Takoj po končanih izkopavanjih se bo lahko začelo delo na sami stavbi in seveda zaščita izkopanih površin. Dela potekajo neprekinjeno do konca junija 1989. Komisija si je zadala nalogo, da bi bila cerkev obnovljena do leta 1995, torej ob stoletnici zadnje večje obnove. Že ob samem poteku obnove seje postavilo vprašanje, čemu naj bi cerkev poslej služila. Na seji komisije dne 30.8.1989 smo se odločili, da se bo cerkev po obnovi uporabljala tako v sakralne kot posvetne namene, in temu primerno je treba voditi že samo obnovo. Zaradi tega se bo primemo obnovila poslikava, prav tako pa bo restavriran oltar (trenutno se nahaja že v restavratorskem centru Zavoda v Novem mestu). Cerkev bo v posvetne namene možno uporabljati za razne manjše koncerte, za kar kulturni dom ni primeren. Ta opredelitev namembnosti nam je narekovala tudi povezavo s črnomaljskim župniščem, s katerim dobro sodelujemo in nam pomaga po svojih močeh, npr.: za dalj časa so nam posodili gradbene odre, in drugim. Odprto pa je ostalo vprašanje lastnine, saj je cerkev občinska last, o čemer pa smo že precej pisali. V komisiji smo se odločili, da tega vprašanja zaenkrat ne načenjamo. Trenutno tudi ni aktualno, saj bi, ne glede na lastnika, ta obnova morala potekati tako, kot poteka. Skratka: vprašanje namembnosti objekta je razrešeno, o lastnini pa se bomo lahko pogovaijali, ko bo cerkev obnovljena ali pa tudi že prej, če bi tako nanesle politične razmere. KSENUA KHALIL predsednica komisije za obnovo cerkve sv. Duha MALI ČLOVEK IN POLITIKA FARA —Naše najvišje glave meljejo eno, preprosti ljudje pa običajno od vsega tega nič ne razumejo ali pa celo ne vedo, kdo so naši pravi vodje. To potrjuje tudi pogovor, ki smo mu prisluhnili oni dan — ob ustanavljanju krajevne organizacije krščanskih demokratov — v Fari' — Gospod-tovariš, alije res prišel na sestanek v Faro tudi naš najvišji predsednik? — Kdo pa naj bi bil to? — Ja, Tudjman. — Ne, Tudjmana pa ni bilo, saj nam je predsta vnik SKD sporočil, da tudi Peterleta ne bo, ker ima toliko dela, da celo časa iti k maši nima več. vpliva na kvaliteto dobavljene električne energije posameznih odjemalcev na Glavnem trgu, saj se tako javna razsvetljava kot svetlobni nizi napajajo iz treh transformatorskih postaj po posebnih tokokrogih. Število žarnic oziroma obremenitev tokokroga javne razsvetljave je razdeljena tako, da skupna obremenitev ne preseže jakosti glavnih varovalk. Goreče žarnice na trgu niso vplivale na delovanje računalnikov v poslovnih prostorih na Glavnem trgu, saj nismo prejeli nobenih reklamacij iz Novotehne, K in H banke, LB, Emona-Dolenjke in ostalih odjemalcev na Glavnem trgu. Na delovanje posameznih aparatov in strojev v poslovnih prostorih Dolenjskega lista so lahko vplivali vklopi večjih potrošnikov za merilno-obračun-skim mestom. Po naročilu Dolenjskega lista je naš delavec izvršil kontrolo glavnih varovalk, vendar so bile te brezhibne, napetost pa v mejah dobavnih pogojev. Svetlobni nizi niso bili v galvanski povezavi s telefoni, PTT nam ni posredoval zahteve za sodelovanje pri lokalizaciji in odpravi napak. Na koncu svojega sporočila so delavci Elektra zapisali, da se v prednovoletnem času redno pojavi večje število pregorevanja varovalk kot posledica povečanih obremenitev v gospodinjstvih in poslovnih lokalih. Vse varolske, ki sojih v decembru zamenjali, pa niso bile v zvezi z javno razsvetljavo. Tako menijo strokovni delavci iz Elektra, ki so (kot meni M. Dimitrič) dva dni »po domače« priključevali električne nize. Petanjst let že delam za ta naš novoletni Glavni trg in vsa leta z nami nesebično delajo delavci Elektra. Eden od teh delavcev je postal tudi naš sodelavec in je ves december kontroliral in dežural samo zato, da je bilo na trgu z elektriko vse v redu. V naši razsvetljavi ni nič ne migetalo ne strašilo, kot je zapisal novinar Dimitrič. Še več, 5. decembra, za Miklavža, je prvič zagorela razsvetljava na rotovžu, na mostu in v mestu in potem se je do nedelje, 30. decembra, nismo dotaknili. Tedaj smo z dvižnim vozilom poklicne gasilske enote iz Novega mesta zamenjali le približno sto pregorelih žarnic. To je bilo vse, kar smo delali »po domače«. Do tukaj res zadnjič odgovaijam Milovanu Dimitriču. Ne želim brati njegovega odgovora, želim pa odgovore od tistih na občini, ki bodo odločno rekli: to se bo ali pa se ne bo več dogajalo na Glavnem trgu v Novem mestu. Aktivisti Zveze prijateljev mladine smo ponosni na to, da smo v lanskem decembru samo s prireditvami, ki so bile vse brezplačne, zvabili s prednovoletnimi prireditvami na trg več kot 50.000 obiskovalcev in da je Novo mesto imelo zadnje dni decembra na velikem odru vso elito slovenske zabavne glasbe. Mislimo, daje bilo 15 let takšnih in drugačnih klofut in nagajanj dovolj, zato odgovorne iz izvršnega sveta ali skupščine prosimo za javen odgovor. Če ga ne bo, glede tega naslednje leto M. Dimitrič ne bo imel kaj pisati. JANEZ PAVLIN Zveza prijateljev mladine Novo mesto Telefoni zamujajo Ribnica: vseeno pa v nekaj letih telefon v vsakem gospodinjstvu RIBNICA — Ribnica je dobila leta 1989 novo vozliščno telefonsko centralo s 3.000 priključki. Nanjo so že priključili vse dosedanje naročnike, priključene na staro centralo, in še 450 od 980 novih. Za nadaljnjih 430 je treba prej zgraditi novo kabelsko omrežje. Dela potekajo v nekaterih območjih Ribnice in okoliških krajih Kot, Juije-vica, Breg-Grič, Sajevec, Bukovica, Hrovača in Goriča vas. Do Otavic pa bo napeljan zračni vod. Zemeljska dela so v glavnem končana. Po dograditvi teh povezav, kar sodi v drugo fazo, bo prišla na vrsto tretja faza, priključevanje telefonov. Se letos bo dobila novo telefonsko centralo z 800 priključki tudi Sodražica, kjer so razmere najbolj kritične. Razšiijena bo, tudi letos, telefonska centrala v Dolenji vasi, kjer bodo postavili dosedanjo centralo iz Ribnice. V Loškem potoku pa bodo dobili novo centralo tudi z 800 priključki v letu 1993. Z vsemi temi razširitvami bo prišel telefonski priključek praktično na vsako gospodinjstvo, kar bo zadoščalo za potrebe te občine do okoli leta 2.000. bo še tiffoirroiiUnr tuja JE TO NAŠA BODOČNOST? Vojna! Zbada me pri srcu. Koliko id** še padlo, koliko solza svojcev bo še prt teklo? Ali bo sonce še kdaj sijalo, ali b°* reke še tekle tako veselo, ali bomo še sliS*" otroški smeh ali pa bosta smeh nadomesU' la jok in trepet? Vprašanja se ponavljajo? pravega odgovora na to ne dobim. Ali b0 sploh kdaj odgovor na to? TANJA ŠINKOVEC, 8.11 OŠ XII. SNOUB Novo mes« MOJA PRVA IGRICA Učenci 4. a razreda na OŠ BelokraAT skega odreda Semič smo se na pobudo rt variša Slavka Pavlakoviča naučili ig*T Svetlane Makarovič Se me kaj bojite? ^ oktobra smo si razdelili vloge in začeli *»' diti. Sodelovali so tudi učenci glasbene rt le. Igrico smo uprizorili za dedka Mraz»' semiškem vrtcu, v podružnici Štekljeve£, dvakrat na naši šoli, pokazali smo jo s1*! šem, nastopili pa smo tudi v domu start" ših občanov v Črnomlju. Obiska so bili 5 lo veseli. Igrico bi radi prikazali semiškim upokojencem. UROŠ ŠTUKELJ, OŠSert1 MOJ DOM Stanujem v Sevnici. Ulica, v kateri naša hiša, se imenuje Bohorska 13. N**" družina ima štiri člane. Najbolj sem takrat, ko je cela družina doma. . . TINA BOŽIC, • ’ OŠ Savo Kladnik Sev««* VESELI SMO RAČUNALNIKOV Uresničile so se želje mnogih učen#* naše šole. Dedku Mrazu so pred novim » tom pisali, naj prinese računalnike. Osno na šola Loka je dobila tri računalnika sicer z veliko pomočjo podpredsednjr izvršnega sveta tov. Strmca, občine L nomelj in s pomočjo Zavarovalne skC nosti Triglav. Sedaj imamo štiri račnj* nike, nujno pa bi potrebovali še Hvala IS SO Črnomelj in zavarovale TnglaV BRANKA BADOVINA^ OŠ Loka Črnoga MANJ ZNANA KITAJSKA Sedmim razredom naše šole je pred«v. Dario Cortese o svojem popotovanje r Kitajski. Ob gledanju diapozitivov sprt, sprehodili po pokrajinah Quinghai in njiang, po puščavah, oazah, gorah in nikih. S tem smo si popestrili suhop*^, zemljepisno znanje o Kitajski. Preda v* J nam je bilo všeč in upamo, da nas b° kdaj obiskal zanimiv predavatelj. .u OŠ Milka Šobs Nat«*® lesi« Novo m1 O JAMARSTVU Učenci 4. razreda smo imeli zanje'^, predavanje. Obiskal nas je Tomai vec, član Jamarskega kluba Vinko ■. šič-Batreja Novo mesto. Povedal veliko novega o jamah in jarnarstY“ 0-Slovenskem in v trebanjski občini-va kolega Andrej Ravnohrib in £ -p.. Tramte sta predavanje popestrila z dl*r litivi in glasbo. T,N OŠ Jože Slak Silvo, Tr prišleki, ki jih je že za tret-ne ^8® prebivalstva, pa se ne menijo Prebiv ituro 'n ne rajezik avtohtonega Po hncj va’ Vnašajo se aroganmo in hit,,"6—domačinov praviloma do- bl%.najb0liše službe! non, ij ..Čileanci se čudijo otočanomeMenii°’ daje življenje na Veliko-Pnšlek**0toku Prav P° “slugi države in še ov v Povprečju neprimerno bolj-°toča "•* ce*'nskem delu države. Vsak stonuI"?? Pravico do skromne, a za-Kdor if ler d° 5 hektarov zemlje. k°nča redno šolanje, ima zago- tovljeno državno štipendijo za visokošolski študij. Razmeroma dobro je razvito tudi zdravstvo. O vsem tem lahko milijoni prebivalcev v celinskem Čilu samo sanjajo; milijon ljudi je na celini brez stalne strehe nad glavo, javno zdravstvo imajo v razsulu, šolanje na višjih šolah pa si lahko privoščijo le bogatejši. Na otoku pa ne mislijo, da jim je lepo. Zaradi občutka, da izginjajo kot kulturno samosvoja skupnost, seje prebudilo gibanje »Otok otočanom«, ki se bori za večjo osamosvojitev Velikonočnega otoka. Gibanje vodi svet starcev, ki se ima za legitimnega zastopnika 36 avtohtonih družin otoškega prebivalstva. Gibanje se zavzema za vzpostavitev nekdanjih tradicionalnih vrednot, za uvedbo skupnega lastništva zemlje in skupnega kmetijstva. Pripadniki gibanja hočejo, da otok in njegovi prebivalci ostanejo to, kar so bili, in so zato odločno proti velikim spremembam, katerim so iz dneva v dan priče. Vedo namreč, da na valu sprememb in z doseljevanjem tujerodnega prebivalstva izginja njihova istovetnost. Pred kratkim je svet starcev izročil čilskemu predsedniku Patriciu Aylwinu posebno peticijo, v kateri zahteva priznanje starih zemljiških pravic. Gibanje ima precej podpore pri domačinskem prebivalstvu. Zanj pa se ne ogrevajo tisti otočani, ki so študirali v Čilu in ki jim ni kaj dosti za stare vrednote in tradicionalno ureditev. Menijo, da Velikonočni otok gospodarsko lahko preživi le v povezavi s Čilom, sam zase pa da se bo znašel pred gospodarskim polomom. »Kdo bo skrbel za bolnišnice in šole? Kje bomo dobili hrano in druge vsakdanje potrebščine? Kako bodo otočani živeli, če čileanska letalska družba ne bo več dovažala turistov na otok?« se sprašujejo. Sumijo, da se za prizadevanji po starih tradicionalnih vrednotah skrivajo suet v številkah .AIDS V SVETU t1°rast števila obolelih (v tisočih) de *.?Vna zdravstvena organizacija WHO je sporočila, da se epi-dev'i* aidsa dramatično in hitreje širi, kot so strokovnjaki predvi-vji® '• P« podatkih, ki so WHO na voljo, seje močno dvignilo štela obolelih in okuženih z virusom aidsa od leta 1989 do konca i skega leta. Stolpci grafa kažejo število obolelih za leto 1989 in tun- 0 'e,° P° celinah. Afrika je očitno najbolj ogrožena in beleži 1 največji porast. poskusi, da bi ponovno uvedli nekdanji red. Opozarjajo na zaostale razmere, ki so dolgo vladale v otoški družbi. Vsa oblast in vse odločanje je bilo v rokah družinskega poglavaija. Morali so delati zanj, lahko so se poročali le z njegovim privoljenjem in ko seje njemu zdelo, da je pravi čas, živeli so na skopo odmerjenem koščku njegove zemlje. »Otoški očaki čutijo, da izgubljajo nekdanjo oblast, zato se zavzemajo za stari red,« menijo iz nekdanjih pretesnih družinskih vezi osamosvojeni mlajši otočani. »Kazalcev na uri časa ni mogoče obrniti nazaj!« poudarjajo. Gotovo so gospodarski razlogi na njihovi strani. Res pa je tudi, da na vsem svetu ni drugega ljudstva, ki bi govorilo otoški jezik in raslo iz korenin kulture Velikonočnega otoka. Ko bodo izginili, bo izginilo vse. Ostale bodo samo velikanske kamnite glave kot nemi pričevalci izginulega ljudstva in kulture. MiM Škodljiv tek Lajšanje bolečin na ra-________cun zdravja____________ Jemanje zdravil ne pomeni vedno tudi pridobivanja zdravja. Znane so afere z nekaterimi zdravili, ki so se po več letih izkazala kot nevarna. Zloglasnim izdelkom farmacevtske industrije, ki so v preteklosti povzročili veliko zla, se je v pridružil še phenacetin, znan in množično uporabljan preparat proti kroničnim bolečinam. Milijoni ljudje po svetu so ga redno jemali za lajšanje glavobola in bolečin v sklepih. Iz študije, ki sojo opravili medicinski raziskovalci pod vodstvom dr. Ulricha Dubacha na univerzitetni polikliniki v Baslu, sledi, da je preparat škodljiv zdravju. Ljudje, ki preparat redno jemljejo, tvegajo, da obole za visokim krvnim tlakom, za obolenjem srca in krvnega ožilja, predvsem pa jih ogroža nevarnost, da resno obolijo na ledvicah. Študija je vrgla močan sum tudi na prav tako zelo priljubljen analgetik ace-tominophen, ki ga mnogi jemljejo namesto aspirina. Tako kot phenacetin vsebuje sestavino anafenaticidin, ki naj bi bil krivec za škodljivost obeh zdravil. Zakaj je tako, raziskovalci ne vedo, saj je ta sestavina tudi v aspirinu in kafeinu, pa za te preparate niso odkrili enakih škodljivih učinkov. Posmehovanje izpridi srce in žali vsa čustva. H. de BALZAC Življenje za vsako ceno je podlost. LOJZE UDE Dialog je tako izvor spontanega nastajanja resnic in vrednot, eden izmed dejavnih temeljev medčloveškega sveta. E. KOCBEK Za življenje ne potrebuješ modrosti, marveč srečo, ta pa ti pride sama ali pa upaš, da pride in si srečen zavoljo tega svojega upanja. ^ Miti so zlate kletke, v katere se samozaljubljeno zapiramo sami, vendar v njih ne moremo živeti. Za človeka je nujno,da jih podira in prerašča. A LOKAR Glasbeno testo Hajanje ob Beethovnu in vretje ob Mozartu Rastline so živa bitja. To je sicer splošno znano dejstvo, vendar se v odnosu do rastlin ljudje običajno vedejo, kot da gre za mrtva bitja. Ljubitelji rastlinja pa celo trdijo, da imajo rastline tudi čustva. Zato se, denimo, zavzeti vrtičkaiji prijazno pogovaijajo z rožami in zelenjavo, gojitelji zelenjave in okrasnega cvetja v svetu pa svojim rastlinam vrtijo glasbo, da lepše rastejo. Videti pa je, da se spodbujanje z glasbo ne konča pri rastlinah. Peki japonske pekarne Sikišima v Nagoji z glasbo spodbujajo tudi hajanje testa. Trdijo, da testo posebno ljubi klasično glasbo, med vsemi skladbami pa ima najraje počasne adagio stavke. Za nekatere vrste kruha pripravijo testo in mu, medtem ko čaka v hladilniku, predvajajo skladbe mojstrov klasične glasbe, kar testo navda z elanom in začne lepo hajati, ko ga vzamejo iz hladilnika in pripravijo za peko. Kruh iz tega testa je menda zelo okusen in ga kupci na veliko kupujejo. Pravijo mu adagio. Po zgledu pekov je krenil tudi proizvajalec riževega vina Jukiči Minova. V njegovi kleti moštu predvajajo predvsem Mozartovo glasbo. Stoletja so poznavalci in okuševalci ocenjevali kakovost vina s tem, kar jim je narava dala: z nosom, jezikom in usti. Kaže pa, da lahko kakovost vinskih letin enako dobro oceni tudi računalnik, čeprav nima ne pretanjenega okusa ne vonja. Ugotavljanje kakovosti je še posebno pomembno pri vrhunskih vinih, ko je treba oceniti kakovost posameznega letnika prej, kot vino povsem dozori. Pri ocenjevanje bodoče kakovosti po- Uspešni patrioti Protiraketni sistem se je v vojni dobro izkazal Vojna, ki divja v Zalivu, je vojna visoke tehnologije. Še v nobeni vojni doslej se ni zbralo na kupu toliko najsodobnejše vojaške elektronike in naprav, kot jih zdaj deluje v bojih na Bližnjem vzhodu. Ne preseneča torej, da zaenkrat junak te vojne ni človek, marveč stroj. To je protiraketni sistem »Patriot«, ki je pokazal veliko uspešnost in učinkovitost. Irak v tej vojni uporablja za bombardiranje oddaljenih ciljev rakete skud. Rakete so po izvoru sovjetske, in sicer gre za znane rakete SS—1, ki sojih sovjeti razvili iz slovite nemške rakete V—2. Raketa skud je bila narejena kot nosilec jedrske glave na krajše razdalje. Ko so sovjeti razvili boljše in natančnejše nosilne rakete, so starejši tip prodajali na Bližnji vzhod, kjer so skude uporabili tako Iračani kot Iranci ter si z njimi prizadejali veliko škodo. Skudi, s katerimi zdaj razpolaga Irak, so prirejeni. Povečali so jim prvotni domet od 280 na več kot 800 km. Med vojaškimi strokovnjaki skudi ne uživajo velikega ugleda, ker ne spadajo med natančna orožja, kar ne pomeni, da bi jih podcenjevali, saj so zelo nevarno ofenzivno orožje. Skudom so zavezniki zoperstavili protiraketni sistem patriot. Premično baterijo patriot sestavljajo radarska enota in osem izstrelnih ramp s po štirimi raketami. Ko pride do napada s sovražnimi raketami ali letali, obrambni sistem začne delovati. Z raketne rampe poleti proti sovražnemu objektu protiraketa, radar pa »osvetli« sovražno raketo s snopom radarskih žarkov. Odboj žarkov sprejemajo antene, nameščene na protiraketi, in jih pošiljajo nazaj na izstrelno postajo, kjer računalnik obdela poslane podatke ter posreduje protiraketi ustrezne ukaze za pravilno usmeijanje in pravočasno razstrelitev. Bojna glava protirakete se v bližini sovražne rakete ali letala razleti in ga tako uniči. Morda je slišati nekoliko zapleteno, a v resnici vse poteka izredno hitro in precej natančno. Američani so namestili dve bateriji patriotov tudi v Izraelu. Tako so se pa-troti le znašli v tej državi. Pred nekaj leti seje namreč izraelska vojska odrekla sistemu patriot in je raje razvijala lasten protiraketni sistem, ki naj bi imel prednosti pred ameriškim. Sistem Puščica, za katerega so zmetali okrog 150 milijonov dolaijev, pa je v poskusni fazi doživel polom. sameznih letnikov slovitih bordojskih vin, ki dosežejo polno zrelost po več letih, se poznavalci zanašajo poleg ocen slavnih degustatorjev še na poznavanje vremenskih razmer v Bordeauxu v posameznem letu. Pravijo celo, daje mogoče precej točno napovedati izvrsten letnik bordojca že iz vremena v posameznem letu, ne da bi sploh okusili kapljico novine. Prof. Ashenfelter, kije zavzet ljubitelj vrhunskih vin, pravi, da ugotavljanje kakovosti posameznih letnikov ni samo stvar vinske vede, marveč tudi ekonomije. Ugotoviti pravo vrednost izdelka pravi čas je pomembna stvar v trženju, vinski trg'pa je po svoji naravi pač trg. Profesor si je izdelal računalniški program, v katerega vnaša različna naravna dejstva, od povprečne temperature v posameznih obdobjih rasti in zorenja grozdja do količine padavin v pomembnih obdobjih, program pa nato oceni vinsko letino s točkami od 0 do 100. Program je preskusil tako, da je vanj vnesel ustrezne podatke za leta 1952 — 1980 ter nato primerjal računalniške ocene posameznega letnika z ocenami strokovnjakov in doseženimi cenami vin na dražbah, kjer prodajajo dozorela, vsaj pet let stara bordojska vina. Podatki so se lepo ujemali. Letniki, ki jih je računalnik dobro ocenil, so dosegali visoko ceno na vinskem trgu in obratno. Ko je Ashenfelter začel objavljati svoje računalniške ocene v polletniku Tekoče premoženje, je doživel nekaj hudih kritik. Najbolj znani in uveljavljeni ameriški degustator Robert Parker je dejal, da je Ashenfeltrovo početje »neandertalsko gledanje na vino«, absurdno in smešno. Ashenfelter pa odgovarja, da so njegove ocene novine najmanj tako zanesljive, kot so ocene gospodov s še tako prefinjenimi okusi. Cez leto dni bo življenje pokazalo, kdo ima prav. Dozorel bo bordojec letnika 1986. Parker je po okušanju dozorevajočega vina tega letnika ocenil, da bo letnik zelo dober in celo izjemen, Ashenfeltrov računalniški program pa je temu letniku dal oceno 23 in Ashenfelter napoveduje zelo povprečno letino. * MINI ZANIMIVOST: NAJOBŠIRNEJŠI SLOVAR Najobšimejši slovar, ki so ga kdaj koli doslej sestavili na Kitajskem, ima 56.670 različnih znamenj in ideogramov. Novi slovar je prekosil tistega iz leta 1815, ki je vse do letos veljal za najobsežnejšega. Slovar so strokovnjaki pripravljali celih 15 let, vanj pa so vključili tako zelo stare pismenke, ki so jih odkrili na arheoloških izkopaninah, kot tudi najnovejše, ki opredeljujejo sodobne pojme in besede. • Sreče ni lahko prenašati dostojanstveno. (Britanski pregovorj • Dlje kot vlada sedanja oblast, bolj se javno mnenje utaplja v arhaizme in omejenost (Močnik) • Demonični, zli in vsemogočni komunizem je pri nas že zdavnaj opešal (Močnik) NA VASI Tu so doma ljubezen in delovne kmečke navade. Hiša očetova vabi v kašče in hrame. Nad strehairii so dimniki domači in dim se veselo suklja. Kosi na jablanah pojejo hvalnico jutru. Vetrič pihlja, sonce se še skriva. Zvon se zaziblje iz visokih lin, očeta in mater iz sanj budi. V jutranjem zraku čebele in čmrlji, češnjevi cvetovi so se razvo-njali po vejah. Sveže barve listov na jablanah. Z mehkim »prrrr« prhne golob iz golob-njaka pod streho. Drobni glasovi lastovk nad vasjo. Lišček se oglaša z jablane na vrtu, kjer ima skrito gnezdo. Petelinov kikiriki. Bel pajčolan megle se dviga s tal. Nad lužo sredi vasi se vrtinčijo mušice, dvigajo se in padajo, plešejo nori ples pomladi na vasi. Pes laja na lisico v bližini vasi. Premika se vol s svojo vprego. Krava vodnica zvončklja, vrača se trop s paše. Stara lipa sredi vasi je polna dišečega cvetja in brenčečih čebel. Kostanji so v belem cvetju. Roj podob imam od tebe, domača vas in hiša očetova. Dragocenosti so v nji: stare podobe v sobi, pajčevina čez • razpelo v kotu, ura z železnimi storži in verižicami, hrastova miza s klopmi in stoli z izrezanimi srčki, peč v kotu pri vratih, omara s predali in frajtonerica na nji, v kotu kolovrat. Trhla lestev je še prislonjena na lesen žleb. Lesni črv škrta v tramu pod stro- pom, kot bi navijal uro. Sled dolgočasnih muh je zarisana na okencu. Kamor stopim, slišim glas: »Glej ga, tu je spet.« Ne morem se nagledati vseh podob domače vasi. Vse se mi zdi dragoceno in svečano. Stopim v hlev. Sivka obrača glavo, teliček skače okoli nje. Tišina v kuhinji, kjer mati peče kruh, se mi zdi prijateljska in ljubezniva. Vonj očetove pipe je nekako nov in svečan. Kot muha v pajčevini vasi sem, znova in znova se zapletam vanjo. Rad bi spet kosil travo, gledal, kako se suši od vročega poletnega sonca in močno diši, rad bi vozil s konji seno v kozolec, oral z voli, podiral drevje za drva, pasel živino, grabil bi listje za nastilj in ga vozil domov. Pozimi bi zacvilili prašiči, krvavice zacvrčale in na mizi zadišale z repo, krompirjem in ocvirki. In sanke bi drsele po snegu, konjički zvončkljali. Pust bi bil in maškarada. In čas za ženitovanje. Mati je ob takem času, ko so bili tudi semanji dnevi in žeg-nanja, pekla krofe, špehovke, potice in piškote. Takrat se je dobro jedlo in pilo, kmetje so se ženili in praznovali. Bil je tudi čas jage. Puške so pokale, psi so lajali. Vse več glasov je v jutranjem zraku. Molčeče jutro dehti široke vonjave iz domačega hleva. Sonce se je dotaknilo okna hiše. Grem okoli čebelnjaka in naprej po vaški poti do studenca s čisto in mrzlo vodo. V travi kipi tiso-černo, bujno življenje. Vonj muževnega rastlinja draži nos. Okoli leži gozd. V loži bevska lisjak in kliče lisico k sebi... Večer. Petrolejka brli. Za mizo sede otroci in čakajo na večerjo. Kmetice so se vrnile s polj. V lončkih diše rože, diši tudi po živini v hlevu. Otročiček bi rad spal pri teličku. Veter vleče in odnaša zadnjo toploto. Po kolovozu počasi gresta vola. Privežem si dušo s starim sadjevdtem. Kako razkošno, četudi skromno je bilo kmečko življenje! Želim si starih besed, veselja in smeha. Kje si, kruh domači, klas, mlin? PETER VOV; POTA Ii\ STIl? Kriminalci v audijih in goltih Slovenska policija išče 296 lani ukradenih avtov — Opozorilo kupcem — Heroin in kokain osvajata mlade — Temna lisa gospodarskega kriminala LJUBLJANA — V minulem letuje bilo v Sloveniji odkritih 38.353 kaznivih dejanj, kar je nekoliko nižja številka od predlanske, še zmeraj pa višja od zadnjega petletnega poprečja. Temu dodajmo takoj, da so organi za notranje zadeve v Sloveniji uspešno raziskali 22.289 takih dejanj, ob tem pa še 856 iz preteklih let. Nemara še bolj zanimiv pa je podatek, da gredo te številke predvsem na račun splošne kriminalitete — samo vlomi in tatvine predstavljajo kar preko 80 odstotkov vseh kaznivih dejanj — medtem ko je delež gospodarske vsega 2,57 odstotka. Nobenega dvoma ni torej, da takšno razmeije še zdaleč ne odseva dejanskega stanja, očitno je gospodarski kriminal za slovensko policijo nadvse trd oreh, ki ga bo slej ko prej potrebno streti. Pred vse številnejšimi pojavi prilaščanja družbenega premoženja in poslovnih goljufij si pač ne gre zatiskati oči. IZGINIL RADIATOR — Neznan storilec je pred dnevi iz odklenjenega bivalnega kontejnerja v Bršljinu, ki je last Železniškega gospodarstva Novo mesto, ukradel električni radiator, vreden vsaj 5 tisočakov. OB RADIOKASETOFON — V noči na 23. januarje neznan storilec iz odklenjenega osebnega avtomobila Djordja Prodaniča iz Novega mesta ukradel radiokasetofon, vreden 3 tisočake. UKRADEL TORBICO — 26. januarja med 18. uro in 22.30 je neznan storilec vlomil v osebni avto Golf, last Novomeš-čana Jožeta Srovina. Predrznež je iz vozila odnesel žensko usnjeno torbico z denarjem in dokumenti. Srovinovi so vsaj ob pet tisočakov. VINJEN SEDEL ZA VOLANOM — Novomeški miličniki so 27. januarja pridržali do iztreznitve 57-letnega Novomeš-čana Rudolfa A., ki je vinjen sedel za krmilom avtomobila; za nameček je bil tudi brez vozniškega dovoljenja. Možakar se ni zmenil za opozorila in prepoved miličnikov, pač pa je z vožnjo nadaljeval, tako da zanj in za miličnike ni bilo drugega izhoda, kot da ga zadržijo v prostoru za hlajenje. S TRAKTORJA IZGINIL AKUMULATOR — Neznan storilec je v noči na 12. januar ukradel akumulator s traktorja črnomaljskega Belta in ga odnesel neznano kam. Beltovci so oškodovani za tri tisočake. BREZ DELOV ZA MOTORNO KOLO — Še neugotovljenega dne je neznan storilec iz odklenjene drvarnice Mihe Gorenca s Čilpaha v trebanjski občini odnesel več delov za motorno kolo, spravljenih v kartonski škatli. Gorenc je oškodovan za okroglih 6 tisočakov. MORAL BO PEŠAČITI — Prve januarske dni je nekdo ukradel kolo z motorjem APN 6, last Pavla Šušteršiča iz Gornjih Lakovnic. 17-letni Pavle je s tem oškodovan za kakih 7 tisočakov. Možje postave mu jih bodo skušali priskrbeti nazaj. S PIŠTOLO NAD FIČKA BREŽICE — Tukajšnji miličniki so pred dnevi spisali kazensko ovadbo zoper 21-letnega J. Dj. iz Brežic, stanujočega v drugem nadstropju dijaškega doma. Mladi letalski mehanik je bil hudo razočaran in besen, takšno razpoloženje je potešil s streljanjem iz pištole. Trikrat je zadel parkiranega fička, ena od krogel pa seje znašla v oknu brežiškega radia. Na srečo se je vse končalo brez krvi in poškodb. Največ kaznivih dejanj je bilo lani storjenih na območju ljubljanske UNZ, sledijo Celje, Kranj in Ljubljana-oko-lica, najmanj jih je bilo na območju Postojne, medtem ko so UNZ Kranj, Koper in Slovenj Gradec tiste, kjer je kriminal v primerjavi z letom poprej narasel, povsod drugje ga je bilo manj. Med dejanji splošne kriminalitete so na prvem mestu premoženjski delikti; lani jih je bilo kar 30.787, med njimi 24.000 tatvin, 137 ropov itd. Temu na rob velja dodati, da so storilci iz dneva v dan bolje organizirani, so sodobno opremljeni, nadvse drzni, motorizirani in sposobni, da v kratkem času zagrešijo serijo vlomov ali tatvin. Tudi ropov je vse več, predvsem oboroženih; tarče so pošte ali banke. Nekaj takih je še danes neraziskanih, enako kot serija tatvin osebnih avtomobilov za naše razmere višjega kakovostnega razreda, predvsem golfov in audijev. Od skupaj 269 vozil, kolikor jih slovenska policija ta čas še išče, jih je omenjene znamke kar 99. Dosedanje delo kriminalistov kaže na to, da se vozila, primerno prirejena, seveda, prodajajo v druge republike in celo v tujino. Previdnost pred takimi nakupi ni odveč; dr. Darko Maver, podsekretar RSNZ Slovenije, je na petkovi tiskovni konferenci ob predstavitvi značilnosti kriminalitete v minulem letu na to posebej opozoril: »Ti avtomobili praviloma končajo na sejmih ali v časopisnih oglasih; njihova cena je vsaj 5 do 10.000 mark nižja od običajne. Nekateri prodajalci prihajajo na sejme že z vnaprej overje-nimmi kupoprodajnimi pogodbami ustreznih davčnih služb, kar seveda kaže, kako dobro so organizirani. Za more-bitnegaku pca naj bo svarilen signal tudi, ker se prodajalec v takem primeru običajno ne predstavi, na vozilu pa pusti tudi registrske tablice, z izgovorom, da bodo tovrstne formalnosti urejene kasneje. Kako velik problem so danes kraje in preprodaje z novimi številkami šasij • Organi za notranje zadeve v Sloveniji so lani evidentirali 237 primerov ponarejanja denarja, predvsem tuje valute, tožilstvom pa ovadili 11 storilcev, največ italijanskih državljanov. opremljenih osebnih vozil, kaže tudi podatek, da ta čas na Hrvaškem iščejo nič več in nič manj kot 1700 ukradenih avtomobilov!« Inventura ostalih dejanj kaže, da seje lani povečalo število umorov — bilo jih je kar 78 — dva od teh sta še neraziskana. V minulem letu je bilo v Sloveniji tudi 213 kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in moralo, najbolj pa skrbi to, da so vse pogostejše žrtve spolnih izprijencev otroci. Poglavje zase so mamila; njihovo razpečevanje in uživanje je skokovito narastlo. Spomnimo se dne, ko so delavci organov za notranje zadeve pri Sežani zasegli kar 19 kilogramov heroina, njegova vrednost dosega astronomske številke. Tranzit ma- mil preko Slovenije v zahodne države je vse večji, temu primerna je organiziranost tihotapcev in razpečevalcev. In če smo še lani ali predlani iskali tolažbo v dejstvu, da so na slovenskem trgu ma- • Vse kaže, da bodo lanske amnestije zapornikov krepko obeležile delo slovenske policije. Znan je podatek, da je amnestiran obsojenec v vsega dveh mesecih bivanja na svobodi zagrešil kar 35 vlomov. mil pretežno le mehke droge, je danes podoba povsem drugačna: ugotovitve kažejo, da je razmeije v uživanju meh- kih in trdih drog (heroina in kokaina) v Sloveniji že izenačeno. In za konec še nekaj o gospodarskem kriminalu. Slovenska policija je lani predala tožilstvom ovadbe za 2.223 takih dejanj, toda v veliki večini gre le za lažje oblike: gozdne tatvine, krivolov, izdaje nekritih čekov itd. Večina težjih ostane bodisi neodkrita bodisi težko dokazljiva ali celo nedokazljiva. Spomnimo se primerov v Elanu in grosuplj-skem Trendu. Resnici na ljubo in tudi v spodbudo pa je vendarle potrebno dodati, da so slovenski kriminalisti lani vsaj v sedmih primerih (o teh več v eni naslednjih številk) stopili na rep druž- • Nobena skrivnost ni, da teče preko Slovenije tudi dokaj razvejen promet z orožjem, namenjenim v južne republike. Lani je bilo na meji zaseženih 42 vojaških in 71 lovskih pušk ter nad 100 pištol in revolverjev. beno najbolj nevarnim kaznivim dejanjem, v katerih so si storilci na račun družbe skušali pridobiti ne tako majhne premoženjske koristi. B. BUDJA STA VKA CESTNIH PREVOZNIKOV — V ponedeljek zjutraj so marsikoga, kise mu je mudilo v s lužo, presenetile cestne zapore, ki so jih po vsej Slo veniji med 5. in 8. uro zjutraj s svojimi vozili potavili cestni prevozniki Do resnejših zastojev v prometu ni prišlo nikjer, nekaj več čakanja v kolonah je bilo le pri vstopu v Ljubljano. Na področju južne Dolenjske, kjer so s svojimi vozili sodelovali v zapori prevozniki Gorjancev, krškega Transporta in Prevoza iz Brežic je promet tekel s pomočjo milice organizirano. Za zaporo so ostajali le to vomjaki a vtobusi in osebni a vtomobilipa so jo lahko prevozili. Koordinator akcije Jože Svašnik iz Gorjancev pravi, daje opozorilna stavka uspela. V njej je pri zaporah v Gotni vasi, Mačkovcu, Soteski, pri Kostanjevici in v Bregani sodelovalo 12 tovornjakov podjetja Gorjanci in še več drugih. Če vlada ne bo prisluhnila zahtevam avtoprevoznikov, je za 15. februar napovedana splošna stavka. (Foto: T. Jakše) Z MOTORJEM NEPREVIDNO NA CESTO — 45-letni Anton Dragan iz Novega mesta seje 26. januarja ob 13.20 peljal z osebnim avtomobilom Z-128 po lokalni cesti proti Straži. Ko je v Prečni pripeljal do stanovanjske hiše s številko 4/a, je z dvorišča na cesto neprevidno zapeljal 44-letni voznik kolesa z motorjem Janez Grandovec iz Novega mesta. Dragan je motorista sicer opazil in pričel zavirati, a je bilo že prepozno. S prednjim delom avtomobila je trčil v kolo z motoijem, pri čemer je Grandovec padel po cesti in se PO DOLENJSKI DEŽELI • Zimski dnevi so kot nalašč za kuhanje žganja. Potrebno se je le odločiti, pa četudi pri roki tisti hip ni kotla za žganjekuho. Glavna oseba teh vrstic seje znašla tako, da je po bakren kotliček stopila na nezavarovano dvorišče Dolenjkine trgovine v Bršljinu in trgovce tako prikrajšala za 10 tisočakov. • Počitnice bodo nekateri izkoristili tudi za učenje. Vse kaže, da seje tako odločil tudi nepridiprav, ki je vlomil v osnovno šolo na Mirni in od tam med drugim odnesel več kaset s programom matematike. • Da se da z avtobusom tudi brezplačno prevažati, je dokazal 15-letni U. W. iz Prečne. Ponaredil je mesečno vozno karto in se tako od lanskega 1. decembra do 21. januarja letos, ko so ga odkrili, veselo prevažal med domom in Novim mestom. Prihranil je 320 din. • Časi so danes takšni, da ljudje kradejo vse, kar jim pride pod roke. Ondan je nekdo črnomaljskim gozdaijem neznano kam odpeljal 10 kubikov gramoza za posipavanje cest. • 30-letni Jože Z. iz Meniške vasi seje 20. januaija družil s topliškimi miličniki. Druženje ni bilo najbolj zabavne sorte, Jože si gaje prislužil, ker je že v popoldanskih urah z ma-ligani pod kapo razbijal in nadlegoval goste v lokalu Dizel, nato pa se odpeljal še v Loško vas k Henriku in uprizoril reprizo »dizelske« predstave. Celo tako korajžen je bil, da je s pretepom grozil tudi možem v modrih uniformah. Take vrste junaštva se praviloma ne končajo najbolje in Jože je to skusil na svoji koži. hudo poškodoval. Odpeljali zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 7.000 dinaijev. POŠKODOVANIH 14 AVTOMOBILOV — Neznan storilec je 15. januarja med 22.35 in 23.30 na parkiriščih pred novomeškim PTT, hotelom Metropol in restavracijo Pri vodnjaku poškodoval kar 14 osebnih avtomobilov, ki jim je potrgal zunanja ogledala. Skupne materialne škode je za preko 30.000 din, za predrznežem pa možje postave še stikajo. NAJELA AVTO BREZ PLAČILA KRŠKO — Še v lanski 14. december sega dogodek, ko sta 21-letni Branko H. in leto dni mlajši Jani P., oba iz Krškega, v novomeškem Globtouru rent a car najela osebni avto. Vse lepo in prav, če bi mladeniča storitev tudi plačala. Ker tega še do danes nista storila, so možje postave zoper njiju napisali kazensko ovadbo. INVALIDKI UKRADEL DENARNICO METLIKA — Vsega 17-letni Matjaž H. iz Rosalnic je utemeljeno osumljen, daje 21. januarja med 12. in 13. uro obiskal dom počitka v Metliki, tam pa 37-letni oskrbovanki Branki Mari-čevič, invalidki prve kategorije, zmak-nil denarnico s 470 din gotovine. Mari-čevičeva, ki je bila na invalidskem vozičku, je imela denarnico v žepu. DOLGOPRSTNI OBISKOVALEC NOVO MESTO — V času od 15.30 dne 24. januaija do 15. ure naslednjega dne je neznan obiskovalec na nepojasnjen način vstopil v stanovanje Jožeta Kastelca na Lobetovi ulici v Novem mestu. Iz omare je zmaknil tam spravljenih 5 tisočakov. SKLADIŠČE UKRADENIH PREDMETOV — Na spodnjem posnetku so v novomeški IMV ukradeni predmeti, ki jih je patrulja novomeških miličnikov odkrila v ford escortu zagrebške registracije, na gornjem pa rezervni deli, najdeni med hišno preiskavo pri osumljenih mladeničih R. F. in I. M. iz Črnomlja ter T. H. iz Novega mesta. Pokvarjeni avto razkril plen in tatove R. F., M. I. in T. H. so iz novomeške IMV ukradli za vsaj 400.000 din delov ________za katrce_______ NOVO MESTO — Srečno naključje je pomagalo novomeškim miličnikom, da so prejšnjo nedeljo prišli do nlja, ter 22-letm Novomščan T. H., vsi pa so ta čas za rešetkami novomeških priporov. Tovrstno bivanje jim je odredil preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča. Zakaj? Mladeniči so 20. januarja nekaj po L uri ponoči preplezali ograjo IMV v Novem mestu, se napotili v proizvodno dvorano in odnesli več avtomobilskih delov za katrce. Njihovo vrednost so ocenili kar na 200.000 din. Tako otovorjena seje trojka s plenom spravila v osebni avto ford escort ter se z njim odpeljala proti Dolenjskim Toplicam-Bržkone bi se zanje vse srečno izteklo, ko bi v bližini bencinskega servisa J Vavti vasi zavoljo okvare ne bili obstal' na cesti. Nesreča je hotela, da sta bila v bližini tudi miličnika, ki sta opravljala redno kontrolo prometa in sta vrgla oko tudi na cesti stoječi ford. Plen in početje mladeničev je bilo hitro odkrito, zgodba pa je dobila še svoje nadaljevanje- Možje postave so hitro zasumili, da tu nekaj smrdi bolj, kot je kazalo le ob pregledu avta. Opravili so še hišno pre' iskavo pri mladeničih in sum seje izkazal za upravičenega. Našli so vsaj še za 200.000 din novih avtomobilskih delov, prav tako ukradenih v novomešk' IMV. Kam in komu je bil namenjen plen, skuša sedaj ugotoviti preiskava-Najdeni predmeti so bili seveda zaseženi, zoper omenjeno trojko pa bo podana tudi kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu. Vsi Grubeličevi in Trendovi grehi Zoper Sandija Grubeliča že devet kazenskih ovadb — Nekateri še zmeraj menijo, da ne gre za kazniva dejanja — SOZ Trend je bil zakladnica, iz katere je jemal zase in za svoje_ GROSUPLJE, LJUBLJANA — »Energično zavračamo vse očitke in namige na nekakšno povezavo med našim sekretariatom in Trendom oziroma Sandijem Grubeličem,« je prejšnji teden med pogovorom o vzrokih za na videz jalovo in neuspešno ukrepanje organov pregona v primeru grosupeljskega Trenda odločno odvrnil dr. Darko Maver, republiški podsekretar za notranje zadeve in načelnik kriminalistične službe RSNZ. »Vzroki za takšno oceno dela naših služb so drugje. Naj med množico problemov omenim le enega ali dva. Ugledna pravnika in pravosodna delavca z ljubljanskega temeljnega sodišča, Emil Zakonjšek in Hinko Jenull, se čudita, zakaj vendar nanje pritiskamo s prošnjo za uvedbo preiskave in tiralico, ko pa sodita, da v primeru Grubelič sploh ne gre za kaznivo dejanje. Povsem jasno je, da ne bi bilo nobenih problemov, ako Trend ne bi bil zasebno podjetje, spisana bi bila vrsta kazenskih ovadb, težjih in konkretnejših od sedanjih. Tako pa se lovimo z zakonodajo, ki ni uspešno sledila spreminjanju družbene lastnine v privatno in mešano, nejasnosti nastajajo, ko se kot pogodbeni partnerji pojavljajo zasebni lastniki firm, v tem primeru Sandi Grubelič. Javnosti, kije take stvari navsezadnje ne zanimajo, pač pa hoče le primerno ukrepanje ob zanjo več kot očitnem kriminalnem dejanju, nastavljamo hrbet mi.« Da pa kriminalisti v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve, ki so afero »Trend«, podobno kot afero v begunjskem Elanu, obravnavali sami, niso držali rok križem, kažejo njihove dosedanje ovadbe tožilstvu. Doslej so jih poslali že šest, dr. Darko Maver pravi, da sojih te dni na ljubljanskem temeljnem tožilstvu prejeli še tri. Zapišimo v skromno tolažbo tistim tisoč ogoljufanim in prevaranim Dolenjcem, česa vse je utemeljeno osumljen Sandi Grubelič. Prva ovadba zoper njega govori, da je storil kaznivo dejanje goljufije, ker je od 4977 občanov, ki so pri Trendu vplačali avanse za najem osebnih avtomobilov po leasing pogodbi, zbral 217,7 milijona dinarjev, ta denar pa med drugim porabil za plačilo kupnine in vzdrževanja strojne tovarne, za otvoritev diskontne trgovine, nakup tovarne Lilet in ne nazadnje za povečanje svojega osebnega premoženja. O avtomobilih pa ne duha ne sluha! Nekaj dni kasneje mariborskim tožilcem poslana ovadba govori o tem, da je Grubelič, direktor in lastnik podjetja Trend Form Višnja gora, storil kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev, ker zaposlenim v svoji Tovarni obutve Maribor med septembrom in oktobrom lani ni izplačal osebnih dohodkov, čeprav je bilo to v pogodbah o zaposlitvi določeno in čeprav so delavci svoje delo v tem času vestno opravljali. Sredi prejšnjega meseca je bila zoper Grubeliča, direktorja Splošne obrtne zadruge Trend Višnja gora, in računovodkinjo te zadruge spisana ovadba, da sta storila kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Kriminalisti pravijo, da sta v bilanco poslovnega uspeha SOZ Trend vpisovala lažne podatke z namenom, da prikrijeta izgubo, ki bi jo morala prikazati v zaključnem računu. Računovodkinja naj bi tudi nezakonito stornirala obveznosti dobaviteljev v višini 4,5 milijona dinaijev in jih prenesla v breme kupcev. Ista ovadba govori tudi o tem, naj bi si bil Grubelič kot direktor SOZD Trend s tremi virmani dal nakazati protivrednost 58.292,50 nemških mark, delno na svoj žiro račun, delno pa na žiro račun gro-supljske davkarije in obrtne zadruge Gelteks Ljubljana za plačilo svojih dolgov. Nova ovadba zoper Sandija Grubeliča prinaša nov očitek goljufije; storil naj bi ga s tem, ker sije od znanca A. S. sposodil protivrednost 40.601,45 nemške marke, kije seveda ni vrnil, čeprav je to zagotovil. Prav tako naj bi Grubelič storil novo goljufijo, ko je lanskega julija pri sklepanju pogodbe o poslovno- tehničnem sodelovanju z zavarovalno skupnostjo Croatia, podružnica Koper, posredoval lažne trditve. Zamolčal je namreč, daje sodelovanje z Zavarovalno skupnostjo Dunav Ljubljana prekinil zavoljo dolga 3,4 milijona dinarjev, in tako Koprčane prepričal, da je Croatia sklenila pogodbe s Trend Formom in Trend Inženiringom o obveznem avtomobilskem zavarovanju. Resda je še istega dne Croatii Koper nakazal avans v višini 900.000 din, odtlej naprej pa ni (»ravnal niti ene same zavarovalne premije več in tako koprsko podružnico oškodoval za 1,67 milijona dinaijev. Tri tedne nazaj sega kazenska ovadba, ki Grubeliču, direktoiju SOZ Trenda Višnja Gora, očita kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe. V imenu podjetja naj bi namreč opravil fiktivno prodajo bele tehnike, rokovnikov in štirih prebijalnih strojev v vrednosti 24 milijonov dinarjev podjetju Trend Inženiring, katerega solastnik je on sam. Kupnine seveda nikoli ni terjal, na ta način je sebi oziroma podjetju Trend Inženiring pridobil 24 milijonov dinarjev protipravne premoženjske koristi. Pri tem naj bi mu zvesto stala ob strani žena Dragica, individualni poslovodni organ v Trend Inženiringu Grosuplje. Prav tako naj bi Sandi Grubelič kot direktor SOZ T rend kupil dva kovinostrugarska stroja v vrednosti 815.965 din, namestil pa ju je v delavnici Trend Forma, katerega lastnik je sam. In še šesta ovadba; tudi ta govori o zlorabah položaja in pravic odgovorne osebe. Grubelič naj bi namreč marca in oktobra 1989 svojima znancema, zakoncema M. in M. M. iz Grosuplja, katerima je dolgoval 25.000 nemških mark, ta dolg vrnil tako, daje iz sredstev SOZ Trend namesto njiju plačal obrok za nakup njune stanovanjske hiše, razliko pa je na podlagi fiktivnega posla nakazal kar na žiro račun M. M. Na podoben način je Grubelič povrnil 88.500 DM dolga obrtniku J. K. iz Kamnika; slednjemu je na podlagi namišljenih pogodb iz sredstev SOZ Trend nakazal kar za 330.223 (!) mark dinarske protivrednosti. Prav tako naj bi na podlagi fiktivne pogodbe nakazal na žiro račun svoje matere iz sredstev SOZ Trend 9.803 DM dinarske protivrednosti. Že uvodoma smo zapisali, da je kriminalistična služba RSNZ ljubljanskemu temeljnemu javnemu tožilstvu te dni poslala še tri kazenske ovadbe. V prvi je Grubelič kot direktor SOZ Trend utemeljeno osumljen, da si je pridobil novih 567.600 DEM protipravne premoženjske koristi. SOZ Trend je namreč za najem 503,25 kv. metra velikega poslovnega prostora v Domžalah že nakazala 1,56 milijona dinarjev, takrat pa je Grubelič s SGD Beton in GIP Ingrad sklenil novo, tokrat kupoprodajno pogodbo, kot kupra pa navedel svoje zasebno podjetje Trend Form. Že vplačanega denarja SOZ Trend seveda ni vrnil. O zlorabi položaja govori tudi naslednja ovadba, po kateri je Grubelič iz sredstev SOZ Trend preko Jugoslovanske avtorske agencije nakazal I. M. iz Hrastnika h°" norar v protivrednosti 6.000 DEM študijo, kije služila njemu, in ne SplO’” obrtni zadrugi Trend Višnja Gora, kije bila plačnik. ^ In ne nazadnje: B. G., direktor y Uniš Kops Grosuplje, je utemeljen osumljen, daje avgusta 1989 z Grube čem sklenil pogodbo o prodaji d* osnovnih sredstev po ceni 6 milijo*1 dinaijev, že takrat pa je vedel, d* J knjižna vrednost teh za 288.987 d večja. Hkrati je B. G. prekoračil sv<8| pooblastila, saj je ta sredstva Pr0%L najmanj 2,3 milijona ceneje, kot je d ločil delavski svet DO Uniš Kops- To so doslej vsi raziskani G rubelj-grehi, le da njihov spisek še zdalec zaključen. Dr. Darko Maver pravi. . bo prihodnje dni vloženih še več M®jj, vih ovadb zavoljo suma storitve kaz^, vih dejanj zlorabe položaja ali P[^0 odgovorne osebe; v njih se Gtuf* znova pojavlja kot direktor SOZ 11 j, Višnja Gora, preko katere si je v 1989 in 1990 pridobil za naše raz.m^ nepojmljivo protipravno premožen) . korist. Do slednje naj bi prišel tud' ^ obrtnik ali fiooblaščenec avstrijsk - t me Gama, ko je v letih 1986 do ly° 0 lažnimi podatki oškodoval nenli9 število fizičnih in pravnih oseb, P vsem zadrug. Emil Zakonjšek in Hinko Jen" : jji njiju pa še nekaj uglednih pravoso^ delavcev trdijo, da v primeru Gfll\jVo najverjetneje sploh ne gre za *» j dejanje. Hvala lepa za takšno PraVlulto-je, ako je po vsem zapisanem res BOJAN BUDI* (A Geologi še iščejo nafto Vrtanje v Žužemberku je v globini 29 metrov odkrilo onesnaženo zemljo — Danes bodo vr-tanje nadaljevali ___________________ ŽUŽEMBERK — »Delo« je v petek objavilo razveseljivo novico, da so delavci ljubljanskega Geološkega zavoda ob izkopavanju vrtin, s katerimi skušajo odkriti nahajališče 34.000 litrov kurilnega olja, ki je sredi lanskega decembra izteklo iz poškodovane kinete na centralni napeljavi žužemberškega Keka, na globini 32 metrov naposled naleteli na nafto. Vest je vsekakor razveseljiva, saj bi bila tako rešena uganka, Kleje skrita nevarnost, ki grozi z eno največjih ekoloških katastrof. Zal je bilo veselje preuranjeno. Po besedah Angelce Legan, svetovalke v serketariatu za varstvo okolja in urejanje prostora pri novomeškem izvršnem svetu, vrtanje doslej ni dalo take vrste obetavnih rezultatov. Zapisati pa velja, da so delavci Geološkega zavoda na globini 29 metrov naleteli na z. oljem onesnaženo zemljo, vendar so nadaljnje vrtanje na globini 32 metrov zavoljo skalnatih plasti ustavili. Dela se bodo po besedah Leganove nadaljevala danes. Kdaj bodo prišli tudi do vode, je težko napovedati. Vsekakor pa bo tisti hip prišlo do zastoja, pričelo se bo dolgotrajno črpanje vode in njeno čiščenje s pomočjo oljnih separatoijev. Kot smo že zapisali, nas izkušnje tujine uče, da takšno opravilo lahko traja tudi več let. Ne glede na to pa vendarle velja zapisati vsaj eno razveseljivo vest: po ugotovitvah novomeškega zavoda za socialno medicino in higieno, ki redno analizira vzorce vode v Krki in koncentracijo kurilnega olja v njej, se ta ne veča, pač pa je navzlic nizkemu vodostaju Krke celo nekolikanj manjša od tiste pred tremi tedni. Za vsak primer pa so na Krki pripravljene posebne zapore za lovljenje olja. Narava zna pač včasih ravnati svojeglavo in nepredvidljivo. b. B. Sedem let zapora za umor A. Žnidaršiču iz Kočevja 7 let zapora za umor in leto H*11 za tatvine — Združena kazen: 7 in pol let zapora — Na sedem let in pol lp mnenje izvedenca-psihiatra, da je v P raje obsodilo 23. januarja sodišče Žnidaršič asocialna in iztirjena osebje, vT 37-letnega Antona Žnidarši- nost, pa tudi da ni vztrajal pri nobeni 31 s cvJa’ Zbora odposlancev zaposlitvi in daje bil že večkrat v potimo i m *et zaPora mu Je prisodilo za stopku pred sodiščem zaradi tatvin in Pet tli610 ^ni Pa za v'°mno tatvino in nasilniškega obnašanja. Po tatvinah in sp oUr.\n?i ^ružena, enotna kazen pa neprimernem obnašanju pa je bil sodiš- ču znan tudi pokojni Jarc. Med tatvinami, za katere je bil sojen Žnidaršič, pa so bile vlomna tatvina v pisarne Komunale na Kočevskem pokopališču (ki jo je zagrešil skupaj s Švajglovo), razen tega pa še pet drugih tavin (trgovina, drvarnica hotela in 3 zasebna stanovanja), s katerimi je oškodoval okradene za okoli 5.300 din. Ppleg zaporne kazni je sodišče prisodilo Žnidaršiču še obvezno zdravljenje alkoholizma. J. PRIMC 7 — Svajgel na 6 mesecev st-j ra’ P°8°jno za dve leti. Sodbi še nista pravnomočni. Antona Žnidaršiča spoz-...., za krivega umora, ker je 27. avgu-x. ani v. stanju bistveno zmanjšane prinesti zaradi zaužitega alkohola in zdravil zabodel z nožem v predel trebu-l: .' 'delnega Bojana Jarca iz Kočevja, k‘je tam izkrvavel. sodnega dne sta Žnidaršič in Jarc skupaj popivala. Žnidaršič se je hotel k «z"eb,t, tako, da mu je naročil, naj j PJSc Pijačo in cigarete, sam pa se je |. n a zaklenil. Jarc je prišel in s palico _ e P° vhodnih vratih. Žnidaršič je hiio •1 - u P°vedal, daje bil zaradi raz-J nja m zaužite pijače razburjen in je virt»iVoke noz' °dprl vrata. Takrat je ki b l1? z grozeče dvignjeno palico, na nož"6 vsl0P'1' 'n seje takrat nabodel Sodišče je pri izreku sodbe upošteva- dimnik zanetil POŽAR JEVNICA — Prejšnji teden je zago-ca zs* * * * v1;esen' delavnici 79-letnega Fran-ubra iz Sevnice. Možakarje kuril v sne ; ‘Z ,lereJe bil pločevinasti dimnik eipr)an skozi odprtino v leseni steni. Vn ,!IJa 86 J® zaradi pregretega dimnika dela, ’ °KenJ se je hitro razširil po vsej Skoda'0'kasneJe ^ "a tračno žago. 0 80000 dime"!?8’PrVC°CCne8°VOre Število ukradenih žag JjMrse večje »e. motornih žag se Oa«al|u|eio - Vlomi v -------vikende__________ lovi ^^STO — Vlomilci in ta-so to v L°znaj° premora. Več jih je, ki koži. minu''h dneh občutili na svoji OSTAL BREZ AVTOMOBILA NOVO MESTO — Še neznan storilec je 14. januarja med 6. in 14. uro s parkirišča pri tovarni zdravil Krka ukradel belo stoenko z registrsko oznako NM 355-75. Lastnik Sakib Ejup iz Novega mesta je bil oškodovan za 10 tisočakov. IZ ISKRE KRADEL ORODJE ŠENTJERNEJ — 37-letni Slavko D. z Gornjega Vrhpolja je utemeljeno osumljen, daje 16. januaija popoldne iz Iskre, tozd Upori Šentjernej, ukradel več orodja. Izginili so merilec kovin, žaga za železo in več ključev, skupna škoda je za 3 tisočake. / NOVO VOZILO ZA GASILCE STRUGE, KOČEVJE — Občinska gasilska zveza Kočevje je te dni kupila novo terensko gasilsko vozilo za Gasilsko društvo Struge. K njemu sodi tudi prikolica za gasilsko brizgalno in orodje. Gasilci iz Strug so imeli doslej 19 let star kombi IMV, ki je že popolnoma dotrajal. nag^r,5So^jSi.vnoči Si, uJ nuar Izidor Pristavac iz Podpe-Gačah |mu J,e nekdo vlomil v vikend v diokaspt z?lni'i so barvni televizor, ra-e*ektričn° °n’ Kovček z orodjem in času jP ,! vrtalnik. V približno enakem ljanskj „ vlomilec na delu tudi na Podov v i j’ Kier je obiskal pet viken-njevai , T01 je bival in se prehra- °blačii . i a Pa prikrajšal še za nekaj SIa tako xi VIZ0r- Dušan in Janez Pust dolf ^j^odovana za 3.000 din, Ru-^Oo jn a ?’[!.za ^OO, Boško Mutič za 3.0oo i a * terc, vsi iz Ljubljane, za 24 bsočaka ^^"'K 'z Dolenje vasi pa V smrt zaradi tuje neprevidnosti V nedeljo huda prometna nesreča pri ________Pluski_________ PLUSKA — Kratko je bilo zatišje na dolenjski cesti smrti med Ljubljano in Zagrebom. Svoj davek je znova pobirala v nedeljo, 27. januarja, ko je pri Pluski življenje izgubil 49-letni Zagrebčan Vladimir Milinkovič. Okoli 7. ure zjutraj seje 21-letni Stanko Hlebec iz Ljubljane peljal z osebnim avtom BMW 325 po cesti proti Zagrebu. V bližini Pluske je prehitel avtobus, zaradi prevelike hitrosti pa ga je pričelo zanašati. Avto je bočno drsel po levem prometnem pasu, ko je nasproti z osebnim avtom citroen AX 11 pripeljal Vladimir Milinkovič. Trčenje je bilo silovito, Hlebčevo vozilo je odbilo na travnik, medtem ko je bil Milinkovič na mestu mrtev. Hudo ranjeni so bili tudi voznik Hlebec in njegova sopotnika, 23-letni Janez Čeh in 19-letni Igor Žonta, oba z Mirne, lažje pa 21-letni Matej Zupan iz Ljubljane. Vse so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko je bilo škode na zviti pločevini za 400.000 dinarjev. Vrata prve lige široko odprta Odbojkarji Pioniija v 16. kolu A 2-lige premagali Spartaka s3:1 (10 ,—12,5,11) — Tako odbojkarji novomeškega Pionirja kot številni gledalci na tribunah so se v soboto zvečer še dobro spominjali dogodkov pred mesecem dni, ko je subotiški Spartak prizadejal nenadejan poraz gostiteljem v športni dvorani pod Marofom. Prav Subotičani so tudi najresnejši tekmeci Pionirju v boju za eno prvih dveh mest, ki vodita v A 1-zvezno ligo, zato so se Novomeščani dobro zavedali, kako pomemben bo zanje izid tekme 16. kola s Spartakom. (35:25), 4. Vardar Tutun 20 (37:25). V 17. kolu se bosta v Skopju pomerili ekipi Vardarja Tutun in Pioniija, v Subotici pa Spartaka in Strumicc. To je bilo očitno že od prve minute sobotne tekme, v kateri pa so pionirjevci po daljšem premoru nastopili kompletni; po mučni poškodbi kolena je namreč vnovič zaigral Joco Povšič. Žal sta nervoza in pomembnost srečanja v prvih minutah naredila svoje; gostje, ki niso imeli kaj izgubiti, so vodili kar s 7:1, toda pioniijev-ci so se prebudili še pravi čas. Ob bučni podpori s tribun, kjer je sedelo blizu 500 navijačev, so prednost zniževali od minute do minute, na koncu pa so ta niz celo dobili. Drugi je po prav tako ogorčeni borbi pripadel gostom, zato pa je bilo nadaljevanje tekme povsem v znaku novomeških odbojkarjev. Igra ob mreži je bila raznovrstna in živahna, proti tako razpoloženemu nasprotniku gostje niso imeli prav nobene možnosti za novo presenečenje. Zasluge za to gredo v prvi vrsti prav Po-všiču, ki mu dolgotrajni premor očitno ni škodoval. Vsaj enako razveseljivo je dejstvo, da je bil spet v formi tudi Petkovič. Kolesarji Krke imajo novega trenerja To je Kamen Stančev, eden največjih kolesarskih strokovnjakov v __________svetu____________ NOVO MESTO — Novica o tem, da imajo kolesaiji novomeške Krke novega treneija, je veijetno mnoge presenetila, še posebej, ker je prišla iznenada. Pavlu Jelenu, strokovnjaku iz -ČSFR, je namreč januaija potekla že druga enoletna pogodba, ki jo je imel s krkaši, v približno enakem času pa seje novomeškim kolesaijem ponudila priložnost, ki jo je seveda kazalo zgrabiti z obema rokama. Bolgar Kamen Stančev, dolgoletni profesor na športnem inštitutu v Sofiji in eden izmed najboljših, priznanih in tudi r rezultati uveljavljenih kolesarskih strokovnjakov na svetu, je pokazal pripravljenost, da prevzame vadbo novomeških kolesarjev do olimpijskih iger v Barceloni. Skupni ježik je bil hitro najden, Kamen Stančev ta čas že dela z najboljšo novomeško vrsto, kateri so sc s to menjavo seveda tudi krepko dvignile ambicije. Nič čudnega, dodajmo le, da je bolgarska reprezentanca na lanskem svetovnem prvenstvu pod Stančevim vodstvom osvojila za vse presenetljivo šesto mesto v ekipnem kronometru, da imen najboljših bolgarskih kolesarjev, ki so že vrsto let v svetovnem vrhu in ki jih je prav tako vzgojil ta strokovnjak, ne omenjamo. Nič čudnega potem, če je ta vest razveselila tudi zveznega kolesarskega kapetana Cvitka Biliča, kije Stančevu takoj ponudil mesto v strokovnem štabu naše reprezentance. Tako Pavel Jelen, kije celi dve leti skrbel za novomeško kolesarsko vrsto, odhaja. Kam, ne ve niti sam, pri iskanju nove zaposlitve so mu obljubili pomoč krkaši. Še najboljša rešitev bi bila, ako bi Jelen prevzel vadbo mladih belokranjskih kolesaijev; njegove izkušnje, pridnost in delavnost in ne nazadnje tudi vezi s kolesarskimi centri v ČSFR bi bili za razvoj kolesarskega športa onkraj Goijancev neprecenljivega pomena. Levji delež posla v borbi najboljših štirih ekip lige za dve mesti, ki vodita v A I -zvezno ligo, so Novomeščani tako opravili. Izračun kaže, da bo za končni uspeh dovolj že, če pionirjevci doma uženejo še Vardar Tutun, preostala tri srečanja lahko na gostovanjih celo izgubijo. Toda malo je veijetno, da se bo kaj takega v resnici zgodilo, kajti Novomeščani so v soboto dokazali, da so znova v imenitni formi, povrh vsega pa lahko igrajo še neobremenjeni. Slednje je zagotovo najpomembnejše, nemara bo to občutil že Vardar Tutun, s katerim pioniijevci igrajo v prihodnjem kolu v Skopju. Še sobotna postava Pioniija: Jovič, Povšič, Petkovič, Bralec, Marič, Gavri-lovič, Smrke, Mestnik, Berger, Travi-žan, Goleš. V drugem srečanju obračuna najboljših štirih ekip je Strumica po ogorčenem boju s 3:2 (9, —8,10, —12,11) ugnala Spartaka Tutun, tako daje lestvica štiri kola pred koncem naslednja: 1. Pionir 26 (43:16), 2. Spartak 22 (39:17), 3. Strumica 22 CELULOZAR JE BREZ DENARJA KRŠKO — Predsednik komiteja za družbene dejavnosti pri obči. iv. ko, Danilo Siter, je minuli petek spre Je-legacijo krškega plavalnega kluba c«.iu-lozar. Delegacija, v kateri sta bili tudi ta trenutek najboljši plavalki Sergeja Gradišek in Natalija Repec, je Siteija seznanila z uspehi kluba in ga hkrati prosila za pomoč. Klub ima namreč precej težav zaradi pomanjkanja denaija, v občini pa tudi premišljajo, kako skrbeti za vrhunske teKmovalce. Vsi so se strinjali, da bo treba nekaj narediti in poskrbeti, da bo klub lahko deloval še naprej. PRVI TURNIR LAZIČU SEVNICA — Pred dnevi je bil odigran prvi mesečni redni hitropotezni turnir ŠK Milan Majcen iz Sevnice. Nastopilo je 13 igralcev, prvo mesto pa je osvojil Predrag Lazič, ki je zbral 10 točk. Sledijo: Der-stvenšek 9, Smerdel 8, Kolman 7, Bregar 6 itd. Naslednji turnir bo v nedeljo, 17. februarja, v prostorih šahovskega kluba v domu TVD Partizan Sevnica. J. BLAS S KEGLJAŠKIH STEZ • S finalnim nastopom dvanajsterice najboljših seje te dni v Ivančni gorici končalo posamezno prvenstvo Dolenjske. Zmagal je Vinko Hutar iz Metlike, ki je podrl 2471 kegljev, sledijo pa: Tkavc (Trebnje) 2464, Z. Goleš (Metlika) 2458, Š. Blažič 2434, Rakuša (oba Novo mesto) 2427, Draganjac (Metlika) 2417, itd. Hutar sije s to zmago pridobil pravico do nastopa na republiškem prvenstvu. • Na kegljišču Doma JLA v Novem mestu bo v soboto prvenstvo Dolenjske v tekmovanju dvojic. Boji se bodo v nedeljo nadaljevali še v Ivančni gorici, naslov prvaka pa branita Tkavc in N. Goleš (Mercator Trebnje). Nastopilo bo dvanajst dvojic. Z ENO NOGO ŽE V A 1-ZVEZNI LIGI — Odbojkarji novomeškega Pionirja (z leve proti desni so Marič, Gavrilovič in Jovič) so si s sobotno zmago proti subotiškemu Spartaku priigrali prednost štirih točk pred zasledovalcema in si tako na široko odprli vrata k največjemu uspehu kluba, vstopu med osem najboljših ligašev v državi. Le čudež jim lahko prepreči končni uspeh; zanj bo bržkone dovolj, če v preostalih štirih kolih zabeležijo še vsega eno zmago. (Foto: B. B.) SPORTM K (Al E\TAR Med Lx>ko in Portovaldom Pred pol leta smo trdili, da je umetna masa na atletskem stadionu predvsem za mlade, danes jim namenjamo Loko__________ NOVO MESTO - Ideje in pobude za gradnjo velodroma niso od včeraj, v kolesarskih vrstah tlijo vsaj že nekaj let. Razplamtele so se te dni, ko je iz vrini odbor KD Krka sprejel sklep, da novomeškemu iz-vrSnemu svetu ponudi predlog, naj bo dolenjska metropola gostitelj svetovnega mladinskega kolesarskega prvenstva leta 1994. Da je velodrom predpogoj za take vrste prireditev, verjetno ni potrebno posebej omenjati. Sicer pa, račun in morebitni interesi mesta naj bodo tisti, ki bodo jeziček na tehtnici odločilno prevesili na to ali ono stran, vzroki za te vrstice so nekje drugje. Kolesarsko druStvo Krka je s svojimi željami seznanilo seveda tudi predsedstvo Športne zveze Novo mesto in v reagiranju te je najti kamen spotike. »Predsedstvo bo izgradnjo velodroma na sedanjem rokometnem igrišču na Loki odločno zavračalo toliko časa, dokler ne bo ustrezno rešena telesna vzgoja na OŠ Katje Rupena, Družboslovni — ekonomski srednji šoli, Srednji šoli za gostinstvo in turizem itd,« je dobesedno zapisano v zapisniku 7. seje predsedstva Spomin ob tem seže le nekaj mesecev nazaj, ko se je bila bitka za položitev umetne mase na atletskem stadionu Bratstva in enotnosti v Porto valda Predsednik pred- sedstva takratne ZTKO Novo mesto je ob podpisu pogodbe dejal »S tem ne bo pridobil le vrhunski šport, pač pa v prvi vrsti in predvsem tistih 6 tisoč novomeških osnovnošolcev in srednješolcev, ki za učni program telesne vzgoje danes nimajo domala nikakršnih možnosti« In če smo tartan na atletskem stadionu polagali tudi ali predvsem za šolsko mladež, zakaj ji potem sedaj nenadoma namenjamo neurejeno in za vadbo neprimerno Loko? Da je ta omenjenim šolam z novim mostom le dobrih sto metrov bliže od atletskega stadiona potemtakem ne more biti tehten in sprejemljiv izgovor. Zlobneži bi lahko po vsem tem rekli daje bil zgoraj zapisani stavek predsednika takratne ZTKO zgolj reklamni refren, s katerim je investicija v Portovaldu dobila večjo težo in veljavo. Srčno upamo in verjamemo, da ni tako, novomeška atletika si je navsezadnje umetno maso na stadionu krvavo zaslužila Z delom in rezultati. A nič bolj, kot bi si kolesarji velodrom. Navsezadnje je tudi ta namenjen mladim! Hudo narobe bi bilo, če bi novomeški šport znova zašel na pota zdrah in nevoščljivosti, iskanja zgolj lastnih interesov in koristi Vsaj predsedstvo Športne zveze bi se tega moralo bolj zavedati! B. BUDJA Jeseni edini brez poraza Pionirji novomeške Novotehne potrdili, da sodijo med najobetavnejše v državi__________ MED POKROVITELJI SEDAJ ZASEBNIKI KOČEVJE — V Kočevju že nekaj časa potekajo redni mesečni šahovski vikend turnirji, na katerih lahko sodelujejo vsi ša-histi, ne glede na kategorizacijo in kraj bivanja. Slabi gospodarski položaj večine delovnih organizacij v Kočevju je kriv, da ta odklanjajo pokroviteljstva in finančno sodelovanje, zato pa so se za turnirje pričeli zanimati zasebniki. Toje seveda zagotovilo, da bodo mesečni vikend turnirji ostali do konca sezone; naslednji bo v nedeljo, 3. februarja, v hotelu Pugled, pokrovitelj pa bo Obrtno združenje Kočevje. I STANIČ NOVO MESTO — Mladi namiznoteniški igralci Novotehne so že nekajkrat doslej dokazali, da sodijo med najobetavnejše v državi, to so potrdili tudi v jesenskem delu prvenstva v pionirski republiški ligi. Ne le da so prepričljivo osvojili naslov jesenskih prvakov, pač pa so tudi edina neporažena ekipa prvenstva. Trener Igor Selak ima na voljo res kvalitetno in tudi izenačeno vrsto, v kateri posebej izstopata Retelj in Kralj, ki jeseni nista doživela niti enega samega poraza, njun izkupiček v igrah je kar 24:0. Ob njiju so bili le za odtenek slabši Brumat, kije jesen končal z enim porazom, Miklič in Vertuš sta bila poražena dvakrat, medtem ko je Ivanez končal prvenstvo z 21 zmagami in 11 porazi. Kako močni so bili novomeški namiznoteniški igralci za svoje nasprotnike, pove tudi podatek, da so v zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva ugnali trboveljskega Partizana, ki zaseda mesto v sredini lestvice, kar s 15:1. Sicer pa poglejmo končno uvrstitev po prvem delu prvenstva: L Novotehna 21 točk, 2. Kovina Olimpija 17,3. Ilirija 16, 4. Logatec 15,5. Vesna 14,6. Podpeč — Preserje 14, 7. Partizan Trbovlje 10, 8. Krašnja 10, 9. TKI Kcmičar 6, 10. Edigs Mengeš 4,11. Rakek 4,12. ŽNTK Ljubljana 1. STRELCI ZA ZLATO PUŠČICO TREBNJE — Na strelišču v Prapročah je bilo minulo soboto občinsko tekmovanje trebanjskih strelcev za »Zlato puščico«. Nastopilo je 15 tekmovalcev, občinski prvak je postal Franc Cugelj, ki je nastrcljal 553 krogov, drugi je bil Joško Kaferle (545), tretji pa Franc Progar (542). Omenjena trojica seje tako uvrstila tudi na regijsko tekmovanje, ki bo v Novem mestu. KONJSKI HOTEL — Hkrati z jahalnico je na Bajnofu odslej tudi sodoben hlev, ki ga je Krkin hotel Grad Otočec prav tako vzel v najem za dobo 25 let. V njem je prostora za 12 konj in žrebeta. (Foto: B. B.) PLESNA ŠOLA NOVO MESTO Košarkarji Podbočja na pragu I. SKL Podbočje se je uvrstilo v kvalifikacije za vstop v I. SKL PODBOČJE — V soboto se je končal redni del prvenstva v II. republiški košarkarski ligi-center, ki je igralcem Podbočja prinesel velik uspeh. Že z zmago v predzadnjem kolu proti Zagorju s 112:68 (57:29) so si praktično zagotovili igranje v kvalifikacijah za vstop v I. republiško ligo. Ta podvig bi jim preprečil le poraz z več kot 17 točkami razlike v sobotnem 14. kolu, ko so gostovali v Ljubljani proti mladincem Smelta Olimpije. Jasno, da igralci Podbočja te priložnosti niso izpustili iz rok. Podbočje je resda v soboto moralo priznati premoč Ljubljančanov, ki so zmagali s 74:62 (41:34), toda za končni uspeh je bilo tudi to dovolj. Vedeti je pač treba, daje Ljubljančane v play otf vodila le zmaga, zato so proti Podbočju zaigrali nadvse borbeno in na vso moč. Na koncu so bili zadovoljni oboji, tako Ljubljančanom kot igralcem Podbočja je uspel veliki met: oboji so se uvrstili v kvalifikacije za vstop v 1. SKL, ki se bodo pričele 16. februaija. Še strelci Podbočja na sobotni tekmi: Krošelj 20, Krajcar 15, Krivokapič 11, Rozman 10, Vego 6. Z enajstimi zmagami in tremi porazi sta si ekipi Podbočja in Smelta Olimpije razdelili prvo in drugo mesto. r t TELEVIZIJSKI SPORED 1 # PETEK, 1. II. SLOVENIJA 1 7.35 — 14.05 in 14.30 — 0.35 TELETEKST 7.50 VIDEO STRANI 8.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM 11.00 SUPERMAN II, amer. film 13.00 TV MOZAIK SIMENON, TV naniz., 1/13 13.55 VIDEO STRANI 14.45 VIDEO STRANI 14.55 ŽARIŠČE 15.25 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK TEDNIK, ponovitev 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.10 PRAVLJICA O CARJU SALTANU, lutkovna igrica, 5/6 18.25 CIRKUŠKE ŽIVALI, Švicarska naniz., 7/7 18.55 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 MIDASOV DOTIK, angl. dok. serija, 4/6 21.15 ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz., 38/41 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA: DRUŽINSKE VEZI, amer. naniz., 22/22 NOČNI POGREBEC, angl. film 0.25 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.00 Satelitski programi — 9.50 SP v alpskem smučanju: slalom (ž), 1. tek — 10.50 Satelitski programi — 12.50 SP v alpskem smučanju: slalom (ž), 2. tek — 13.45 Satelitski programi — 14.55 Tenis YU:Švedska (prenos) — 16.30 SP v alpskem smučanju (posnetek) — 17.30 Studio Maribor — 19.00 Domači ansambli: Celjski instrumentalni kvintet (ponovitev) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Ex libris: Reklame — 21.25 Tenis YU:Švedska — 21.55 Videonoč HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Povejte mi, kaj naj počnem (oddaja za otroke) — 10.00 Zimski šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 SP v alpskem smučanju: slalom (i) — 14.00 Risanka — 14.25 Potovanje po ameriškem zahodu — 14.35 Saloma (opera) — 16.00 Video strani — 16.15 Poročila — 16.20 TV koledar — 16.30 Povejte mi, kaj naj počnem (oddaja za otroke) - 17.00 Pokličite 93 - 17.10 Pogovori o znanosti — 17.40 Hrvaška danes — 18.25 Številke in črke — 18.45 Polna hiša (amer. naniz., 7/13) — 19.10 Risanka —19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Talec (ameriški film) — 21.35 Slike časa (oddaja o kulturi) — 22.35 Dnevnik —22.55 Poročila v angleščini — 23.00 Videonoč — 1.55 Poročila SOBOTA, 2. H. SLOVENIJA 1 8.20 — 1.40 TELETEKST 8.35 VIDEO STRANI 8.45 TV MOZAIK 8.45 MUZZY, angleščina za naj- 14.35 ponovitev 4. oddaje BREZREPI PETER — 13.45 Satelitski programi — 14.45 Tenis YU:Švedska — 19.00 Mati in sin (avstralska humor, serija, 10/14) — 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Plesalci iz zbora (amer. film) — 22.10 SP v alpskem smučanju: veleslalom (i), posnetek — 23.10 Tenis YU:Švedska (posnetek) — 23.40 Y utel — 0.40 Satelitski programi HTV 1 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Spored za otroke — 10.00 Izbor šolskega programa — 11.30 Izbrali smo za vas — 13.15 Šeherezada (sovj. mlad. film) — 14.45 Mikser M (zabavna oddaja) — 15.40 Narodna glasba — 15.45 Sedmi čut — 16.10 Ciklus kratkih filmov B. Marjanoviča —• 16.25 TV teden — 16.40 Poročila —16.45 TV razstava — 17.00 Priče zgodovine — 18.00 Berači in sinovi (TV nadalj., 3/13) — 18.55 Risana serija— 19.30 Dnevnik 1 —20.00 Pogovor tedna — 20.15 Finale kviza številke in črke 1990 — 21.20 Vedoželjna Rita (amer. film) — 23.10 Dnevnik 2 — 23.30 Poročila v angleščini — 23.35 Hrvaški sabori (5/6) — 0.05 Športna sobota —- 0.25 Fluid (zabavnoglasbena oddaja) — 1.10 Poročila NEDELJA, 3. H. SLOVENIJA 1 8.05 — 0.45 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV CIRKUŠKE ŽIVALI, švicarska naniz., 7/7 9.50 NAJVEČJI ČAROVNIKI SVETA V MAGIČNEM GRADU, amer. risani film 10.40 MATI IN SIN, avstral. humor, serija 11.10 VIDEOMEH 11.40 OBZORJE DUHA 12.00 ZELENA URA znan. oddaja 13.00 VIDEO STRANI 13.10 ONA + ON, ponovitev 14.40 SAGA O FORSYTHIH, angl. nadalj., 3/26 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 NESREČNIKI, franc, film, 2. del 18.45 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 Božo Šprajc: PRIPOVEDKE IZ MEDENEGA CVETLIČNJAKA, nadalj. TV Slovenija, 2/5 21.15 PODARIM - DOBIM 21.35 ZDRAVO 22.55 DNEVNIK 3, VREME 23.15 SOVA: SPET TI7, amer. humor, naniz., 10/13 VRNITEV ARSENA LUPINA, TV naniz., 11/12 0.35 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: SP v alpskem smučanju: VSL (m), 1. tek 9.50,2. tek 13.20; 14.00 tenis 9.40 TRI PREDICE 9.50 PRAVLJICA O CARJU SALTANU, lutkovna igrica, 5/6 10.05 ALF, amer. naniz., 13/39 10.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.30 POGLEDI: ZGODOVINA POHIŠTVA 12.40 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AVSENIK, 5/10 13.00 NAŠA PESEM 13.30 VIDEO STRANI 13.55 VIDEO STRANI 14.05 REZERVIRANO ZA ŠANSON, R V AMERIKI, vedska Športn 19.30 Dnev- švedski film 15.50 ŽARIŠČE, ponovitev 16.20 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 VEČER Z DANNYJEM KAY-JEM, ponovitev 1. dela 18.30 DIVJI SVET ŽIVALI, angl. po-liudnoznan. serija, 13/14 18.55 ŽE VESTE? 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 SHOW RUDIJA CARRELA 22.15 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.35 SOVA. ZLATA DEKLETA, amer. naniz., 22/25 VRNITEV ARSENA LUPINA, TV naniz., 10/12 JOHNNY BELINDA, amer. film 1.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.00 Satelitski programi — 9.50 SP v alpskem smučanju: veleslalom (ž), 1. tek — 10.50 Satelitski programi — 12.50 SP v alpskem smučanju: veleslalom (ž), 2. tek 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE RADOVEDNI TAČEK ALF 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 OČE IZET, drama TV Skopje 21.10 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3 22.20 400 LET SLOVENSKE GLAS-BE, 5. oddaja so SOVA- AVTOŠTOPAR, amer. naniz., 6/16 VRNITEV ARSENA LUPINA, TV naniz., 12/12 0.10 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: Omizje: Pred (ne)razpadom Jugoslavije 16.00 Satelitski programi — 17.00 Podarim - dobim — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Po sledeh napredka — 21.00 Sedma steza — 21.30 Rezervirano za šanson, 5. oddaja — 21.50 Satelitski programi — 22.05 Yute! HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroška serija — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Izbrali smo za vas — 16.10 Videostrani — 16.25 Poročila — 16.30 TV koledar — 16.40 Otroška serija — 17.10 Šolski program — 17.40 Hrvaška danes — 18.25 Številke in črke — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik l — 20.00 Boljše življenje (humor, serija) — 21.05 7 dni v svetu (zunanja politika) — 21.35 Dnevnik 2 — 22.00 Kinoteka Hollywooda — 23.30 Poročila YU:Šve 14.00 Športno popoldne -nik — 20.00 Žival — človek (amer. po-ljudnoznan. serija, 5/5) — 20.50 Glavna priča (dok. oddaja) — 21.25 Posnetek smučanja — 22.25 Posnetek tenisa — 23.00 Športni pregled — 23.30 Yutel HTV 1 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar — 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film — 13.55 Živeti skupaj — 14.25 Nedeljsko popoldne — 18.45 Risana serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program — 21.40 Priče zgodovine (nizozemska dok. serija) — 22.40 Dnevnik 2 — 23.00 Poročila v angleščini — 23.05 Glasba za lahko noč — 0.05 Športni pregled — 0.10 Poročila PONEDELJEK, 28. L SLOVENIJA 1 8.35 — 12.50 in 15.05 — 0.20 TELETEKST 7.50 VIDEO STRANI 8.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM 11.00 DRSAJ, amer. film 12.40 VIDEO STRANI 15.20 VIDEO STRANI 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO TOREK, 5. H. SLOVENIJA 1 7.35— 13.10 in 14.35 — 24.00 TELETEKST 7.50 VIDEO STRANI 8.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM 11.00 DIVJE IN LEPE, franc, film 12.30 MOZAIK, ponovitev SEDMA STEZA 13.00 VIDEO STRANI 14.50 VIDEO STRANI 15.00 MOZAIK, ponovitev ŽARIŠČE 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 17.50 EX LIBRIS: ZGODOVINA REKLAM, ponovitev 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 DALEČ SI PRIŠLA, KATHY, kanadska nadalj., 1/3 20.55 NOVOSTI ZALOŽB 21.05 MEDNARODNA OBZORJA: JUŽNA AFRIKA 21.35 POSEBNA VIDEOGODBA 22.15 DNEVNIK 3, VREME , 22.35 SOVA:/FČ TO NI SLUŽBA ZA ŽENSKE, angl. naniz., 3/6 ACT OF BETRAY AL, angl.-kanad-ska nadalj., 1/4 23.50 VIDEO ŠTRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi —17.30 Studio 2 Koper — 19.00 Glasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 Umetniški večer: Portugalska TV pri nas — 23.00 Yutel HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 _ t — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila —12.20 Izbrali smo za vas — 16.10 Video strani — 16.25 Poročila — 16.30 TV koledar,— 16.40 Pro- Otroška oddaja - 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA GARDEROBER, angl. film 22.10 DOVNIK 3, VREME 22.30 V ŽIVO IZ FORUMA, oddaja TVH 22.55 SOVA: ALF, amer. naniz. 23/39 ACT OF BETRAYAL, angl.-av-stral. nadalj. 2/4 VELIKI FOTOGRAFI, italij. dok. naniz. 1.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 18.30 Alpe-Jadran — 19.00 Studio Maribor — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Slavnostni koncert z Dunaja — 22.15 Mednarodno delavsko gibanje (1/8) — 23.45 Svet poroča — 0.30 Yutel ČETRTEK, 24.1. SLOVENIJA 1 7.35 — 13.25 in 14.25 — 0.10 TELETEKST 7.50 VIDEO STRANI 8.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM 11.00 SKRIVALNICE, kanadski film 12.00 MOZAIK, ponovitev MOSTOVI ZAKON V LOS ANGELESU, 36. del 13.15 VIDEOSTRANI 14.40 VIDEO STRANI 14.50 MOZAIK, ponovitev 15.20 ŽARIŠČE, ponovitev 15.50 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOJO PESEM IGRAJO, zabavnoglasbena oddaja 18.00 MOZAIK, ponovitev 18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.55 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 PREŠERNOVA PROSLAVA + PORTRETI NAGRAJENCEV 21.20 TEDNIK 22.25 DNEVNIK 3, VREME 22 45 SOVA' VSE RAZEN LJUBEZNI, 23. del ACT OF BETRAYAL, angl.-av-stral.nadalj., 3/4 SLOVENIJA 2 Opomba: 9.55 SP v nordijskih disciplinah; košarka Scavolini:POP 84 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Divji svet živali (angl. po-Ijudnoznan. serija, 14/14) — 21.00 Mali koncert — 22.00 Komedija na slovenskem odru: A. Hieng: Lažna Ivana — 23.40 Yutel Z izposojo kaset do videorekorderja Šest kuponov na dopisnici bo dovolj za _______žrebanje_________ V času tržnega poslovanja ni prišlo samo do pravcatega »burna« trgovinic pa drugih zasebnih družb z omejeno odgovornostjo, kot nakletih je veliko tudi izposojevalnic oz. video študijev, kjer si je moč po mili volji sposojati video kasete. Izbira in kakovost kajpak močno nihata, nemalo je ponaredkov, zagotovo izvirne kasete pa izposoja video studio Alfa, ki posluje v Pugljevi 5 v Novem mestu. Za izposojevalce je lastnik Alfe, Zoran Leko, pripravil 870 mark vredno nagrado, in sicer videorekorder. In kako priti do tako lepe nagrade? Kdor si bo v februarju pri Alfi izposodil izvirno kaseto, bo dobil poseben kupon. Ko bo zbral pet kuponov, poleg teh pa še kupon iz Dolenjskega lista, mora vseh šest nalepiti na dopisnico, jo opremiti s svojim naslovom in jo poslati na naslov Alfe. Žrebanje bo na začetku marca, za tako nagrado se vsekakor splača izposojati filme na kasetah, pri Alfi v no vomeški Pugljevi ulici 5, kajpak! 0.00 VIDEO S h., 3/4 ITRANI o£ ..alfa" VIDEO STUDIO Kupon za nagradno žrebanje dobitnika videorekorderja med izposojevalci video kaset pri »Alfi«! DOLENJSKI LIST Tako nastaja tudi najbolj nenavadna pričeska Veselje v laseh MIRNA — Za frizerko Jano, ki dela v Kozmetičnem in frizerskem salonu Jana na Mirni, pravijo, daje zelo svojeglava in da se ne da kaj dosti učiti o tem, kakšna pričeska se najbolje poda obrazu stranke, ki je pravkar sedla pod škarje. Klientela ji take trmoglave odločnosti menda niti ne šteje za slabost, prej nasprotno. Tako Jana Mežan lahko striže, kot je prepričana, da bo na koncu všeč stranki, in s tem na način, s kakršnim se ponaša ljubljanski salom Mete Podkrajškove. Lastnica slednjega je londonska frizerska šola, Jana pa je menda zvesta in odlična učenka Podkrajškove, stroge učiteljice, ki pa mlajšim predstavnikom stanu prizna tudi nadarjenost, če tako ustreže resnici. Menda je ta Janina velika učiteljic® zato tako stroga v dolenjskih očeh, ker so na splošno Ljubljančani kot stranke frizerskih salonov bolj zahtevni od Dolenjcev, ki se pridejo strič. Tako razliko je opazila Jana, ki je menda posebno vesela nenavadnih pričesk; Posebne predloge sicer ponudi tudi sama. »Če pride kakšna bolj divja mlada ženska, vem, da lahko naredim nekaj bolj ekstra,« pojasnjuje Jana-Janina naklonjenost frizerskim »P0-slasticam«, ki menda spominjajo 0* londonski slog, uživa zlasti simpatijo mladih strank, ki jim ni mar uličnih čenč o »čudnih« laseh. Strankam p0" nudi tisto, za kar se ob njenem pojasnjevanju pozneje odločijo tudi same- Pomemben člen delniške družbe Območna skupnost Krško ostaja znotraj Zavarovalnice Triglav d.d. KRŠKO — Medtem ko seje nekdanja novomeška območna skupnost Zavarovalne skupnosti Triglav odločila za samostojno pot, so v območni enoti Kr- sko-ekonomskega vidika. Hkrati pa so vsi veliki sistemi organizirani tako, da so temeljne enote čim bliže zavarovancu in okolju, kjer ta živi. In prav tu vidimo svojo vlogo. Mislimo, da smo smotrno organizirani za tako delo, da lahko pridobivamo naše zavarovance in hkrati sklepamo z njimi pogodbe. To pa nam omogoča, da hitreje rešujemo oz. likvidiramo zavarovalne primere,« je povedal Zoran Šoln, direktor krške zavarovalnice Triglav. »Hkrati pa vidimo svojo vlogo tudi v tem, da našim zavarovancem svetujemo, jih spremljamo, priskočimo na pomoč s posojili itd.« Močno pa se bo izboljšala, deni- gram za otroke — 17.10 Šolski program — 17.40 Hrvaška danes — 18.25 Številke in črke — 18.45 Znanost in mi — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Serijski film — 21.00 V velikem planu (kontaktna oddaja) — 22.30 Dnevnik 2 — 22.50 Poročila v angleščini — 22.55 Kino klub — 0.25 Poročila SREDA, 6. H. SLOVENIJA 1 7.35 — 14.40 in 14.35 — 1.10 TELETEKST 7.50 VIDEO STRANI 8.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM 11.00 DR. JERRYJA ČAROBNI NAPOJ, amer. film 12.40 PRIPOVEDKE IZ MEDENEGA CVETLIČNJAKA, nadalj. TV Slovenija, 2/5 13.45 DALEČ SI PRIŠLA, KATHY, kanadska nadalj., 1/3 14.30 VIDEO STRANI 14.50 VIDEO STRANI 15.00 ŽARIŠČE, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev GLAVNA PRIČA, dok. oddaja 17.45 SPORED ZA OTROKE IN MLADE Zoran Šoln ško ostali znotraj Triglava in njegove delniške družbe. Prepričani so, da so izbrali prav, saj so se deloma naslonili na tradicijo, deloma pa sledijo najsodobnejšim tokovom v zavarovalstvu. »Mi smo se vključili v takšno organizacijo zavarovalstva, kakršno narekuje zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovalstva. Sodobna svetovna gibanja so vse bolj naklonjena velikim zavarovalnim sistemom, ki so pač sposobni prenesti velika tveganja. To je pomembno z zavaroval- Iz KS Kostel ŠE BREZ ELEKTRIKE — V KS Kostel sta brez elektrike še vasi Potok in Sro-botnik. V Srobotniku pravzaprav ni več stalno naseljenih hiš, ampak le hiše, ki jih lastniki uporabljajo za vikende. VEČ LUČI — Na križišču z magistralko ni luči in tudi ogledala ne. Kaže, da odgovorni čakajo na prvo žrtev, pravijo Ko-stelci in dodajajo, da ogledalo ne bi smelo biti več vredno kot človek. BRATSKA POMOČ — Kostelci nimajo preveč pohvalnih besed za veterinarje in kmetijske pospeševalce iz Kočevja, imajo pa zato več pohvalnih besed za veterinarja, ki prihaja s hrvaške strani. NE BO JIH DOVOLJ ZA OBČINO — V KS Kostel je bilo včasih 3.000 prebivalcev, zdaj jih je pa le še okoli 700, in še ti so pretežno starejši. Prav 3.000 prebivalcev pa naj bi bila spodnja meja za novo, manjšo občino. Tu je včasih bila občina, zdaj pa je zanjo premalo prebivalcev. NEKDANJI HLEV PROPADA — Hlev v Potoku je neizkoriščen in propada. Zdaj je prazen in v upravljanju krajevne skupnosti. Je že nov interesent zanj. Gotovo bi bilo najbolje, če bi ga prodali, saj bo propadal, dokler bo »naš«, družbeni, se pravi brez lastnika. DRSALCI NA RINŽI — Na Kočevskem je nekaj snega, a v Kočevju in premalo za smučanje. Zaradi izredno nizkih temperatur, pogosto celo najj* jjjj, v Sloveniji in Jugoslaviji, pa sta zamrznila Rinža in Rudniško jezero. Ta* ^ vajo vsaj drsalci, ki jih je v Kočevju veliko. Na fotografiji: drsalci na Rinzi-to: Primc) mo, kakovost življenjskih zavarovanj ki bodo poslej vezana na tuje konverh' bilne valute. Direktor Zoran Šoln pravi, da ^ razmere sicer težke, vendar pa so v K škem prepričani, da so se odločili PJ*' Za napredek pa sta seveda potreD , medsebojno zaupanje med zav®r0«t,a nico in zavarovanci. Delniška druz.^ Triglav je z vsem svojim potencialom tradicijo prav gotovo močna °P°r^,jer mu prepričanju, pravijo v Krškem, ■9 pa hkrati s tem nimajo nič proti j renči. Le tako se izkaže, kdo je bolj* • J. SlMČ*C KMETOVALCI — »BARON« VAS PRIČAKUJE — Pretekli led*njj*jjsiij£ Vavti vasi 51 pri Straži odprta zasebna trgovina s kmetijskim reprodu -|if' materialom »Baron«. Lastnik trgovine Brane Bukovec ima na zalogiM ^ nejša drobna semena za vrtičkaije, semensko koruzo, krmila za pf zajce in teleta, nahrbtne kosilnice Alpina in Kawasaki, črpalke za Prbgte,\ tekočin ter drobno orodje. V trgovini, kije odprta vsak dan, razen soM 16. ure, lahko dobite po naročilu tudi večje kmetijsko orodje. (Tekst m Gošnik) najvecja stranka na _ Kostelskem Ustanovili organizacijo krščanskih demokratov PARA — Eno največjih krajevnih organizacij Slovenskih krščanskih demokratov so ustanovili 27. januaija v S-evni skuPnosh Kostel v kočevski v™!- Šteje nad 140 članov. Ustanovni zpor Je vodil predsednik SKD občine Kočevje Alojz Košir, kije tudi predstavil razmere v občini Kočevje. Poročilo o delovanju stranke SKD je podal Pavie Bratina, glavni tajnik republiškega vodstva SKD in duhovni vodja stranke, poudaril je, da sodi kostelska KO SKD med največje v republiki, če ni celo največja. Na zboru so izvolili člane prvega kra- Jsn iega ixibora SKD Kostel. V njem •°5,vafn Jurjevič, Ana Cvitkovič, Mari-vp^ •an»Č!č’.Ivan Pu8elJ. Matija Buko-ri<.,„1ln j 0JZ Samsa. Predsednika in ostale odgovorne dolžnosti bodo dolo-tm na prvem sestanku odbora y nad. MihoKUričI0 'ZVOlili IVa"a JanCŽa in nrvcou — ivosteiec. vse to zaradi sehn n^a P^o^ja Kočevske in še po-VfKi , ^ene8a zaprtega območja. Se so asfilu • r ni. elektrike, da o telefonu ali si n« ne 8ovorimo. Nekatere va- P°zimi še vedno niso dostopne. nik\j2?pr?v* deloval tudi predsed- mo m enif'' “Nismo krivi za to, a se boči £?* v 8'avnem iz tega sami izvle-Slovpn'”8 Je Pomagati tudi držva ^Pozoril je na dodatne teboj.! k' .."L nastale na Kočevskem, če ^l^vijeni zemlja in gozdovi, ki 50 zdaj v družbeni lasti. mt^°r i*Je zaCel s kulturnim progra-n'° V katerem so nastopile pevke no-ie hii«?,z in recitator. Dvorana odpr a, oraj popolnoma zasedena in J. PRIMC Alojz Mervar Trgovine zaradi gostilne v gostilni, tako da so. zanjo dai 's v Žabji vasi, bo z« km;,- e ,la’ ^mena, gnojila, dele torie in a e stroJe P® tudi prave trak-Precei nv*e str°je. Mervar obljublja “O6 in Pravi, da se bo pri ob'lo Prav vse, kar se proizvaja. J. PAVLIN Odhaja grajska kuharica Kuhala tudi pevcem, astronavtom in državnikom OTOČEC — V otoškem gradu se je v j>etek zvečer dogajalo nekaj nevsakdanjega. Strežno osebje je bilo za mizo, vmes pa Marjana Dolinar, kuharica z najstarejšim delovnim stažem v grajski kuhinji. Popoldne in noč sta minila v obujanju spominov na tiste čase, ko je Marjana prišla v grad, ki pa takrat zdaleč ni kazal takšne podobe kot dandanašnji. Marsikaj je bilo še v razvalinah in zasilno so ga usposobili za štab mladinskih delovnih brigad, ko so gradili avto cesto. »Prav cesta, ki je leta 1958 začela odpirati svet, nam je pripeljala prve turiste. Prišel je danes že pokojni Jože Lampret, šef kuhinje pa je postal danes po vsem svetu znani kuhar Tone Strajnar. Izobrazbe ni bilo, treba je bilo pripraviti tudi bolj zahtevne jedi, zato sem dopoldan hodila v službo, popoldan pa v gostinsko šolo. Delali smo tudi 15 ur dnevno in Strajnar nam je predaval tudi med delom,« obuja spomine na čas pred 30 leti slavljenka Marjana, ki odhaja v zasluženi pokoj. V teh letih se je za grajskimi zidovi dogajalo marsikaj. Nič kolikokrat so nemir vnesle priprave na sprejem velikih gostov, med katerimi so bili tudi ameriški astronavti, tudi Tito seje tu mudil velikokrat z drugimi državniki, Marjana je kuhala za znane pevce, filmske igralce in druge znane osebnosti. Velikokrat so se prišli zahvaljevat v kuhinjo, teknili pa so jim tudi ajdovi žganci in zelje. »V Lampretu smo imeli veliko oporo in zaupanje. Nihče ni znal jedi tako pokusiti kot on. Potem smo vedno morali še kaj dodati. Takšnega direktorja ne bo nikoli več,« se spominja Marjana. Pove, da se je včasih tudi kaj ponesrečilo, pa gostje za to nikoli niso izvedeli.« Kuhati je treba s srcem, pa ti vedno uspe. Le enkrat seje zgodilo, da je neki šerif iz Amerike naročil jed, ki je sprva nismo znali pripraviti. Pa na koncu izveš, da je neznano le ime, jed pa enostavna. Zmešala sem zeleno solato in kose šunke. Šerif je pojedel in se oblizoval, kot bi bil doma.« G. Marjana nam je zaupala, da sodobna kuhinja ni več takšna, kot je bila v časih. Mikrovalovne pešice in jedi iz skrinje niso zdrave. »Zase bi skuhala gobovo juho, spekla biftek in si naredila zeleno solato z veliko česna.« Zdaj odhaja v pokoj. Prišla je, ko je na Otočcu stal le slabo pokrit in delno zaščiten stari grad. V teh tridesetih letih so tudi z njenim prispevkom zgradili motelsko restavracijo, Gami hotel, bungalove, bife, razvili Strugo, odprli restavracijo Pri vodnjaku in še kaj. Za jesen življenja, ki jo je tudi zaradi službe dočakala s poškodovano hrbtenico, si želi predvsem miru v svetu in v družini. J. PAVLIN Požar, kovačija in še kaj Podtaknjen ogenj in govorice — Lastnina in gnoj Oktobra 1990 nas je dvakrat presenetil podtaknjen požar. Četrtega okto- bra so zgoreli svinjaki in nekaj opreme. Semiškim gasilcem se imamo zahvaliti, da nam niso zgorela vsa poslopja, skratka vse, kar so ustvarili Derganci v 150 letih. Za ukrepanje ob požaru smo dolžni zahvalo tudi domači policiji, organom notranje uprave iz Novega mesta in novomeški zavarovalnici. Osemnajstega je bil požar v kurniku poleg bivših svinjakov. Požar je podtaknila, kot prvega, 13-letna deklica in nam prišla povedat, da gori. Dolgo časa smo bili v dvomih o vzrokih požarov, potem smo uradno izvedeli o povzročitelju. Že pred požarom nam je stanovalec prepovedal pot na dvorišče, po požaru pa je zahteval, naj umaknemo gnoj, ki je v betonski gnojnični jami in mu baje močno smrti. Gnojnično jamo je zgradil moj stari oče Ivan Derganc leta 1875, toda on je zgradil tudi kovačnico, ki so nam jo zaplenili po vojni in ki bi oktobra skoraj zgorela. Da je bila mera v zvezi s požarom polna, je poskrbela mati požigalke z govoricami, da smo sami zažgali svinjake, da bi prišli do zavarovalnine. Pošteni ljudje temu niso veneli, marsikdo pa je tej laži tudi nasedel. Kdo je požigalec, so dobro vedeli vsi stanovala hište št. Semič 1. O hiši Semič 1 naj povem, da so nam jo zaplenili leta 1948 in dober teden po zaplembi smo morali pod pretnjo policije iz hiše. Hišo je gradila vsa družina leta 1932. Do vojne smo imeli domače in tuje turiste, redno smo vzdrževali hi- šo in plačevali davke. Med vojno smo imeli na stanovanju in hrani del SNG iz Ljubljane pa tudi zavezniške letalce. Po vojni sta nas obiskala letalec Loryn McQuerter iz Missourija in novozelandski diplomat D. J. Riddifort, toda našim oblastem ni bilo prijetno, da bi zvedeli tujci, kaj se je zgodilo z našo družino po vojni, in so ju prepeljali »žejne čez Kolpo«. Šedaj vidimo, da iz naše bivše hiše teče gnojnica po cesti, kar nas vznemirja. Stanovalci tega niso krivi, naj pa se malo zamislijo tisti gospodje, ki so nam po vojni storili krivico in nas že 42 let ubijajo po obrokih. F. DERGANC DENAR JE PORABLJEN ČRNOMELJ — Do konca oktobra preteklega leta so za sanacijo škode v kmetijstvu zaradi poletne toče leta 1989 v semiški krajevni skupnosti porabili nekoliko več kot 1,04 milijona dinarjev solidarnostnih sredstev. Prizadeti kmetje so v poslovalnicah kmetijske zadruge z dobropisi dvignili repromaterial za kmetijsko proizvodnjo. Vendar je do začetka lanskega decembra ostalo neporabljenih še dobrih 83 tisočakov, bodisi da je šlo za rezervo ali nedvignjen repromaterial. Ta denar pa so namenili za jx>sodobitev lokalnih cest skozi Gradnik, ki gaje neuije najbolj prizadelo. Ubogi ljudje bodo vedno med nami Nova družbena stvarnost je izziv za Karitas — Dajati pomeni preživeti — V na-_____šem mestu so ustanovili Karitas na Kapitlju, v torek, 22. prosinca V čem je poslanstvo Cerkve? Oznanjevanje, bogoslužje in služenje (diakoni-ja) so tri temeljne razsežnosti Cerkve in njenega poslanstva. Po svojem bistvu so vse tri dejavnosti med seboj močno povezane, naravnane druga na drugo, brez katerih krščanska skupnost ne more obstajati v polnosti. Zdi se, da sta bila oznanjevanje in bogoslužje že od samega začetka v zakupu službenega duhovništva. Služenje alidiakonija pa seje bolj potijavala v božjem ljudstvu. Vendar to še ne pomeni, da je bila misel na diakonijo v Cerkvi manj prisotna. Nasprotno, ravno dogodki v zgodovini Cerkve nam dokazujejo, da je bil vsak poskus delitve služenja od oznanjevanja in bogoslužja vedno usoden in nevaren za vso Cerkev. Tako tudi danes. Stiska se ne meni dosti za poklice Nezaposlenost v občini Trebnje — Bolj pri žen-____________skah_______________ TREBNJE — Konec lanskega leta je bilo na seznamih novomeškega Zavoda za zaposlovanje prijavljenih 282 iskalcev zaposlitve iz občine Trebnje. Od teh je 132 žensk, in podatki kažejo, da v občini število nezaposlenih žensk raste hitreje kot moških. Od omenjenih 282 ljudi jih je več kot polovico starih 26 let ali manj, 83 jih išče prvo zaposlitev, za 48 pa institucije menijo, da so težje zaposljivi. Poklici, za katere je dela dovolj, so očitno vse redkejši ali pa jih sploh ni. Od januaija do decembra 1990 so tovarne in ustanove v občini Trebnje napisale več kot za dobro tretjino manj potreb po delavcih kot v letu poprej. Gospodarske težave in spremembe, ki povečujejo armado brezposelnih, se verjetno najobčutneje odražajo v dejstvu, da podjetja preklicujejo potrebe po delavcih, potem ko so razpise že dala zavodu za zaposlovanje. Padajoča krivulja zaposlovanja pomeni, da manjka dela tako za diplomiranega veterinarja, dipl. ekonomista in dipl. organizatoija dela, elektrotehniškega inženiija, učitelja razrednega pouka in višjega upravnega delavca kot za gimnazijskega maturanta ter ekonomskega in kemijskega tehnika. Med brezposelnimi pa so tudi kuhaiji, natakarji in strugaiji. Konec lanskega novembra je bilo v trebanjski občini skupno zaposlenih 4.727 ljudi, od teh jih je statistika naštela 337 pri zasebnikih, 854 v negospodarstvu in 3.536 v gospodarstvu. Konec novembra leta 1989 je bilo na omenjenih področjih zaposlenih v občini skupno 3,2 odst. več delavcev. Medtem ko se je torej skupno število zaposlenih zmanjševalo, je trebanjsko negospodai stvo naštelo konec novembra 1990. let več delavcev kot letno dni prej, in sicer za 2,1 odst. leta TRG ŽE SILI KOČEVJE — V okviru letošnjega programa dela načrtujejo pri Podjetju storitvenih obrti Kočevinar Kočevje ustanovitev trgovine na drobno in servisa, ki bi bil na voljo hitreje kot sedaj. Potrošniki upajo, da ne bo več toliko težav pri raznih popravilih vodovodne in centralne kuijave kakor tudi na strehah. Mogoče pa bo pripeljalo uveljavljanje tržnih zakonitosti, da bodo potrošniki zvedeli tudi za ceno delovne ure posameznega serviseija. V. D. Gasilci spet v sprednjih vrstah ____Najbolj so pomagali poplavljencem v sevniški občini — Zahvala SEVNICA — »1. november 1990 nam bo ostal vsem v spominu. Nekaterim zato, ker jih je v tem dnevu doletela do sed^j najhujša nesreča v naši občini, večini nas, ki smo tu prisotni pa po nečloveških naporih in aktivnostih, da bi pomagali in rešili, če bi se še kje kaj dalo,« je povedal poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito v Sevnici Samo Hqjtnik na sprejemu za predstavnike gasilskih društev, industrijskih gasilskih enot in podjetjj, ki so se ntyboy izkazali ob prvonovembrski ujmi. Hajtnik je rekel, da je kratek povzetek dogodkov v noči od 1. na 2. november nemogoč, saj se je zvrstilo v kratkem času toliko dogodkov, da se vseh niti ne spomni, čeprav je večina le zabeležena. Poudaril pa je, da so v tej noči z vsemi silami in razpoložljivimi sredstvi reševali ljudi in gmotne dobrine. Ko pa je Sava 2. novembra pričela upadati, je občinska gasilska zveza aktivirala 140 gasilcev in 20 črpalk, sev-niška krajevna skupnost pa je pomagala z gradbeno mehanizacijo. 3. novembra zjutraj je bilo angažiranih 214 gasilcev, 130 pripadnikov občinskih specializiranih enot civilne zaščite, 72 pripadnikov CZ iz krajevnih skupnosti Blanca in Sevnica, v Jugotaninu pa v treh izmenah 195 ljudi. Na terenu je bilo dejavnih 32 gasilskih črpalk, na pomoč pa so prišli s svojima cisternama tudi gasilci iz trebanjske in krške občinske gasilske zveze. Vsem gasilcem se je predsednik sevniške občinske gasilske zveze Branko Derstvenšek še posebej zahvalil za požrtvovalnost in pomoč. Samo Hajtnik Tale kronika o poplavah — prizadele so 103 stanovanjske objekte s 120 stanovanji, poplavljenih pa je bilo še 17 kmečkih gospodarskih poslopij, poleg desetih industrijskih in drugih družbenih objektov pa je bilo prizadetih še 33 obrtnikov, pretežno v boštanjski obrtni coni — nikakor noče biti celovita, ker bi ji za to morali odmeriti mnogo več prostora. Je pa prav, da se ve in ostane tudi zanamcem dokaz, da so bili gasilci spet v prvih vrstah, ko je šlo za ujmo, ki je v sevniški občini povzročila kar za 257 milijonov dinaijev škode. P. P. DOMAČE TRNJE • Laž je kot zastrupitev: bolj ko se širi, bolj je nevarna. • Otroci so kot cene: bolj ko rastejo, bolj nas presenečajo. • Rad bi videl proizvodnjo, vendar se tako nizko ne morem skloniti. • Politika je podobna trgovini. Najbolje uspevajo kalkulanti. • Ustava mora imeti podpis ljudstva. Četudi le s prstom. D. STARČEV1Č Slovenska Karitas, karitativna skrb vernikov za pomoči potrebne brate in sestre je bila v Cerkvi vedno prisotna. Tako so kmalu nastala prva zavetišča, bolnice, gostišča za popotnike itd... Vendar tudi po zmagoviti revoluciji leta 1945, ko je bilo vsakršno karitativno delovanje Cerkve na Slovenskem strogo prepovedano, so verniki na različne načine nadaljevali z uresničevanjem zapovedi ljubezni do bližnjega. Ognjišče v Kopru je bilo najbolj korajžno. Tako je »PREDAL DOBROTE« postal prva oblika karitas na Slovenskem, vendar brez vednosti širše javnosti. Ob spremenjenih družbenih in političnih razmerah pa je Slovenska škofovska konferenca 1. maja 1990 uradno ustanovila Slovensko Karitas kot samostojno cerkvenopravno ustanovo. Naloge Slovenske karitas so določene s posebnim statutom. Poleg splošnih nalog naj bi Slovenska Karitas usklajevala delo Škofijskih in. Župnijskih Karitas, skrbela za vzgojni program in izobraževanje sodelavcev in vseh vernikov, spodbujala in usmeijaia skupne naloge v metropoliji in skrbela za stike z drugimi Karitas po svetu. Škofijska Karitas. Po ustanovitvi Slovenske Karitas (SK) je zelo hitro postalo jasno, da SK ne more reševati vprašanj cele metropolije, razen ko gre za večje skupine potrebe, kakor je npr. reševanje posledic povodnji pri nas itd. Tako je nadškof dr. Alojzij Šuštar 29. januaija 1990 ustanovil Škofijsko Karitas Ljubljana. Za voditelja je imenoval p. dr. Maijana Šefa. V Škofijsko Karitas so vključeni še drugi člani, ki so bili doslej člani Škofiske komisije za diakonijo. Med njimi so predstavniki Bratstva bolnikov in invalidov, Vere in luči, slepih, govorno in slušno motenih, predstavniki Servisa dobrote mladih, predstavniki bogoslovcev in drugi. Sočasno so bile ustanovljene tudi Škofijske Karitas v Mariboru in Kopru. Župnijska Karitas. Tako je bila tudi v Novem mestu v torek, 22. januaija letos, na občnem zboru, ki je bil na Kapitlju, ustanovljena Župnijska Karitas. S tem dnem je tudi župnija Novo mesto-Kapitelj vstopila v veliko družino svetovne dobrodelne skupnosti z enakim imenom. Pri ustanovitvi Župnijske Karitas je bilo navzočih petintrideset ljudi, ki jih delo na področju Karitas veseli in privlači. Karitas je cerkvena ustanova, ki jo ustanovi župnik in je za njeno delo tudi odgovoren. Na občnem zboru so delegati sprejeli Statut Župnijske Karitas in izvolili tajnika, blagajnika in petčlanski ožji odbor. Šedež Župnjjske Karitas je na Kapitlju, v pro-štijskem domu, Trubarjeva ul. 3. Uradne ure bodo ob četrtkih, od 7. februarja dalje, dopoldne od 10. do 11. ure in popoldan od 17. do 19. ure. V času uradnih ur bo vedno na voljo en sodelavec karitas. Takrat lahko pokličete tudi po telefonu na številko (068) 21-130. Župnijska Karitas Novo mesto-Kapitelj je tudi uradno registrirana in ima svoj pečat in svoj žiro račun, na katerega lahko nakazujete svoje denarne prispevke: 52100-620-107-05-1970119-1123424 Delo vseh članov Župnijske Karitas je prostovoljno. Prostovoljni so tudi vsi denarni in drugi prispevki za Karitas. Sprejmimo to novo dejavnost Cerkve z zaupanjem in ljubeznijo in pristopimo k sodelovanju! FRANCI KONCILIJA Pomoč za poplavljence Zahvala občinskega odbora Rdečega križa Sevnica Občinski odbor Rdečega križa Sevnica se zahvaljuje vsem, ki so z različnimi prispevki pomagali poplavljencem v sevniški občini. Pri tem izreka posebno zahvalo prebivalcem občine Sevnica, ki so darovali denar, ozimnico in drug material, skupščini RK Ljubljana za denarno in pomoč v materialu, občinskemu odboru RK Trebnje za denar in krajevni skupnosti Studeno pri Postojni, ki je prispevala ozimnico. Špiski darovalcev in tistih, ki so pomoč prejeli, so na vpogled v pisarni OO RK Sevnica, Glavni trg 44. Za poplavljence so zbrale krajevne organizacije Rdečega križa naslednje zneske: Bučka (30 darovalcev) 10.970 din, od tega Bučka 1.800 din, Močvirje 3.620, Štrit 1.000 in Vodovodni odbor 4.550 din; Boštanj (126) 18.388 din, od tega Boštanj 4.540 din, Dolenji Boštanj 4.150, Lukovec 4.087, Log 1.900, Radna 1.150, Mrtovec 150, Kompiljc 781 in Šmarčna 1.630 din; Studenec (88) 14.689 din, od tega Studenec 4.240 din, Gornje Radulje 200, Ponikve 924, Arto 200, Gornje Im-polje 500, Dolnje Impolje 300, Velika Hubajnica 600, Mala Hubajnica 300, Češnjice 100, Orle 900, Dolnje Orle 200, Zavratec 2.225, Osredek 600, Hudo Brezje 2.300 in Rovišče 1.100 din; Sevnica (229) 43.655 din, od tega Kvedrova ulica 3.160 din, Trg svobode 1.000, Naselje h. Maroka 2.940, Prvomajska 3.820, Taborniška 1.600, Ob gozdu 400, Kajuhova 1.600, Kidričeva 2.500, Hermanova 450, Planinska 1.115, Cankaijeva 1.500, Klad-nikova 2.250, Florjanska 3.530, Pot na Zajčjo goro 1.800, Cesta na Dobravo 4.600, Šmarska 800, Stanetova 250, Cesta na grad 1.800, Glavni trg 1.800, Pod Vrtačo 1.500, Trg svobode 1.950, Dalmatinova 300, Kozjanska 300, Drožanje 200, Lokve 6 100, Gubčeva 100, Bohor-ska 100, Hrastnik 500, Škofljica — Lj. 200, Grič 150, Trubarjeva 350 in Cesta 4. julija 1.000 din; Tržišče (114) 11.254 din, od tega Tržišče 2.120 din, Polje 2.250, Malkovec 3.150, Pavla vas 490, Tršina 200, Vrhek 814, Pijavice 1.120 in Telče 1.110 din in KO RK Zabukovje (6 darovalcev) skupno 1.350 din. Po krajevnih organizacijah RK je skupno 593 darovalcev prispevalo za poplavljence 100.306 din. Krajevna organizacija RK Zabukovje je poslala neposredno v KS Ljubno ob Savinji 1.500 din, kar so prispevali v gotovini trije darovalci iz Podgoija. Darovalci so za poplavljence prispevali tudi ozimnico. Na območju KO RK Boštanj soje prispevali v Boštanj u okrog 100 in v Radni približno 200 kg. Na območju zabukovške KO RK so v Zabukovju, Podgorju, Velikem Podgorju, Mrzli Planini, Lašah, Pod-vrhu in v Trnovcu zbrali okrog 1.700 kg ozimnice. Od tega je GD Zabukovje peljalo 700 kg v krajevno skupnost Ljubno ob Savinji, 1.000 kg pa so razdelili neposredno poplavljencem v KS Sevnica. Upravni odbor KOLPA KER, d.o.o. Rosalnice 5, Metlika razpisuje prosto delovno mesto direktorja Pogoji: — da izpolnjuje splošne pogoje po zakonu — da ima visokošolsko izobrazbo družboslovne ali tehniške smeri in tri leta delovnih izkušenj ali višješolsko izobrazbo družboslovne ali tehniške smeri in pet let delovnih izkušenj — da aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik — da je pri dosedanjem delu pokazal uspeh, na delih in nalogah s posebnimi pooblastili — da predloži razvojni plan in delovni načrt podjetja Kandidati naj pošljejo prijave na razpis v 8 dneh po objavi na naslov: KOLPA KER, d.o.o., Rosalnice 5, 68330 Metlika, na razpisno komisijo. Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po prejemu sklepa o imenovanju. ©labod Podjetje LABOD Novo mesto, p.o. Cesta herojev 29 Objavlja JAVNO LICITACIJO za odprodajo rabljenega osnovnega sredstva OSEBNI AVTO LANCIA THEMA 2,0 IE leto izdelave: 1986; barva: 1 A/1 A/1 A/1 A; moč motorja: 088 KW Izklicna cena vozila je 160.000,00 din. Licitacija bo v četrtek, 7. februarja, ob 11. uri v prostorih podjetja Labod, tovarna oblačil, Novo mesto, na Cesti herojev 29. Vozilo bomo prodali po sistemu videno-kupljeno. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti kavcijo v znesku 10% od izklicne cene. Varščino lahko položijo že na dan ogleda vozila, ki bo možen od 4.2.1991 dalje do licitacije od 10. ure do 13. ure, na dan licitacije od 7. do 9. ure. Interesenti lahko dobijo dodatna pojasnila po telefonu številka 21 -727, interna 234 (Kum). \l BR€2IŠK€^ PORODNI$NIC£V*'^ V času od II. do 18. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Klavdija Horvat — Vrančič i Otoka — Veroniko, Halida Palič iz Brežic — Minelo, Darja Grm iz Žurkovega Dola —Anamarijo, Jadranka Jurišič iz Bijele Gorice — Ranko, Gordana Nikolič s Kapeljskega Vrha — Jasmino, Natalija Zajec iz Movrača — Nikoli-no, Darja Blažinč iz Dobove — Petra, Darinka škof z Bizeljskega — Nino, Karmen Rep iz Krškega — Žiga, Anita Stan-čin iz Zaprešiča — Aleša, Lidija Crnoja iz Javoija — Danijela, Jasmina Vrančič iz Klanjca — Kristijana, Marjana Ferlin s Senovega — Sabrino, Gabrijela Zupančič iz Rud —Antonijo, Alenka Lekše iz Leskovca — Mitja, Lidija Žmavčič iz Brežic — Blaža, Štefica Sporis iz Radakovega — Nikolo, Terezija Lanšček iz Brežic — Anjo, Milena Milakovič iz Samobora — Simono, Durdica Jakolič iz Kraja Donje-ga —Mihaela. Čestitamo! V času od 19. do 25. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Paukovec iz Noršič sela — Ano, Dragica Sušin iz Krškega — Tjašo, Durda Petrič iz Vel. Jazbine — Antonijo, Željka Cvetkova iz Brežic — Aleksandro, Ružiča Razum iz Molvic — Kristino, Anica Baumkirher iz Dobrove — Tonija, Romana Krošelj iz Slogonskega — Jasmino, Jožica Radošek iz Vel. Podloga — Dejana. Snježana Savin iz Falaščaka — Majo in Sandro, Ida Baznik z Dmovega — Gregorja, Jožica Orešar z Dobenega — Jožeta, Maijeta Kraševec iz Vel. Mraševega —Stanislava in Lada Arnšek iz Krajnih Brd — Marka. Čestitamo! Delavski svet podjetja Kovinar Črnomelj na podlagi 42. člena statuta podjetja razpisuje prosta dela in naloge direktorja podjetja Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri — vsaj 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj 3 leta na vodilnem delovnem mestu — znanje enega tujega jezika — da ima ustrezne organizacijske sposobnosti. Mandat za direktorja traja štiri leta. Prijave z življenjepisom in dokazili morajo kandidati poslati v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Kovinar Črnomelj, Belokranjska 34, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanju razpisnega postopka. • • ,* • • • V v* A* MMMAANI frfAIVrAT? FINANČNE, TEHNIČNE IN POSLOVNE STORITVE •**!Novo mesto, d. o. o. • **,•.*.•**.***•* Cesta komandanta Staneta 38 • * . • I •* » * 68000 Novo mesto KOLPA, d.d. Metlika išče v Novem mestu ali okolici (do 5 km) poslovne prostore v velikosti okoli 150 m2 za potrebe kemijskega laboratorija. Prostore vzamemo v najem. Zainteresirane lastnike prosimo za ponudbe na naslov: KOLPA, d.d., 68330 Metlika, tel. 58-292, 58-273. Slovenija Moja dežela. /O ljubljanska banka POSAVSKA BANKA, d.d. KRŠKO objavlja po sklepu zbora banke JAVNO DRAŽBO za odprodajo nepremičnin: 1. poslovni prostor v pritličju stanovanjskega poslovnega objekta Senovo st. 8, površina 42,82 m2 izklicna cena 766.792 din 2. poslovni prostor v pritličju poslovnega objekta v Sevnici, Kvedrova ulica, površina 212,32 m2 izklicna cena 3.390.645 din JAVNA DRAŽBA BO 15. 2.1991 ob 9. uri v sejni sobi Ljub- ljanske banke — Posavske banke, d.d., Krško, trg Matije Gl' 5ubca 1. Na dražbi nastopajo enakopravno fizične in pravne osebe. V izklicno ceno m vključen prometni davek, prometni davek plača kupec na doseženo ceno. Interesenti morajo pred začetkom dražbe plačati varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro račun 51600-620-16. Neuspelim kupcem bomo varščino vrnili najkasneje v 8 dneh po dnevu dražbe. Ogled poslovnih prostorov je mogoč vsak dan s predhodno najavo v tajništvu banke na Trgu Matije Gubca 1, Krško, kjer dobite tudi dodatne informacije. je mešano podjetje, ki opravlja dejavnost na področju ekonomsko-razvojnih storitev in naložb, finančnega inženiringa, računovodstva. Za razširitev naše dejavnosti oziroma celovitejšo ponudbo VABIMO K SODELOVANJU sposobne, delavne in ustvarjalne strokovnjake, ki imajo znanje in izkušnje na področjih: - EKONOMIJE - GOSPODARSKEGA PRAVA - FINANC — KOMERCIALNEGA POSLOVANJA - MANAGEMENTA Sodelovati želimo s kreativnimi, dinamičnimi in podjetniško usmerjenimi osebami, ki želijo svoje sposobnosti razvijati na področju podjetništva, kapitalskih povezav, ustanavljanja in vodenja podjetij ter izvajanja sanacije podjetja. Če vas sodelovanje z nami zanima, se predstavite s svojo pisno ponudbo, oziroma nas pokličite ali osebno obiščite v Novem mestu, Cesta komandanta Staneta 38 tel.: (068) 27-005, 27-007 Spremenili smo naslov, ne pa zanesljivosti poslovanja Edina vseslovenska zavarovalnica, ki ima oboje: tradicijo in profesionalen odnos do poslovnih partnerjev. Na področju zavarovalništva se edini lahko pohvalimo z devetdesetletno tradicijo in razvito poslovno mrežo, ki je razširjena po vsej Sloveniji in delu Hrvaške. Lani smo imeli skoraj štiri milijone zavarovalnih polic in še tako velika škoda in inflacija nista omajali korektnosti našega dela. Vse to nas zavezuje, da tudi v prihodnje pazimo na svoj ugled. Profesionalci smo prav zato, ker si vedno prizadevamo poenostaviti poslovno sodelovanje. Ob tem, ko se selimo, bi se radi zahvalili vsem svojim sedanjim in bodočim zavarovancem. Vzajemna lojalnost lahko prinese le - vzajemno zadovoljstvo. Novi sedež naše poslovne enote Novo mesto je na Zagrebški 2 in predstavništva Kočevje na Ljubljanski cesti 7. Ig; zavarovalnica triglav d.d. Ker življenje potrebuje varnost DOLENJSKI UST SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN invalidskega zavarovanja SLOVENIJE OBVESTILO UPOKOJENCEM Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije obvešča upokojence, di ——.... .rw,j|ence, da bodo banke in pošte v Republiki Sloveniji pričele izplačevati pokojnine in druge vanfrned3*atVe iz pokojninskega in invalidskega zavaro narne dajatve bodo usklajene tako, da bodo za 7% višje o< decembrskih zneskov. Skupnost tudi obvešča upokojence, da je bil konec pretekle-9aJeta sprejet Zakon o dohodnini. Zakon je začel veljati 1. ja- nuarja 1991, objavljen pa je v Uradnem listu RS, št. 48/90. Na podlagi 13. čli ,----a. 13. člena navedenega zakona so zavezanci za r« a el< od oset>n'h prejemkov tudi upokojenci s stalnim prebivalcem v Sloveniji. Po 14. členu predstavlja osnovo za davek od osebnih prejemkov, za katerega so zavezani torej tudi upokojenci, pokojnina, ki se poveča s koeficientom povprečne stop- nje davka od osebnih prejemkov in povprečno stopnjo prispev-;,°^a socialno varnost, ki se plačujejo od osebnega dohodka _____Republike Slovenije. Tako izračunani bruto ioč^i 5 ^kolnine se Pr'meria z lestvico stopenj davka, ki jih do- Po 97. členu mora davek od osebnih prejemkov obračunati in Plačati izplačevalec pokojnine, to je Skupnost, ob izplačilu pokojnine. Glede na datum uveljavitve zakona bodo obdavčene ze Pokojnine za mesec januar. Hkrati s tem pojasnjujemo upokojencem, da bodo le upokojenci, katerih pokojnina v januarju znaša več kot 7.658,08 din, zvezani plačilu davka in bodo zato prejeli nižjo pokojnino v vi-smi odtegnjenega davka. Vsi upokojenci, ki imajo januarsko m°h^nino nižjo od navedenega zneska, davka ne bodo plačali n bodo prejeli nezmanjšano januarsko pokojnino. Ne glede na to, pa je za vse upokojence potrebno izračunati »■im. obračunani davek, saj je letni znesek pokojnine, od katere se mora obračunavati davek od osebnih prejemkov, všteven v osnovo za odmero dohodnine po 6. členu zakona. Skupnost bq ni3 namreč vsem upokojencem po izteku leta izdati ustrezna letna potrdila, v katerih bo prikazan neto letni znesek izpla-cane pokojnine, obračunani davek in dejansko plačani davek, Kar vse se upošteva za ugotovitev osnove za dohodnino, on 7 c ko*encem’ katerih pokojnina bo v januarju mesecu višja a r 658,08 din in ki bodo tako plačevali dejanski davek v hrene svoje neto pokojnine, bo prikazan znesek dejanskega in od-57 clcivks na pokojninski nakaznici ali obvestilu pod ši~ 0rtV zvezi z davčnimi olajšavami oz. zmanjšanjem osnove za bimero davka od osebnih prejemkov za vzdrževane družinske ane pa Skupnost obvešča upokojence, da jim pri izplačilu ja-člft S*jh pokojnin v skladu z izrecno določbo 2. odstavka 14. 'ena Zakona o dohodnini ne bodo mogle biti upoštevane olaj-ave za vzdrževane družinske člane. Zmanjšanje osnove za .cmero davka od pokojnine pa bodo v skladu z naknadno spre-k Ir| HST NA ENEM MESTU TUDI V ČRNOMLJU! ^oka izbira, ugodne cene. upravljamo nakit, odkupujemo lomljeno zlato ali 9a zamenjamo za nove izdelke. NuDIMO IZREDEN POPUST! INFOTEHNA, Črnomelj Kolodvorska 26 VABIL0 delničarjem pivovarne laško fOdbor delničarjev Gostilničarske pivovarne, d.d., Laško (da-delrv16 p'V0varr>6 Laško) vabi vse lastnike oz. njihove dediče ' ''C tft ni\/nuomrt noi mi i i/poi rln Ci fahri ioria 1 QQ1 svoi C e P'vovarne, naj mu vsaj do 5. februarja 1991 sporočijo Porti nasl°ve. Gre za uveljavljanje premoženjskih pravic na ti rt„3Qi.2akonao denacionalizaciji. Delničarji oz. njihovi zakoni- ti dPrt$zakona 0 denacionalizaciji. Delničarji oz. njihovi zakoni-jo sv'Cl 9°stilničarske pivovarne, d.d., Laško naj pisno sporoči- hn7v°ie tQčne naslove začasnemu predsedniku ali tajniku od-°ra delničarjev JANEZU ŠKRLJU ali inž. PAVLU FLERŠTU srOHasl0V: DEVICA 2/II, 61370 LOGATEC, informacije pa po-danU 6 ^dbor delničarjev prek telefona (061) 741 -256, vsak SDr ™®d 10. in 12. uro. Odbor delničarjev sporoča, da bo pred £anile!iem 2akona 0 denacionalizaciji pripravil spoznavno sre-nnc!f delničarjev oz. njihovih dedičev, da bi skupaj urejali od-Ortk sedanjo Pivovarno Laško. nieiv0 r (razlaščenih) delničarjev je s Pivovarno v Laškem t.j. z da hlrH sedanjim vodstvom že vzpostavil korektne stike in upa, delnic V2postav|jen's,iki pripomogli k razrešitvi zapletenega dgjl^t^skega vprašanja v korist vseh z nacionalizacijo priza- fnjCasni tam1k:eV sedan]ega vodstva P'^?asni predsednik: 2 Pavle Flerš Janez Škrlj Začasni predsednik: Janez Škrlj asni sedež Odbora delničarjev, Logatec, 23. januarja 1991 ^88®* 11 u c. i j a 1t’)l NOVO NOVO NOVO W RRGnC SHOpIr.. 7» E XPORT-IMPORT-SERVIS tel. (068) 22-337 Novo mesto, Ljubljanska 27 Prvič v Jugoslaviji! Možnost nakupa novih in rabljenih motociklov HONDA. Dobava takoj. Rabljeni motocikli: letnik: cena din: HONDA NSR 250 R 1988 75.323 HONDA NSR 250 R 1989 77.200 HONDA CBR 250 RR 1988 77.300 HONDA CBR 400 RR 1988 70.412 HONDA XLX 250 R 1988 44.100 HONDA XL 125 R 1988 37.420 HONDA GB 500 1988 47.240 Novi motocikli: HONDA XL 600 Transalp 96.960 HONDA CB 400 88.075 HONDA TLR 200 TRIAL 43.459 HONDA SB 50 ELITE 29.598 Cross motorji: CR 250 1991 55.000 CR 125 1991 51.000 CR 80 1991 35.000 Poskrbeli smo tudi za nežni spol. Na zalogi omejena količina elegantnih skuterjev za prosti čas. Tel. (069) 22-337, int. 25, fax 22-338. Delovni čas: od 9. do 12. in 14. dol 8. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Svojo dejavnost smo razširili tudi na dobavo rabljenih motociklov znamke SUZUKI. Cenjene stranke tudi obveščamo, da že sprejemamo naročila za dobavo motociklov v mesecu aprilu. AVTO-MOTO DRUŠTVO KRŠKO prodaja na javni licitaciji naslednje avtomobile: 1. Z 101 mediteran, jan. 82, izklicna cena 20.000 din 2. Yugo skala 55, nov. 88, izklicna cena 60.000 din 3. Yugo skala 55, jan. 89, izklicna cena 60.000 din Licitacija bo v soboto, 9.2.1991, ob 9. uri na dvorišču AMD Krško, CKŽ 4, Krško. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10% varščino. Stroške v zvezi s prepisom nosi kupec. Prodaja po sistemu videno — kupljeno. Izvršni svet Skupščine občine Črnomelj po sklopu seje z dne 24.1. 1991 razpisuje JAVNI NATEČAJ za dodelitev kreditnih sredstev v znesku 1.000.000,00 din 1. Sredstva se namenijo za sofinanciranje investicijskih programov ter razvojnosanacijskih programov nosilcev samostojnega osebnega dela in podjetij, katerih prestrukturiranje prispeva k razvojnim ciljem občine Črnomelj. 2. O uporabi sredstev po tem natečaju odloča Izvršni svet SO Črnomelj. 3. Višina kredita na posameznega prosilca znaša največ 200.000,00 din, z dobo odplačila do 4 let. Obrestna mera znaša 65% vsakokrat veljavne obrestne mere za tovrstne kredite pri LB Dolenjski banki, d.d., Novo mesto. 4. Posamezniki in podjetja, ki kandidirajo za ta sredstva, morajo: izdelati investicijski oziroma razvojno-sanacijski precenjevanje dri oosa- gram (v skladu z metodologijo za ocenjevanje družbene in ekonomske upravičenosti investicij ter učinkovitosti investiranja v SFRJ (Ur. I. SFRJ, št. 50/87), — zagotoviti tudi ostale vire financiranja (lastno udeležbo, sodelovanje poslovnih bank, sovlaganja). 5. Izvršni svet bo določil institucijo, ki bo izdelala oceno investicijskega oziroma razvojno-sanacijskega programa. Ocena bo služila za presojo upravičenosti do zaprošenih sredstev. 6. Prednost pri dodelitvi kreditnih sredstev bodo imeli po mezniki in podjetja, katerih programi bodo zagotavljali: — ohranjanje obstoječih in zagotavljanje novih delovnih mest, — prenos sodobne tehnologije v proizvodnjo in pridobivanje novih programov, — večjo narodnogospodarsko donosnost, — varovanje okolja. 7. Sredstva po tem natečaju so namenjena za programe, ki bodo realizirani na območju občine Črnomelj. 8. Prijave za natečaj zbira Oddelek za družbeni razvoj pri Skupščini občine Črnomelj. 9. Rok za prijavo je 15 dni po dnevu objave v Dolenjskem listu. Izvršni svet Skupščine občine Črnomelj ZAHVALA V 56. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, ata in ded STANISLAV GORENČIČ iz Dolnjega Kota pri Dvoru Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, vaščanom, sosedom in znancem, ki ste nam pomagli v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Posebna hvala dr. Zvonetu Periču, Tonetu Virantu za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili k njegovemu prezgodnjemu p>očitku! Žalujoči: vsi njegovi C ZLATA VERIGA H •I VALILNICA NA SENOVEM — Po ugodni ceni vam nudi enodnevna piš-četaposamo/ din. Bele in grahastejarkice ter odlične rjave nesnice. Večjejarki-■4 ce od 8 tednov naprej. Okusni piščanci brojlerji od Ido 2,5 kilograma. Zadoma-J* če rejce, trgovine in druge kupce. Večje količine dostavijo na dom. Za prodajo na 2 veliko 10 odst rabata. 22 let izkušenj je jamstvo za dobro kvaliteto. Senovo, tel 3 0608/79-375. Pokličite! j GOSTILNA CUCELJ — Zdaj spet odpira vrata tudi ob nedeljah. Vabijo 3 vse, ki radi jedo tisto, kar skuha mama. Dobra domača hrana za ohceti, turistične * skupine, poslovne goste. Gostilna Cugelj v Trebnjem (nad avtocesto). Odprto ^ CVETLIČARSTVO — Na zalogi vseh vrst enoletnice, sadike za vrtnice, se-mk mena in kdo bi naštel vse. Različni aranžmaji in šopke poročni slavnostni daril-ni in pogrebni Dostava. Sevnica, Ribniki 38, tei 0608/81-320. vsak dan, razen v ponedeljek, od 11. do 22. ure. Tei 068/44-442. •4 HUMLJAN MARKET — Diskontne cene pijač in čistil Velika izbira sira. •? Po naročilu pisarniški material in računalniki Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, *** v soboto od 7. do 17. ure ter v nedeljo od 7. do 12. ure. Humljan, Metlika, Mestni trg 7, tel 068/58-007. Pokličite! VRTNICA — Vseh vrst rože, r vseh mogočih aranžmajih, vse skupaj ovito v lep papir in s prijaznim nasmehom. Konkurenčne cene. Dostava naročnikom po vsej Sloveniji in celo v tujino. Vrtnica, Ob Krki 1, Straža. Vsak dan, ob katerikoli uri Tel 068/84-547 in 27-691. MO — JA — Gospa Jana izdeluje konfekcijo za otroke do 16. leta starosti 2 Ekskluzivni modeli za trgovine, šivanje večjih serij, izdelava po njihovi ali vaši n kreaciji oprema za športne ekipe, vezeni emblemi itd Sevnica, Ob gozdu 11, tel S 0608/82-517. ELEKTA — Naj vas ne skrbi zaključni račun pravočasno, strokovno vam ga izdelajo v Elekti 22-letne izkušnje na področju financ in še posebej davkov! V firmi tudi gradbeni inženiring. DOBER NASVETje več vreden kol denar; Elek-ta, Trebnje, tel 068/44-288. METRO — Ni v Grazu, je v Krškem. Bogata izbira barv in lakov ter čistil Preverjeno: najcenejši so v Krškem. In ko se boste že pred pomladjo lotili del se oglasite pri njih. BARVE za les, železo, za zid.. Krško, Erjavčeva la, tel 0608/31-084. LIPA — Diskont in prodaja na drobno Lipap.o., Dragatuš 9: zdaj imajo telefon tudi v prodajalni Se priporočajo še naprej. Pokličite jih na tel 068/57-473. STELLITA — Na zalogi lončnice, rezano cvetje, humus, umetna gnojila za rože, semena, sveče. Izdelujejo VENCE in ŠOPKE po najbolj ugodnih cenah. Dostava po želji naročnika Stellita, Podlog 6a, Mirna Tel 068/47-661. KOKOS — Pijače Slovina in Apisa Pomurkini mesni izdelki r vakuumskem pakiranja Popolna izbira izdelkov Zlatorog — Henkel Bogata izbira prehrambenih artiklov. Posebnost: mehčalci in praški za pomivanje posode ORHIDEA iz lastnega uvoza Za nadaljnjo prodajo nudijo 8 odst rabat Odprto vsak dan od 8. do 20. ure, ob vseh praznikih in nedeljah od 8. do 13. ure. To je diskont Kokos, Cesta prvih borcev 46, Brežice. Tel 0608/61-437. IDEJA — Ponovno se dobi prava slovenska ZIBKA. Poslikana s slovenskimi motivi Pručke samo po 170 din. Lesna in kovinska galanterija za cvetličarne in dom. Lepa lesena stojala za dežnike. Tako rekoč od rojstva do groba z Idejo. Namreč: na zalogi tudi lepe in funkcionalne elektronske VEČNE LUČKE. Z ohišjem po izbiri se dobi že za 700 din. Ideja, Vrbovce, Šentjernej, tel 068/42-941. SUBARU JUSTY - NOVA POŠILJKA, UGODNE CENE POHITITE, KAJTI KOUČINE SO OMEJENE. INFORMACIJE; ZASTOPSTVO ZA SUBARU (Indus-triaimport Ljubljana) TRADETOUR do.o., Zagrebška 2, Novo mesto (Hotel Kandija) ali po tel 068/22-410 in 3lXHT&TS7S TOPOST 22-413. PREPRIČAJTE SE O KV/t-UTEH VOZIL SUBARU. S. ZLATA VERIGA Oglase ra Zlato verigo sprejema Alpha do.o., Trdinova II a. Novo mesto, tel 068/28-121 i»W ZAHVALA Nepričakovano nas je v 57. letu zapustil dragi mož, brat, stric in svak FRANC KRAVCAR s Pluske pri Trebnjem Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in ............................ko pomoč v težkih trenutkih. Hvala za znancem, ki ste nam bili v veliko pomoč 1 izraze sožalja, cvetje in maše. Posebej se zahvaljujemo družini Jerič, ŽTP Ljubljana-Moste, travmatološkemu oddelku bolnice Novo mesto, cerkvenim pevcem ter župniku za opravljen obred in vsem tistim, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V 66. letu starosti seje po kratki in težki bolezni končala življenjska pot naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE ■ KLOBUČAR 1 ■ iz Stranske vasi 4 pri Novem mestu Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami v težkih trenutkih, nam pomagali, izrekli sožalje, pokojni podarili vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivom Novotehna, Novoteks in Labod, gospodu župniku za opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala celotni ekipi kirurgije Splošne bolnišnice Novo mesto in zdravstvenega doma, zlasti dr. Kresetovi za nesebično jx>moč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: vsi njeni, ki so jo imeli radi UCOKJSin UST m m VTEM TErtftlM UAQ 7AKIIM A TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLUŽBO ISCE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA Vuzila — i * JCIVI I CUllU »MO Z-MNIlvIM PRODAM — KUPIM — POSEST — ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 31. januarja — Vanja Petek, 1. februarja — Brigita Sobota, 2. februarja — Marija Nedelja, 3. februarja — Blaž Ponedeljek, 4. februarja — Andrej Torek, 5. februarja — Agata Sreda, 6. februarja — Ljubo ČRNOMELJ: 1.2. (ob 16. uri) ameriški akcijski film Umri pokončno. 1.2. (ob 19. uri), 2. (ob 16. uri) in 3. 2. (ob 20. uri) ameriška melodrama Duh. 2.2. (ob 19. uri) ameriška akcijska komedija Se 48 ur. 6.2. (ob 20. uri) ameriški erotični film One to počnejo najboljše. LUNINE MENE 6. februarja ob 14.52 — zadnji krajec KRŠKO: 31.1. (ob 20. uri) špansko-francoski triler Ponorela opica. 3.2. (ob 18. uri) mladinski glasbeni film Izgubljeni fantje. 5. 2. (ob 20. uri) ameriški grozljivi film Moja soseda je vampirka. kino BREŽICE: I. in 2. 2. (ob 20. uri) ameriška grozljivka Ubijalski mehur. 3. (ob 18. in 20 uri) in 4. 2. (ob 20. uri) hongkonški akcijski film Lov na ninje. 5.2. (ob 20. uri) ameriški film Newyor-ške zgodbe. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 31. 1. (ob 10. uri) hongkonška komedija Karate policaj. Od 1. do 4. 2. (ob 18. in 20. uri) ter 1.2. (ob 10. uri) ameriška akcijska komedija Hitra menjava. 5. in 6.2. (ob 18. in 20. uri) ameriška pustolovska komedija Joe proti Vulkanu. kmetijski stroji PRODAM R4 GTL, letnik 1984. * 068/27-808. TRAKTOR Tomo Vinkovič 521, s priključki, prodam, ® 65-088. 553 KOSILNICO prodam. ® (068)57-789. 606 TRAKTOR ZETOR 5011 prodam Berus, Sr. Globodol 6, Mirna Peč. 608 SAMEDELFINO, dva pogona, in kadett, letnik 1977, prodam. * 76-300. 637 URSUS 35, 1200 ur, prodam ali zamenjam za R 4 GTL. ® 73-006. 652 OBRAČALNIK, kardan in kotno jermenico za traktor TV prodam. W 43-556. 653 TRAKTOR IMT 560, nov, pogon na 4 kolesa, s kabino, po stari ceni prodam. . •<» 44-2S7 ARI NOV TRAKTOR IMT 539 in nov traktor Torpedo TX 55 A prodam. » (068)77-203. 704 kupim ELEKTROMOTOR industrijskega šivalnega stroja, lahko pokvarjen, kupim. * (068)57-758. 562 VEČJO KMETIJO kupim ali vzamem v najem, lahko tudi na preužitek. Informacije na o (061)714-304. 713 motorna vozila VW 1300, starejši letnik, registriran, prodam. Rešetič, Petelinjek 27, Novo mesto, i 27-809, popoldne. 551 MOTOR za Z 750, generalno obnovljen, prodam. ® 24-337. 552 JUGO 45, nov, ugodno prodam. ® 22-283, v petek od 7. do 10. ure. 555 JUGO 45, nov, ugodno prodam. W 22383, v petek od 7. do 10. ure. 555 ZASTAVO 750, letnik 1979, v voznem stanju, neregistrirano, ugodno prodam. Anton Murn, Podlipa 1, Dvor. 558 Z 750, letnik 1984, prodam Gabrijel, Gornja Dobrava 1, Trebnje. 560 R 4, letnik 1981, prodam. * 27-841. 561 JUGO KORAL 45, star 14 mesecev, ugodno prodam, v. 21-972. 563 R 4, letnik november 1988, prodam. » 84-772. 564 R 4, star eno leto, prodam. Krka 30, Novo mesto, * 27-526. 567 Z 101, november 1986, 45000 km, ugodno prodam. » (068)59-716. 568 Z 101, letnik 1988, registrirano do februarja 1992, ugodno prodam. » 23-311, interna 634, dopoldne. 569 R 4 GTL, letnik december 1986, ohranjen, prodam. » 86-156. 588 GOLF DIESEL, letnik 1988, 35000 km, in 126 P, letnik 1987, prevoženih 25000 km, prodam. Dol. Kamence 16, Novo mesto. 592 OPEL KORSO U S, letnik 1989, prodam. Stanko Hlebec, Podzemelj 8 a, Gradac, ® (068)57-203. 598 ALFO 33, staro 9 mesecev, prodam ali zamenjam za golfa diesel. Stane Pekolj, Luža 1, Dobrnič. 599 JUGO SKALA 55, letnik 1990, ugodno prodam. Jože Uhan, Štefan 34, Trebnje, ® (068)44-826, popoldne. 600 SKRINJO (4201) in 6 stolov za lovsko sobo ali vikend prodam. ® 24-793. 601 APN 4 prodam. ® 24-793. 602 GOLF JX DIESEL, letnik 1985, prodam. Cena 13900 DEM. ® 21-825. 603 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prevoženih 18000 km, prodam. ® 65-521. 604 126 PGL, letnik 1988, prodam. Može, V Brezov log 4, Novo mesto. 605 JUGO 55, registriran do novembra, star dve leti, prodam. Možna menjava. ® (068)59-082. 610 MERCEDES 200 diesel, letnik 1975, prodam. ® (0608)67-432. 611 Z 101GT 55, letnik 1984, prodam. ® 44-216. 616 NISAN SUNV 1,5 GL, letnik 1985 z dodatno opremo, odlično ohranjen, ugodno prodam. ® 41077, popoldne. 617 GOLF JGL diesel, december 1984, bele barve, S paket, prodam. ® 23-195. 618 FIAT 750 L, letnik 1985, prevoženih 29.000 km in pletilni stroj Empisal na kartice prodam. ® (068)21-204. 620 JUGO 45 KORAL, julij 1989, prodam. ® 25014. 621 R 4 GTL, letnik 1989, registriran do januarja 1992, in jugo skala 55, staro 15 mesecev, prodam. Dolenji Vrh 9 pri Dobrniču. 622 R 4 TL, letnik 1983, prodam. ® 49-600. 623 126 P, star tri leta, prodam. ® 84-546. 624 126 P, december 1987, prodam za )Šen' GOLFA JGL diesel, letnik 1985, z dodatno opremo, dobro ohranjene- ga, prodam ali zamenjam za mlajšega z doplačilom. ® 068/ 28-706. Z 101, letnik 1983/84, prodam. Martin Mežnar, Gabrje 13, Brusnice, popoldne. 570 Z 101, letnik 11/1987, prodam. ® 25-580. 574 R 4 GTL, letnik 1988, ugodno prodam. Bradač, Dol. Kamence 46, Novo mesto. 575 JUGO 45 EX, september 1987, prodam. ® (0608)88-891. 576 R 4 GTL, letnik 10/1986, prodam za 5500 DEM. Veselič,'Trubarjeva 10, Črnomelj, »51-619. 579 Z 101 GTL 55, letnik 1986, 49000 km, rdeče barve, tehnični opravljen, prodam. ® 47-318. 580 Z 128, letnik 1987, prodam. ® 43-584. 585 GOLF 1300, letnik 1986, prodam ali zamenjam za 126 P. ® 45-276. 586 3.600 DEM. Slavko Senica, Meniška vas 20, Dolenjske Toplice. 625 126 PGL, star tri mesece, prodam. » (068052-060. 626 JUGO 55 KORAL, julij 1990, prodam ali menjam za R 4, starejši letnik. » 21-539, po 16. uri. 627 JUGO 45 L, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. ® 76-432. 628 R 4 GTL, letnik 1987, prodam za 6.500 DEM. K Roku 72, Novo mesto. 629 GOLF JXD, letnik 1986, prvi lastnik, prodam. » 85-192. 630 Z 128, letnik 1987, ugodno prodam. * 52-230. 631 Z 850, letnik 1981, in Z 128, letnik 1985, registriran do oktobra 1991, cena 4.700 DEM, prodam. Raka 84, (Vinji Vrh), Raka. 632 R 4, letnik 1988, prodam. ® 76-324. 633 LADO RIVO1300, letnik 1988, prodam. * 76-324. 634 JUGO 45, letnik 1984, bele barve, registriran do februarja 1991, prodam. ® 28-473, popoldne. 635 GOLF DIESEL, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. ® 86-179. 638 ALFA ROMEO 33, letnik 1986, prodam. »20-551. 640 JUGO 45 KORAL, letnik 1988, prodam. ® 28-869. 641 LADO SAMARO 1500/5 V, novo, neregistrirano, ugodno prodam. ® (0608) 31-434, po 16. uri. 642 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjki Hat Novo meato, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in direktor), Marjan Legan (odgo vorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer lurednik Priloge), Mirjam Bezek Jakie, Bojan Budja, Breda Duilč, Anton Jakte, Zdenka Undič-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jote Simčič in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Poaamezna itevilka 18 din, naročnina za 1. trimesečje 200 din; za delovne in družbene organizacije 400 din; za tujino 40 amerliklh dolarjev ali 70 DMIali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 200 din, na prvi ali zadnji strani 400 din; za razpise, licitacije ipd. 220 din. Mali oglasi do deset besed 170 din, vsaka nadaljnja beseda 17 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega sekretariata za informiranje Republike Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. R-4 GTL, letnik 1983, registriran do februarja 1991, prodam za 3300 DEM in R 12 ČARA V AN, prodam za 1500 DEM. s 28-790. Z 128, letnik 1987, prodam za 6.300 DEM. Drago Glavič, C. III. bataljona VDV 51, Mirna. 643 Z 126, letnik 1987, prodam. Pavlovič, Slavka Gruma 80, Novo mesto. 644 MERCEDES 190 D, letnik 1984, prodam ali zamenjam. ® 65-070. 646 R 4 GTL, letnik 1990, prodam. ® 28-432, popoldne. 647 KATRO, staro 9 let, prodam. ® 25-072, v soboto dopoldne. 648 R 4 GTL, star 13 mesecev, prodam. ® (0608)32-641, po 16. uri. 650 Z 101, starejši letnik, ugodno prodam. * 87-136. 651 GOLF JXD, letnik 1988, prvi lastnik, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. Kastigar, Preska 5, Dobrnič. 654 JUGO — UNO 45, star eno leto, modre barve, 8000 km, registriran do 26. januarja 1992, prodam. Pod Trško goro 35, Novo mesto, popoldne. 655 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, dobro ohranjen, prodam. ® (068)27-845. 656 Z 101, letnik 1986, prodam. ® 22-067. 658 JUGO KORAL 55, letnik 1989, bele barve, prodam. ® 24-158, po 20. uri. 659 Z 750, letnik 1982, registrirano do ju- nija (za 1.500 DEM), in Z 750, letnik 1982, registrirano do januarja 1992 (za 2.000 DEM) prodam. Informacije: Kristanova 28, stanovanje 11, Novo mesto. 660 Z 101 GT 55, letnik 1984, prodam. ® 24-875. 661 MOTOR SUZUKI 750 GSX prodam ali menjam za avto. ® (068)85-143. 663 JUGO 55, letnik 1987, prodam za Not 6000 DEM. Partizanska 4, Novp mesto —Miro. 664 126 P, letnik 1982, odlično ohranjen, prodam. ® 28-708. 665 GOLF JGL diesel, letnik 1985/9, ugodno prodam. * 23-878. 668 JUGO SKALA 55, letnik 1988, prodam. Martin Cvelbar, Šmaije 37, Šentjernej. 669 LADO RIVA 1300, letnik 1988, prodam. Jože Božič, Verdun 20, Stopiče. 670 HONDO CR 80 za motokros (1987), novo, prodam za 2600 DEM. ® (068) 25-74Z 673 GOLF DIESEL, letnik 1986, s petimi vrati, prodam. ® 73-029. 674 JUGO KORAL 45, letnik 1988, prodam. ® 22-198. 675 OPEL KADETT 13 S, letnik 1984, garažiran, ohranjen, prodam. ® 22-850. 676 GOLF, letnik 1981, prodam. ® 45-216. 677 JUGO 45, letnik 1986, prodam. Janez '0, Žu Srnina, Partizanska 20, Žužemberk. 679 JUGO 55 KORAL, maj 1990, 11000 km, rdeče barve, ugodno prodam. * 26-460. 681 MINI 1100 special, letnik 1979, prodam. W 27-466. 682 FLORIDO, staro eno leto, ugodno prodam. Kozlevčar, Velika Loka 24, ® (068)44-301. 685 ATX 50, star 10 mesecev, v garanciji, dobro ohranjen, prodam za 17.000 din. ■" 12. Brulc, Ul. 12. udarne brigade 11, Novo mesto (Šmihel). 687 JETTO TURBO diesel, originalno nemško, letnik 1986, prodam. ® (068) 76-327. 688 JUGO 55, letnik 1989, prodam. ® 44-784. 689 Z 101 GTL, november 1985, prodam. Zvone Ban, Vel. Brusnice 71, ® 85-984. 690 GOLF JX DIESEL.september 1987, rdeče barve, 40.000 km, in jugo 45, maj 1989, 11.000 km, nujno prodam. ® 27-445. 691 FIAT ARGENTA 110, letnik 1985, prodam. ® 22-820, dopoldne. 692 LADO RIVO 1300 S, november JUGO 55 KORAL, letnik 1988 prodam ali menjam za cenejše vozilo. Prodam tudi traktor IMT 539, star eno leto in pol, ter mikser za gnojevko. ® 85-928. Tine Medle, Jugotje 12, Brusnice. 698 126 P, letnik 1985, prodam. ® 84-455. 701 Z 750, letnik 1985, registriran do maja, prodam. ® 24-070. 705 GOLF DIESEL, letnik 1984, ugodno prodam. ® (068)45-475. 706 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, ugodno prodam. ® (0608)31-382, zvečer. 707 R 4, letnik 1978, prodam. ® 25-574. 708 JUGO 55 AX, letnik 1987/marec 1988, svetlo modre kovinske barve, z dodatno opremo, in avto-radio prodam. ® (068)51-577, po 15. uri. 709 GOLFA DIESEL, letnik 1987, prodam ali menjam za manjši avto. Jože Kos-trevc, Ratež 31, Brusnice. 712 ELEKTROMEHANIKA Drago Paunovič Paunoviči 8, p. Adlešiči tel. (068) 57-758 servis — previjanje elektro motorjev, varilnih aparatov NESNICE stare dva meseca, bomo začeli prodajati z devetim marcem. Sprejemamo naročila. Strugar, Svibnik, Cr- PRODAM R4 GTL, letnik 88, svetlomodre barve. ® 068/23- 585 PRODAM LADO rivo, letnik 1988. nomelj, ® 52-774. 715 MAŠKARADNE nove kostime od 2 do 14 let, po želji z dodatki, lasuljami, prodam. Pošljem po pošti. ® (061)266-940, od 9. ure dalje. 716 NOVO 126 BIS 700 JE VEČ KOT »BOLHA« JE A VTO Z DOSTOPNO CENO IN NOVO KVALITETO. PREPRIČAJTE SE IN POKLIČITE PO TEL. 061/312-744/INT. 23. DP SALBATRINGEXPORT, p.o., KAMNIŠKA 20, LJUBLJANA. ® 44-748 (popoldan). PRODAM R4 GTL, letnik december 1989, prevoženih 11.000 km. ® 22-302 (popoldan). obvestila TAPECIRAM IN PREOBLAČIM vse vrste stolov, kavčev, jedilnih kotov in divanov. ® 86-263. 566 ŽENSKO KROJAŠTVO! Izdelujemo zimska in letna oblačila po naročilu, po zmernih cenah, hitro in kvalitetno. Ana Žajbek, Gorica 9, Brestanica, ® (0608) 77-323. 577 PIŠČANCE, enodnevne bele, težke, rjave nesnice in grahaste, že naročamo: Valilnica Humek, Irča vas 18, tel.: 24-4%, 68000 Novo mesto. POPRAVLJAM vse vrste šivalnih strojev. ® (068)47-063, popoldne. 703 MAŠKARADNE KOSTIME za otroke lahko naročite po ® (061)448-475. 714 STROJENJE KRZNA MUREN! Sprejemam kože domačih in divjih živali vsak dan od 15. do 19. ure. Partizanska 6, Novo mesto. 667 Hitro in kvalitetno popravljamo gospodinjske naprave Gorenje, Končar, Obod, Ei-Niš. SREČKO PRISELAC Šentjernej, Sela 19, tel. 41-031 Novo mesto, tel. 20-387 ENOMESEČNI piščanci, beli in tjavi, arca. mar-649 ELI IN GRAHASTI večji BABY BOUTICtUE TADEJA Metlika, poslovni trgovski center 1. nadstropje vam nudi obutev, oblačila, igrače, skratka vse za vase malčke. Za nakupe nad 1.000din bo vsak mesec žrebanje, nagrada je 7-dnevno poletno letovanje. Vabljeni! AVTOODPAD Janko Potokar, Lokve 1/b, Črnomelj Posredniško kupujem in prodajam vse vrste rabljenih avtomobilov in kupujem odpadne avtomobile. Delovni čas vsak dan od 8. do 11. ure in od 18. do 19. ure, razen nedelje. Tel. (068) 52-508. -POSLEJ TUDI NA DOLENJSKEM 1986, in kosilnico Gorenje Muta diesel prodam ali menjam za manjši avto. Jože Kastelic, Dol. Težka Voda 23, Novo mesto. 693 R 4, letnik 1987, prodam. ® 23-534. 695 Z 128, staro dve leti, ugodno prodam. Bukovec, Loška vas 10, Dolenjske Toplice, »65-442. 697 PZ, letnik 1977, prodam. ® 44-632. 699 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in spomnite se, kako trpel sem, ter večni mir mi zaželite. ZAHVALA v 55. letu življenja nas je za vedno zapustil mož, ati in stari ata IVAN GRIVEC iz Vrbovca pri Dobrniču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali z vso požrtvovalnostjo, še posebej Mileni Smolič in Anici Jarc. Posebna zahvala pljučnemu oddelku bolnice Novo mesto za zdravljenje, IMV Revoz, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pevskemu zboru iz Dobrniča. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnega zasuli s cvetjem in se v tako velikem številu poslovili od njega. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerke Lidija, Marica in Jožica z družinami ter ostalo sorodstvo piščanci bodo v prodaji od 23. februarja Jože Jeršin, Ri do 1. marca. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, ® 44-389. 657 ČESTITKA Jutri bo minilo 50 let, odkar sta si obljubila zvestobo draga Anton in Marij* Petrič iz Birčne vasi. Da bi zvestoba trajala še naslednjega pol stoletja in da bi naša mama v sreči in zdravju praznovala tudi svoj bližnji god, jima želita hčerka Sonja in sin Srečo z družino. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in tašča v v FRANČIŠKA ŠEGA rojena MIKEC iz Stopič 8 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, darovano cvetje, sveče, izraženo sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! pete žalostinke. Vsem Še enkrat isl Žalujoči: vsi njeni PRODAM JUGO 45 koral, december 89, prevoženih 4000 km in GOLFA JXD, letnik december 88, 35000 km. Inf. na tel.: 068/25-948 in 28-062. Ljubila svojo si družino, ljubila zemljo si in dom, ostala grenka nam je bolečina, ko odšla si v večni dom. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta Ana Pavec z Rateža 17 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, darovano cvetje, sveče, izražena sožalja ter spremstvo na zadnji poti. Hvala delavcem tovarne zdravil »Krka« Novo mesto — mastni in sirupni oddelek, gospodu župniku za opravljen obred, patronažni sestri Murnovi za dolgoletno pomoč, Borisu Krhinu za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Vsem, ki ste jo v življenju imčli radi in jo spoštovali, iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 79. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta Alojzija Saver Rožni dol 1 Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in ji izkazovali pozornost v življenju in ob zadnjem slovesu. Hvala vsem za pomoč in izraze sočutja, posebno sosedom. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: hči Vida, sinova Slavko in Branko z družinami, sestri Olga in Rozinka ter ostalo sorodstvo d posest VINOGRAD z zidanico, na lepi loka-Jl’ Rr.?dam ® (068)45-448. 578 u• P®AM 8000 m2 zemljišča z r..St°:*?flm.*es£n'rn v'kendom v Župelev-Elektrika, voda, telefon v im. Stevo Vujčičič, Rudeški odvojak cV^reb’® (041)561-535. 581 I ^TAIi0 KMEČKO HIŠO na parceli (06T)34mi 96V3 M°krOnOgU prodam 5*4 STANOVANJSKO HIŠO, starejšo, z 'nanjštm sadnim vrtom, v vasi Drage 18, o*v ^Metlika, prodam. Informacije na Pnč)^5'208'P°l7uri' 590 riitz U!>ESTVO, primemo za obrt, skla-»la 8°stišče, v Libni pri Krškem (ob (0601)M-897rO*'*e&^OVe8a mesta Pro(lam- ® m- y. BLIŽINI Novega mesta prodam /anjso stanovanjsko hišo, zgrajeno do III. , > IPnmemo za vikend, s 30 ari zemljiš-“• ^».OOODEM. » (068)24-151, nJRAyNIK v Gor- Globodolu (50 a) brnič m Fra"C MakSe'Rdefi Kal 15, Do- razno VZAMEM v varstvo štiri otroke v Straži. ® 86-263. 565 PODJETNIKI IN OBRTNIKI, POZOR! V centru Novega mesta oddam več lokalov primernih za butik, trgovino ali predstavništvo. Informacije na * (068) 20-274 in 26-389. 573 MIREN poslovni prostor (37,5 m2) lahko uredite v garsonjeri v bloku, III. nadstropje, na Kristanovi ulici. V istem bloku oddamo tudi garažo. Informacije na ® (068) 22-300, zvečer. 666 KVALITETNO zidarsko skupino iščem. ® 76-067. 678 PODJETJA IN OBRTNIKI, POZOR! Opravljam vsa računovodska dela, vodim poslovne knjige ter obrtnikom nudim računalniško obdelavo in svetovanje s področja finančnega poslovanja. ® (068)52-727, v popoldanskem času. 710 službo dobi AVTOKLEPARJA s prakso takoj aposlim. ® 23-529. IŠČE! ikoj 583 Delo, trud in trpljenje — to bilo, mama, tvoje je življenje. ZAHVALA V 58. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta ANA AVSEC rojena Turk z Rateža 23 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za vsestransko pomoč, darovano cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Hvala kolektivu IMV Revoz, proizvodnja V, patronažni sestri, pevkam za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Lojze, hčerki Damjana in Martina z družino ter ostalo sorodstvo Ljubezen, delo, skromnost in poštenje — tvoje je bilo življenje. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prerano nas je v 51. letu zapustila naša draga hčerka, žena, mama in tašča ANA CESAR Mestne njive 4, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Mariji Žveglič za poslovilne besede in ostalim delavcem Krke ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni prodam V »OKSA Montarbo (2 x 250 ujJw>ILNI KUHINJSKI KOT, nov, KD.PI?dam' ® 65-008. 557 Vrhovo ,o ' P° izbiri' prodam- »gj brnJiz"^’staro teden dni, prodam. Am-cp., Pfjošl 14, Novo mesto. 571 Dju- ALNICO iz programa Vega, še za-8^an°, Prodam 10% cenej? « 44- 5*72 menčlčnll^sc (,7° kg) Prodam Kle-pnjGonška vas 15, Mirna Peč. 582 rai ?UDAM svinjski kotel (1501), sko-bidrof ’ Str°J 13 ^rotanje in ruženje koruze, la*;;°r’.starinsko masivno spalnico ter _EM žensko z znanjem strojnega pletenja in šivanja, možnost zaposlitve. ® (0608)81-329. 591 ČE ŽELITE z malo truda veliko zaslužiti, pokličite v četrtek, 31. tega meseca, od 8. do 20. ure na ® (068)24-188. 597 TAKOJ ZAPOSLIM natakarico ali dekle za pomoč v gostilni. ® (068)84-688. 615 BUNDESLEANDER zaposli sodelavce. ® 52-787, v četrtek in petek od 8. do 12. ure. 639 POTREBUJEM več akviziteijev za prodajo na terenu. ® 44-441, po 16. uri. IŠČEM zastopnike pri prodaji iskanega artikla. Izplačilo tedensko. Informacije v hotelu Sremič Krško v petek ob 19. uri. ZA STREŽBO v gostilni sprejmemo dekle, lahko tudi pripravnico. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. ® (068)57-154. 702 stanovanja ZA STANOVANJE v Novem mestu zamenjam gozd. Možnost doplačila. ® 21-013. 609 ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš STANE KUNTARA 1937 — 1991, šofer v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, posebno pa sosedom, za pomoč vsem, ki so nam stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnika zasuli s cvetjem in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala gospodu kaplanu za opravljen obred, trebanjski godbi, govornikom iz Društva šofetjev Trebnje. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: mama, sestra z družino in ostali ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in stare mame MARJANE POLŠAK iz Leskovca pri Krškem se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje in iskreno sožalje. Posebna hvala CP Novo mesto in sektoiju Krško, sosedu Reberšaku in sosedom ter vaščanom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili k njenemu zadnjemu počitku. Mož Slavko z otroki pr,X 58/ »o .71;“5*ntralnoogrevanje,nerablje-. ‘rajno žarečo — Feroterm 32, brez žganje iw “ *8aniekuho (6° •)> vino, vK-rorf iev.ec)' dva komata (22 col), naiem č V Golobinjeku prodam ali dam v ■ Lervan, Goriška vas 5, Mirna Peč. in lf^^i^NlK GORAN, malo rabljen, Nastal „ ,0 otr°Sko posteljo prodam. H * <&bsnem oddelku. 607 basno ARMON,KO Weltmeister, 48- ‘“S”'*' ** P,°d‘m 6® ® 20-592 A’ teikega 150 kg, prodam. prod??® MODELARCEV in 10 mrež hoto ?? T*1"' “ni- ® 27-986, v so-KovLL do 13. ure. 645 dard zJJKJNJRAN STROJ Mio ston-ruženi« c U ar' brus, mlin, skobelnik, za 7 U J koruze) ter kravo prodam. ® 84- 40 lKSCENTER stiskalnice (Stance), 25 Kožnit r.1?!1’ z delom, prodam. Janez *• Vehka Loka 20 ali W 25-111. *r£v^N,F° MATEJA in 320 1 za-28-37o n° s^r’nJ° ugodno prodam. ® ter20OncAM PPRkabel(3x15)in25 zidne nK, 0mad°v zidne opeke, modelar ZAHVALA V 64. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila moja sestra MARIJA RAZPOTNIK iz Semiča Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in njenim nekdanjim sodelavcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Katici Kvasič iz ZD Novo mesto, zdravstvenemu osebju intenzivne sobe kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto ter govornicama Matjani Bukovec in Anici Lah za poslovilne besede. Žalujoči: sestra Dragica Košar v imenu vsega sorodstva POtpki. ka vas 10, Škocjan. 694 ® 76-395 Pr°dani belo in rdeče vino. m??bAM ljavno usnjeno sedežno Šoster, ^ituro »SKAND. Muhaber Le tiho h grobu pristopite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 70. letu starosti in po težki bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, brat, stric in boter ANTON LENART iz Ledeče vasi 11 Ob boleči izgubi dragega moža se najlepše zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in se v tako velikem številu poslovili od njega. Se posebna zahvala gospodu župniku za res lepo opravljen obred. Hvala vsem skupaj in Bog poplačaj! Žalujoči: žena Rezka in ostalo sorodstvo Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 32. letu starosti tragično zapustil naš ljubi in skrbni mož in očka JANEZ KRMELJ iz Pijavic 12 pri Tržišču Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter dragega Janeza v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala kolektivoma M-Kopitame in Jutranjke iz Sevnice, govornikoma za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala! Neutolažljivi: žena Jelka, hčerka Petra, sin Marko ter ostalo sorodstvo Prehitro, mamica, si od nas se poslovila, vsa skromna, tiha in trpeča si nam bila, zdaj, kamor se ozrem, povsod vse prazno je, zaprta vrata so hiše mamine. ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da je v 80. letu starosti prenehalo biti skromno srce naše drage žene, mame, tašče, stare mame, vujne in babice BARBARE ŽUNIČ Žuniči 6 ^ahvaljujemo se vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za nudeno skrb in pomoč v ežkih trenutkih pa vse do konca njenega življenja. Hvala za cvetje ter izražena sožalja vsem, ki ste jo v veli-Kem Številu spremljali na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja čast. gospodu župniku za lepo opravljen P°grebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Hvaležna hčerka Anica, sinova Niko in Jože z družinami Žuniči, Krefeld, Ljubljana, dne 16. januarja 1991 Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal Imela sva sanje lepe in svetle kot sončen dan... Sesute v prah so samo še boleč spomin. ZAHVALA Mnogo mnogo prezgodaj nas je v 44. letu starosti po težki, neozdravljivi bolezni zapustil naš ljubi mož, očka, sin, brat in stric Tomo Kuhar obrtnik z Lokev pri Črnomlju Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naša iskrena zahvala sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti ter mu poslednji dom zasuli s cvetjem. Posebna zahvala družini Žvab za vsestransko pomoč, Obrtnemu združenju Črnomelj za organizacijo pogreba, Obrtni zadrugi B. K., OŠ Mirana Jarca, učencem 8. c-razreda OŠ Loka, Konfekciji Adlešiči, Iskri Semič in Črnomelj. Iskrena hvala dr. Tomčevi in Dr. Boriču, pljučnemu oddelku bolnišnice Novo mesto, govornikoma za besede slovesa, gospodu župniku za lepo opravljen obred, mešanemu pevskemu zboru DU Črnomelj in Tomovim prijateljem za vsestransko pomoč med njegovo boleznijo. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Manda, hčerka Betka, sin Tomi, oče Alojz, sestre Lidija, Milena in Branka z družinami DOLENJSKI UST 19 s s * * I Zvone Planinc skoraj od začetka. Prej ga je imel naročenega oče, po njego vi smrti pa sem ga prevzel jaz. Najprej preberem politične komentarje pa kmetijske strokovne članke, nato pa vse po vrsti, pravi naš zvesti naročnik Jože Žugelj. £ __ Lestvica narodnozabavne glasbe ^ studio ^ Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega list* dodelil nagrado BOŽU BREZNIKARJU iz Stare Bučke pri Škocjanu. Nagr»' jencu čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1(1) Staro vino, star prijatelj — ANSAMBEL T. VERDERBERJA 2 (2) Zimska — ANSAMBEL L. SLAKA 3 (5) Na potep — ANSAMBEL ANTONA ISKRE 4 (3) Mladi, kot smo nocoj — A. NIPIČ & NJEGOVI MUZIKANTI 5 (4) Nekje je zrasla roža — SPOMIN 6(10) Vprašal bom zvezde — DOLENJSKI FANTJE 7(1) Očetova navadica — HENČEK 8 (7) Vesela polka — ANSAMBLA I. PUGUA 9 (—) Primi brž kupico — NASAMBEL T. HERVOLA 10 (8) Ko praznuje rojstni dan — VESNA Predlog za prihodnji teden: Zvezdna noč — ANSAMBEL J. ŠUMANA WWVV\AA/WVWWVWW^VWWWVWWWWVW^/^ Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto