CELJSKI TEDNIK CELJE, 31. marca 1961 Leto XL štev. 12 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCLA.USTICNE ZTEZI DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJCTJB >CELJSKJ TiSK< ODGOVORNI UREDNIK TONE MA5LO Izhod za silo. Kot vidite si je iz- najdljivi lastnik FICKA na Otoku pomagal do zasilne garaže. Manj- ka ji le tretja stena in vrata. Ne- dvomno bo treba kmalu tudi na Otoku najti prostor za garaže. 0}/oritevlokolnih delovnih akdj v ponedeljek je bila v Celju na Otoku pred nebotičnikom slavnost- na otvoritev letošnjih lokalnih mla- dinskih delovnih akcij. Otvoritvi so poleg brigadirjev, ki so sodelovali □a prejšnjih delovnih akcijah, pri- sostvovali še predsednik občinske- ga komiteja LMS Celje Janez Ko- oačič, predsednik celjske občine Franc Rupret ter predstavniki poli- tičnih organizacij. Na zborovanju je najprej sprego- voril komandant občinskega štaba MDB Boris Rosina, nato pa še tov. Franc Rupret. ki je obljubil mladini vso pomoč, ki jo bo pri' delu potre- bovala. Na kraju je spregovoril tu- di Drago Spendl, predsednik občin- skega odbora SZDL Celje. Po slavnostni otvoritvi se je sku- pina štiridesetih mladlncev-briga- dirjev podala na delovišče ob Ljub- ljanski cesti, kjer bodo že v nasled- njih dneh urejevali prostor okrog novozgrajenih stanovanjskih blo- kov, jt. Piše: Fraoic Rupnert; predsedniik občinsikega Ijindskega odbora v Celjoi ŽA USPEŠEN START Analizam dati el(ononisko, telinološko in družbeno vsebino KONČNO so UZAKONJENE DALJNOSEŽNE SPREMEMBE V GOSPODARSTVU. V. KONGRES SZDL SLOVENIJE JE DAL ZA SLOVENSKE RAZMERE PRILAGOJENO KONKRETIZACIJO NALOG TER OSVETLIL ŠTEVILNA PRAKTIČNA, EKONOMSKA IN IDEJNA VPRAŠANJA VSEGA TISTEGA, KAR BO ZA NOVO OBDOBJE NAJPOMEMBNEJŠE. PRED KRATKIM PAJEIL PLE- NUM SZDL JUGOSLAVIJE DAL TEMELJITO TEORETIČNO RAZLAGO NOVEGA SISTEMA TER ANALIZIRAL GLOBOKE SPREMEMBE DRUŽBENIH ODNOSOV, KI JIH SISTEM POGO- JUJE IN POSPEŠUJE. Kljub temu ter izredno šdroiki publiciteti, Stevilniim posvetova- njem itd. kažejo nekateri pojavi, da naši kolektiva gospodarskih or- ganizacij niso bili dorele za razpravo med na- šimi kolektivi dn jih morajo pod- jetja dopolmiti, kompiletirati, dati jim ekonomsko, tehnološko in družbeno vsebino. Vložiti moramo maksimalne napore v to, da bo čimprej vsak naš delovmi človek v celoti konkretno spoznan s stvarnim delovanjem novega si- stema na konkretnem delovnem mestu, v razmeraih podjetja in v razmerah naše idkuipnosti. Samo v tem primeru bo sistem v praksi laliko dal to, kar od njega priča- kujemo, to Je, da bo vpHval na celi črti na nadaljnji uspešni go- spodarski in liružbaii razvoj. NOV SISTElM IZ VIDIKA GOSPODARSKEGA PODJETJA Našim delovnim 4ju)dem je po- trebno predvsem zelo jasno po- jasniiti, da bov sistem odpravlja v. bistvu vse tisto, ka.r smo v starem sistemu kritizirali. # V novih pogojih podjetje go- spodari mnogo samostojnejše in. ga pri tem ne vežejo ađmiaistra-, tivne spone. # Delitev med družbo in pod- jetjem je postavljena na objek- tivno, to je na čim pravičnejšo osnovo, ki je enaka za večino pod-< jetij odnosno za podjetja iste pa- noge. # Obveznosti podjetja do druž- be so fiksirane v odnosu na sred- stva, ki jih podjetje upravlja, to je na osnovna sredstva, brez ozira na količino proizvodnje. Na ta način se v znatni meri sprošča čisti dohodek podjetja. Tako ostane po novem sistemu ko- lektivu v samostojno razpolaganje znatno večji del sredstev, ki jih ustvari z boljšim gospodarjenjem, štednjo, z zvišanjem produktiv- nosti dela, kot pa je bilo to v prej- šnem sistemu. Prav to, da je torej nov sistem delitve ekonomsko vzpodbudnejši, je bistvenega pomena in prav to mobilizacijsko silo je potrebno ko- ristiti. KAKO BODO PODJETJA V NOVIH POGOJIH DOSEGLA NAJBOLJŠE REZULTATE Res je, da začasna obdavčitev s prispevtkom iz izrednega dohodka in uvedba spdošnega 0,5 % promet- nega davka zmanjšujeta stopnjo Btimulativnosti sistema; kljub te- mu pa je sistem še vedno bistveno vzpodbudnejši od prejšnjega. Ce k termu dodamo še, da je bila v skuipščinskiih izjavah ponovno po- udarjena začasnosit izrednih daja- tev, je seveda ipovsem napačno, če takoj na startu ne upoštevamo polnega delovanja sistema, kot se v pespektivi z gotovost ji že jasno očituje. Značilnost novega sistema je, da veže osnovne dajatve na vrednost sredstev podjetij ter na vrednost živega dela (sredstva za delo in živo delo postajajo dražja). Gospo- darski uspeh podjetja postaja zato odvisen predvsem tudi od racio- nalne uporabe sredstev (osnovnih in obratnih) ter od produktivnosti dela, ki je pokazatelj racionalne uporabe živega dela. Da bi naša podjetja dosegla v novih pogojih najboljše rezultaite, morajo, kar v največji meri upo- rabiti sodobna načela organizacije dela in proizvodnje, ki se kažejo predvsem: O v štednji s surovinami, po- gonskim materialom itd., da se znižajo materialni stroški, # v povečanem koriščanju ka- pacitet osnovnih sredstev (vskla- ditev strojnih liapacitct, delo v več izmenah), # v stopnjevanju kompleksne produktivnosti dela na osnovi boljše delitve, večje strokovnosti itd., # v osvajanju sodobnejših, ra- cionalnejših, ekonomsko učinkovi- tejših tehnoloških postopkov, # v boljšem koriščenju obrat- nih sredstev (boljše obračanje sredstev, zmanjšanje zalog, krajši rok vezanja sredstev itd.). O CEM MORAJO INDUSTRIJSKA PODJETJA RESNO RAZMISLITI? Zaradi izenačevanja pagojev med posameznimi gospodarskimi p>anogami, kar velja predvsem za kmebijstvo. promet, gradbeništvo, uslužnostno obrt, komunailno de- javnost itd., se bodo seveda pogoji industrijske proizvodnje nuono morali zaostriti, saj je pomoč (pre- takanje sredstev) fcactitalim igo- spodanskim dejavnostim možna le iz industrije, 'ki je bdla do sedaj v osnovi edina akumulativna pano- ga. Na to zaostritev ibodo vplivaOe seveda tudi intervencije iz uvoza. Tako ekonomski interes, o kate- rem smo že govorili, kot nujne družbene ekonomske intervencije bodo nujno prisilile industrijska podjetja, da bodo morala dosti- krat v osnovi in radikalno menjati svoje ekonomske in tudi morda proizvodne koncepte. Zato bodo morala ta podjetja zelo resno razmisli'ti: # o specializaciji, daljnji finej- ši delitvi dela, # o kooperaciji, koprodukciji, o intenzivnem poslovnem sodelo- vanju, # nujno se bodo morali revidi- rati v luči teh novih pogojev pro- izvodni in rekonstrukcijski pro- grami. Na te probleme je potrebno opo- zoriti, ker je v tem pogledu pri nas ves proces komaj na začetku in ker imanao opravka še vedno z zelo zastarelimi stališči, NEIZKORIŠČENI STROJI ZA CELO NOVO TOVARNO Sedanje spremembe v gospo- darskem sistemu (izpopolnjevanje sistema pa bo njegovo učinkovi- tost samo še ixxvečailo) opozarjajo, da se je treba lotiti teh problemov s kar največjo doslednostjo, brea sentimentalnosti, ki v vsakem pri* meru škoduje tistim, do katerih smo dostikrat škodljivo obzirni. Naši napori v tem smislu nafle- tijo dostikrat na gluha ušesa. Očit- na je n. pr. določena ekonmoska nesmotrnost, da med našimi ko- vinskimi podjetji še ni ugotovljeno tesnejše proizvodno sodelovanje. Tako ni nič čudnega, da je padla na ustanovnem občnem zboru DIT okraja Celje pripomba, da nam v Celju stoje neizkoriščene kapaci- tete obdelovalnih strojev, ki bi za- dostovale za celo novo strojno to- varno. Prav tako še ni n. pr. dovolj po- drobno proučeno vprašanje stran- skih obratov naših večjih podjetij, kjer so očitno tudi zamrznjene znatne zmogljivosti. Podjetja iz zaostalih panog niso glede tega v ničemer na boljšem, temveč so pogoji ekonomskega uvelja:vljanja dejansko še težav- ne jši iz več razlogov: • ker so podjetja takorekod brez skladov, • ker so izkušnje glede sodob- ne organizacije dela razmercmui majhne, • ker podjetja nimajo višje kvalificiranih, predvsem ekonom- skih kadrov. Nadaljevanje na 2. strani V Velenjuje prava pomlad Mesto je ozelenelo. Menda nd stanovanja, katerega okodica ne bi bila urejena. Pridne so rudarjeve roke — Valenjčani so v zadnjih letih opravili 340 tisoč prostovoljnih ur! Brez tega Velenje ne bi bilo takšno, kaikršno je. Da pa ne bi ostalo samo takšno, bodo 3. aprila znova prijefli za orodje. V tem smislu se je že sestal štab za prostovoljne akoije. Potem, ko si je 280 prostovoljcev ogledalo barvni film o Velenju, je o letošnjih načrtih mesta poročal predsednik krajevnega odbora SZDL Jože Vodk. ljetos nameravajo Velenjčani nadaljevati z igradnjo dru- gega dela parka. Tu bodo uredili igrišče za kotaJkanje, ki bo lahko istočasno služilo kot igrišče za hokej; poleg tega bodo uredili umetno jezero in posebno igrišče za otroke. S tem bo končno izravnana velika zelena ploskev, tejer bodo tudi odrasli lahko našli marsikaikšen kotiček. Otvoritev prostovoljnih del v Velenju bo 2. aprila po- poldne. Ob tej prilikii bodo izvedli tudi kuiltumi program. V perspektivi nameravajo Velenjčani zgraditi še cesto Velenje— Šoštanj ter dokončno zregulirati Pako. Na seji štaba delovne akcije so tudi sklenili, napovedati tekmovanje v prostovoljnem delu vsem krajem v Sloveniji. Za še tesnejše sodelovanje v sredo dopoldne je bilo v Celju dvanajsto zasedanje skupščine Okrajnega zavoda za socialno za- varovanje. Na zasedanju so obrav- navali nekatere bistvene naloge Za- voda, kolektivov in komun v nasled- njem obdobju, ki bodo pripomogli, da se bo splošno zdravstveno sta- nje zaposlenih izboljšalo. V začetku razprave sta najprej poročala pred- sednik izvršnega odbora in direktor Zavoda za socialno zavarovanje. O zanimivih predlogih in proble- mih je zlasti razpravljal direktor Zavoda tovariš Milan Loštrk. Dejal je, da bo v naslednjem obdobju po- trebno še tesnejše sodelovanje z zdravstvenimi delavci, kar bi lahko uresničili s skupnimi posvetovanji. Na teh posvetovanjih'bi tudi lahko obravnavali take probleme, kjer se mnenja Zavoda (plačnik zdravstve- nih storitev) in zdravstvenega oseb- ja (poraba sredstev) ne skladajo. Med te primere sodi vprašanje na- raščanja ležalnih dni, vprašanje zdravil in podobno. Vsekakor je po- buda hvalevredna, saj bo na skup- nih posvetovanjih možno najti tudi stične točke in tudi rešitev mnogih težav in nasprotij. Na zasedanju skupščine so tudi izglasovali predlog za priporočilo gospodarskim organizacijam in or- ganom delavskega samoupravljanja da naj večkrat in bolj podrobno na zasedanjih obravnavajo problema- tiko obratnih nesreč, nesreč nasploh in obolenj. V razpravi so nato dele- gati opozorili, da ni dovolj, če o teh problemih razpravljajo samo organ' upravljanja, temveč je bolj bistve- no, da sindikalne podružnice s sta- lišča organov delavskega upravlja- nja razpravljajo tudi z vsemi člani kolektiva. Kajti, le tako bo možno odpraviti osnovne subjektivne ele- mente, ki vplivajo na porast števila nesreč in tudi bolnih. Na skupščini so podrobno govo- rili tudi o problemih invalidov. Za- radi pogostih nesreč je delovnih in- validov številčno vse več. Zato bo v naslednjem obdobju nujno razen za ozdravitev invalidov potrebno po- skrbeti tudi za potrebna delovna mesta za invalide. Podoben problem je tudi vprašanje zaposlovanja žen- ske delovne sile. Ko so o tem razpravljali, so ude- leženci opozorili, da so te probleme učinkovito začeli reševati v kranj- skem okraju. V celjskem okraju pa iniciativo v tei smeri lahko zabele- žimo le v Šaleški dolini in v Obso- telju. V Celju, kjer bi pa morali za- četi, saj je teh problemov največ, zaenkrat stojimo na začetku. VREME Približno do 2. aprila nestalno vreme s pogostimi padavinami in hladno. Sneg včasih do nižin. Nato približno 4 dni lepo vreme z mrazom ponoči, pozneje topleje. Nekako od ". aprila zopet nestalno vreme g pogostimi padavinamii in kasneje tndi ponovna močna ohladitev. NAGRADNI NATEČAJ OB 20-LETNICI REVOLUCIJE Ob 20-Ietnici vstaje jugoslovanskih narodov razpisuje uredništvo »Celjskega tednika« nagradni natečaj v višini 180.000 din za najboljše prispevke, objavljene v našem listu od 1. aprila do 31. decembra 1961. Prispevki, ki pridejo v poštev za nagrado naj bodo iz naslednjih področij: 1. Predvojno delavsko gibanje v Celju in okolicL 2. Celje z okolico v dneh vstaje in v boju proti oku- patorju. 3. Celjski okraj v povojnih letih graditve. Za vsako od teh področij razpisujemo 3 nagrade v višini 60.000 din, in sicer 30.000 din za vrsto člankov, reportaž ali drugih sestavkov (najmanj pet); 20.000 din za najmanj 3 se- stavke ter 10.000 din za najmanj en članek, reportažo ali ka- kršen koli drugi sestavek. Nagrade bodo prispevali: za predvojno delavsko gibanje Okrajni odbor za proslavo 20-letnico vstaje; za pisanje v med- vojnem obdobju Okrajni odbor SZDL v Celju, za prispevke v povojnem obdobju socialistične graditve pa uredništvo »Celj- skega tednika«. Pisanje o predvojnem delavskem gibanju naj bi za- jelo spomine, razne akcije in stavke delavcev, vpliv Komuni- stične partije na dela>vsko gibanje ter priprave na oboroženo vstajo. Prispevki iz obdobja borbe proti okupatorju naj bi vsebovali dogodke od začetka vstaje pa do os'voboditve Celja: ustanovitev prvih partizanskih edinic, razne akcije in sabo- taže, odlomki iz bojev, podvigi posameznikov itd. Gradivo o povojni graditvi pa naj bi prikazalo uspehe na gospodarskem področju, razvoj delavskega in družbenega samoupravljanja, preobrazbo naše vasi itd. Prispevki s. tega področja so lahko raznovrstni od opisa našega sodobnega življenja in razvoja, raznih usp>ehov na družbeno političnem in gospodarskem p>odročju ter do prikazovanja negativnih Ix)javov, ki niso v skladu z našim družbenim in gospodarskim razvojem. Udeleženci natečaja se lahko poslužujejo vseh zvrsti pisanja od člankov, reportaž, dokumentarnih pctilistkov, in- tervjujev, črtic, kozerij pa vse do novel, satir in humoresk. Nagrade bodo podeljene konec januarja 1962. Prispevke je treba označiti s pripombo na vidnem mestu: »NAGRADNI NATEČAJ OB 20-LETNICI REVOLUCIJE.« Prispevke bo ocenilo uredništvo »Celjskega tednika«, dokončni sklep o po- delitvi nagrad ipa bo potrdil Izdajateljski svet. Uredništvo »Celjskega tednika« 2 CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 12 — 31. maorca 1961 S SEJE LJUDSKEGA ODBORA CELJSKE OBČINE PEČAT OPTIMIZMA Za tretjega podpredsednika je bil izvoljen tov. Roman Boben V sredo dopoldne je bila najprej skupna zatem pa še ločeni seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbo- ra Celje. Na skupni seji so odbor- niki razrešili direktorja Knjigovod- skega biroja tov. Pavlo Kopitarjevo, ker je ta biro prenehal z delom. Na- dalje so imenovali odbor za grad- njo posebne šole v Celju ter imeno- vali odbornika Antona Aškerca za predsednika sveta- za prosveto. Po imenovanju članov v upravni odbor družbenega sklada za šolstvo so po- trdili še izvolitev odbornika Roma- na BOBNA za tretjega podpredsed- nika Občinskega ljudskega odbora. Njegovo delovno področje bo zajelo problematiko družbenih služb. Zelo zanimiva in hkrati nadvse koristna je bila poznejša razprava zaradi predvidenega zvišanja cen mleku, kruhu, pa tudi nekaterim sto- ritvam v gostinstvu in obrti. Na predvideno povišanje cene kruhu bo vplivala višja cena moke, pa tudi nove obveznosti, ki jih ima pekar- na do družbe. Zaradi ukinitve pav- šalnih obveznosti se bodo bržkone dvignile tudi cene v gostinstvu in obrti. Sedanja cena mle'ka pa že dolgo časa ne ustreza več proizvod- ni ceni. Informacija o teh premiikih je sprožila živahno razpravo. V njej pa so odborniki v prvi vrsti iskali odgovor na vprašanje, kako naj v takih primerih ukrepa ljudski odbor. Odgovor na to vprašanje ni bilo tež- ko najti, saj gre v vseh primerih za normalno sproščanje, oziroma za iskanje ekonomskih cen. Drugo pa je seveda vprašanje, v kolikor bodo predvideni premi'ki cen v redu in ali ne bodo šli morda nekateri kolek- tivi v drugo skrajinost, ko bodo sku- šali samo s povišanjem cen skriti tudi notranje rezerve in možnosti za povečanje proizvodnje ter za boljšo organizacijo dela. Gotovo pa je eno, da ljudskemu odboru ne bo vseeno, kako se bodo ti premiki iz- vršili. Zato jih bo budno spremljal ter analiziral in dovoljeval samo v primerih, ko bodo ekonomsko ute- meljeni. Zahteva po zvišanju cene mleka pa ni niti presenetila, saj ena- ke zahteve postavljajo vsi živino- rejski obrati. Navedeni primeri sd pravzaprav prvi odmev uvajanja novega gospo- darskega sistema. Ce bi začetne -te- žave in razpoloženje ocenjevali po trenutnem stanju, bi zmajevali z glavo in rekli, tako vendar ne gre. Ker pa gre za uveljavitev sistema, ki naj omogoči še hitrejši napredek in zboljšanje življenjskih pogojev, bo treba te in podobne primere te-- meljito proučiti in pomagati gospo- darskim organizacijam, da jih bodo preijiagali. na najustreznejši način Dejistvo je namreč, da novi gospo- darski sistem ne bo in ne more sam od sebe prinesti zaželenih rezulta- tov. Boljše življenjske pogoje, višji standard ... laliko prinese samo večja in boljša proizvodnja, boljša organizacija dela, smotrno vlaga- nje in trošenje družbenih sredstev itd. Pa še nekaj — osnovne rezerve, o katerih tako radi govorimo, niso v strojih, temveč v iniciativi ljudi in v njihovi resnični in iskreni želji, da bi dosegli še lepše rezultate. Ob napovedi novega gospodarske- ga sistema je bilo veliiko govora tudi o določenih spremembah cen. Rečeno je bilo, da se bodo nekatere zvišale, druge pa znižale. Vendar to ni bistveno. Bistveno je zboljšanje realnega standarda, zaradi katerega uvajamo tudi nove spremembe v gospodarstvu. Ko so odborniki osvetili te pro- bleme, se je razpoloženje v sejni dvorani bistveno spremenilo, saj je prav ta razprava dala pečat velike- ga optimizma, hkrati pa velike skr- bi celotne skupnosti za najboljše premagovanje težav. Po krajšem odmoru so odborniki na ločenih sejah potrdili • predlog petletnega perspektivnega razvoja celjske občine v razdobju -od 1961 do 1965. leta ter predlog družbenega načrta in proračuna za letošnje leto. Nazadnje so sprejeli še odlok o ustanovitvi družbenega sklada za šolstvo v občini CeJje. , -an Petek, 24. marca NA PLENUMU Glavnega odbora slepih Slovenije so v glavnem razpravljali o re- habilitaciji svojih članov. Ugotovili so, da je Zveza prav pri poklicnem uspo- sabljanju slepih dosegla lepe uspehe. Sobota, 25. marca ^^.IL^^'^'^^^^Sei odbora Glavnega odbora SZDL Slovenije so izvolili sekre- tariat ter devet stalnih komisij. Mimo tega so imenovali še posebno komisijo za proslavo prvega maja. Nedelja. 26. marca IZ LJUBLJANE so odpotovale prve 4 mladinske delovne brigade, ki bodo so- delovale pri gradnji avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«. Skupno bo letos iz Slovenije sodelovalo pri gradnji te ceste 38 delovnih brigad s približno 4.500 mladinci in mladinkami. Ponedeljek 27. marca V OPATIJ f se je začela šesta redna letna skupščina Zvezne gradbene zbor- nice, ki ji prisostvuje okoli sedem sto predstavnikov podjetij in organizacij. Torek, 28. marca NA ZASEDANJU LJUDSKE SKUPSCI- NE Slovenije so sprejeli zakon o zdrav- stvenem varstvu lin organizaciji zdrav- stvene službe, zakon o ustanovitvi re- publiškega sklada za šolstvo ,jn še ne- kaj drugih zakonov in odlokov s pod- ročja prosvete, gospodarstva in uprave. Sreda, 29. marca ZVEZNA KOMISIJA za jedrsko ener- gijo je imenovala inž. Mialorada Rističa za novega direktorja inštituta »Boris Kidrič« v Vinči. Problem je rešen ZGODOVINSKI POSNETEK Včasih pa le zaleže, če damo v časopis, pravijo nekateri ljud- je, ki skušajo s pomočjo čas- nika reševati določene proble- me ali pa pomagati pri od- pravljanju morebitnih pomanj- kljivosti. Tako je bilo tudi zdaj. Ko- mentar, ki smo ga objavili v zadnji številki- našega lista in ki se je nanašal na Studijsko knjižnico, nadalje na celjski la- pidarij pa tudi na splošno ure- jenost ne samo tako imenova- nega južnega pročelja celjske- ga mesta, temveč tudi Muzej- skega trga sploh, je zalege). Studijska knjižnica bo zdaj vendarle dobila svoje prostore z njo vred pa bo odpravljen še celjski kulturni madež — saj bo mesto ob Savinji po dolgem času dobilo lapidarij, na kate- rega bo (lahko ponosno. Da bi stvari ne zavlačevali v nedogled in morda dali na ta način ponoven povod, da bi z novimi predlogi o lokaciji Stu- dijske knjižnice problem spet postavili na drugi tir, je bil ta- koj po objavi našega komen- tarja sprejet sklep, da se dela za ureditev novega trakta pri Stari grofiji začno čimprej. In še več — novejši trakt Stare grofije z lesenim ogrodjem spredaj bodo začeli podirati ju- tri dopoldne ob desetih. Na istih temeljih pa bodo postavili novo zgradbo za Studijsko knjižnico ter lapidarij. Računa- jo, da bodo vsa dela opravili do jeseni. Začetek del — v tem primeru rušenje sedanje stavbe -— bodo združili z majhno svečanostjo Govoru in simboličnemu udar- cu ob staro zidovje bo slediila zakuska. Da bi ohranili podobo stav- be, ki je morda jutri že ne bo več, objavljamo tudi ta posne- tek, ki bo po nekaj letih že prava zgodovinska redkost. -ju-hu LETOS 940 milijonov za stanovanja četudi se sredstva občinskega stanovanjskega sklada v Celju v letošnjem letu zaradi izvršenih sprememb lani ne bodo bistveno povečala, pa družbeni nači-t predvideva, da bodo gospodarske organizacije, zlasti na osnovi večjih sredstev, ki so bila ustvar- jena v lanskem letu, lahko pove- čale svoja vlaganja v gradnjo stanovanj. Računajo, da bi po- temtakem višina sredstev za sta- novanjsko izgradnjo narasla za okoli pet odstotkov v primerjavi z minulim letom. Tako bodo brž- kone znašala skupna investicij- ska sredstva za stanovanisko iz- gradnjo 940 milijonov dinarjev. Družbeni načrt celjske občine predvideva, da bo letos v grad- nji vsega skupaj 770 stanovanj, od tega 340, ki so jih začeli gra- dili lani in 430, ki bi jih pričeli na novo letos. Od skupnega šte- vila stanovanj, ki bodo v gradnji v le'ošnjem letu, računajo, da jih bo do konca leta dograjenih oko- li 432. Gradnja stanovanj bo letos v večjem delu osredotočena na predelu ob Dečkovi cesti. Za uspešen start Nadaljevanje s I. sirani KoLektifvi t?h podjetij morajo zaito 'tembolj prisiluhTiiiti navim po- gojem, ki za njih prinašajo sicer napredek in razvoj, toda 'pod ^lelo trdimi, neizprosnimi ekonormskimi zakoni. Tudi koLektivi v kmetijstvu, obipti, komunalnih podjetjih, trgo- viini in igcl3tLns.tvai marajo rpo- znati, da bodo lahiko napredovali le ob koffiiščanju napred'ne orga- nizacije dela, rnodeme tehnologije in v sklopu moonejišiih g^Dspodair- skiih organizacij svoje panoge. UVELJAVITI NAJVZPODBUDNEJSE PRINCIPE NAGRAJEVANJA Spremembe v deiliitvi med diuiž- bo in podjetj'em ter skrajiK) libe- ralizacijo in samostojTpaoat, ki je dana gospodarskim podjetjem v pogjledu notranje delitve, naj ko- lektivi! izkoristijo v. čim poziitiv- nejeem smislu. Kolektivi naj prvensitviento ^krbe za to, da se 'bo uveljaivila pri tem samostojnost kolektiva kot celote in ne samostojnost vodstva, kot se dostikrat dogaja. Pra-v v novih pravilnikih o delitvi čisitega do- hodka naj bi prišla ido lizraza res- nična volja kolektiva. Nov sistem goapodairjienja dn novo notrantjo delitev v podjetju moramo pojmovati kot celoto. Brez dobrega sistema notranje de- litve tudi nov gospodarski sistem v podjetju ne more priti do izraza. Na to opozarjam zato, ker je pri nas še vedno mnogo kolektivov, ki so storili v kvalitetnem nagraje- vanju šele začetni korak. Iz izku- šenj vemo, da je od tu pa do kom- pleksnega sistema delitve še za- htevna, dolga pot. Prav zato ne bi smel čakati noben kolektiv ter bi morali intenzivno delati na tem, da z novimi pravilniki uveljavimo naprednejše in najvzpodbudnejše principe, ki jih nakazujejo spre- menjeni predpisi. NOV SISTEM TERJA DEMOKRATIČEN NOTRANJI USTROJ PODJETJA Napredna kompleksna notranja delitev pa bo dosegla svoj poln učinek le v demokratičnem, zdra- vem, tovariškem notranjem vzduš- ju, v novih višjih oblikah proiz- vodnih odnosov. Seveda je pot do takega stanja zahtevna — podpora takemu procesu pa morajo nuditi v podjetju vsi: prav posebej vod- stvo podjetja, samoupravni organi, družbene organizacije, prav tako pa tudi seveda mojstri, inženirji in vsi delavci. Dobra notranja delitev terja dosledno decentira/lizacijo v orga- nizaciji lin upravljiinju. Zato je organizacija ekonomskih enot in obratnih delavskih svetov v več- jih podjetjih neobhodna nujnost, torej samo druga stran istega pro- cesa. Seveda je treba da)ti obratnemu delavskemu svetix loistrezno pra- vico odločanja, da dejanslko lahko vplivajo na delitev 'in na organi- zacijo dela svoje enote. Družbene organizacije naj v tem čaisu zastavijo ves svoj vpliv, da bo dem-okratičen mehanizem v podjertijih res prišel ido polne ve- ljave. To bo v znaitnd meri pospe- šilo vsebinsko uveljavljanje nove- ga gosipodamskega sisitema. Tako kongres kot II. pteruum SZDL sta izredno naiaomo 'ilustird- rala, da notranjih odnosov v iko- leiktivih ne moremo obravnavaitd ločeno od tehnologije in ekonomi- ke ter da gre pri tem za organsko celoto. Socialistično podjetje lali- ko uspeva le, če je napredno kot celota, t. j. glede odnosov, delitve in tehnologije. Vsako zapostavljit- nje katerega koli elementa nu^o vodi k zaviranju napredka. Čim- prej bomo to vzročno po-vezanost vsi raizjun:iel;i, tem hitrejši .bo naš napredek. ZAKLJUČEK: VELIKE IN OD- GOVORNE NALOGE. KI JIH NE KA2E ZAVL^EVATI Za da:^beno sikupinost — korrau- no — je (izredno važno vrpira'šanje, v kakšnem času bodo v naših go- spodarskih organizacijah uveljaiv- Ijena vsebinska načela novega si- stema. Vsekakor je 'jasno, da vsa- kršno zavlačevanje vleče za sabo znatno zaviranje tempa gospodar- skega razvoja, kar posamezniku, kolektivu in skupnosti ekonomsko škoduje. # Zato mislim, da morajo vod- stva in samoupravni organi izde- lati kompleksnejše analize delo- vanja novega sistema ter v njih obdelati poleg računskih primer- jav tudi vse elemente delovanja sistema. 0 Proučiti je treba realno si- tuacijo toda ob istočasni proučitvi vseh novih možnosti ob smelem uveljavljanju racionalnejše proiz- vodnje. Analize naj obdelajo in nakažejo tudi problem notranje delitve, perspektivo in možnosti gibanja osebnih dohodkov v za- visnosti od ekonomičnosti proiz- vodnje itd. # Nujno je, da tako obdelano gradivo proučijo vsi člani kolek- tiva. To proučevanje mora biti ta- ko vztrajno, da bo res vsak pro- izvajalec vedel zakaj gre. Ce b'omo v podjetjih pristopili k temu problemu na ta način in če bo vzporedno tekel tudi pro- ces zavestne, hotene, kvalitetne notranje demokratizacije, potem lahko pričakujemo ugoden in hi- ter gospodarski družbeni razvoj. Zavestne sile v kolektivih pa morajo preprečiti nepreudarne, ne perspektivne in spekulativne ten- dence: 9 neupravičenega dviganja cen 9 neupravičenega dviganja o- sebnih dohodkov 9 pesimistično prikazovanje no- vih ra^-mer 9 kritikarstvo brez tehtnih ana- liz in predlogov, itd. Javnost in fcoileiktivi na,1iih go- spodarskih podjetij vedo., da so bili napovedani določeni večji premiki cen v prometu, obrti, kmetijstvu, gradbeništvu, delno v gostinstvu, komunallnih službah itd. Vedeti moramo, da bomo že zaradi teh sprememb imeli resne težave, saj gre tu za proizvodnjo in usluge, Iki jih ralbi vsak. Vsled nastale ekoiomske situ- acije so kolektivi teh panog pri- pravljeni napraviti nujne 'korek- ture cen takoj, da se izognejo iz- gubam v poslovanju. Kolektivi morajo pri tem voditi računa o kupni moči prebivalstva ter del naših obveznosti nujno v*kalkuli- rati na račun boljše organizacije dela, veoje produktivnosti itd. Reguliranje osebnih idohodkov pa je, kot je izjavil 'tov. Vukma- novič, na startu v novo obdobje opravičljivo le tam, kjer gre de- jansko za nesorazmerja. Vsaiko neodgovorno ravnanje v tej smeri m'ora nujno sprožiti pilaz kolek- cij, to pa bi nam zelo o*^ežkočalo us'pešno vključitev v nov sistem. Nasprotno moramio seveda gle- da'tii pozitivn'O na prem'ilke v ravni osebnih dohodkov, če bodo le-ti dejan'5-ko odraz povečane iprcd'uk- tivnosti in ekan'Om':ke. Se\'-i9'da je tudi na mestu realna p?e30^a, ali je boljše v konkretnem primeru dati ustvarjena sredstva za oreb- no ali za skupno porabo. v počastitev Dneva železniičarjev in 20-Ietnice revolucije pod pokrovi- teljstvom Okrajnega komiteja ZKS Celje priredijo železnjIŠarji celjskega bazena proslave od 10. do 15. aprila pod geslom »6 dni — 6 doživetij« namenjene železničarjem in vsej naši javnosti 1. dan: glasba 2. dan: šport 3. dan: šah 4. dan: petje 5. dan: družabnost 6. dan: gledališče Sesti dan, to je na dan 15. aprila, ki je osrednji praznik železničar- jev, bo tudi komemoracija na celj- ski postaji. Prireditve bodo izvedene s skrb- nostjo in v izrednem slogu, kot na primer prireditev drugega dne. ko i>odo ljubitelj'! športa lahko uživali ob nastopu Partizana — Beograd, kateremu se bodo postavili nasproti domači nogometaši. Ali naj govorimo že danes tudi o ostalih petih dneh? POPIS PREBIVALSTVA Od prvega do sedmega aprila bo tudi na območju celjskega okraja popis prebivalstva, ki se bo nanašal na stanje opolnoči med 31. marcem ter 1. aprilom. Popis bodo opravili popisoval- ci s pomočjo obrazcev, v katere bodo vpisovali odgovore na vsa vprašanja. Popisovalci bodo ime- li po tri ali štiri različne obraz- ce, ki jih bodo izpolnjevali državljani sami ali pa s pomočjo popisovalca. Osnovni obrazec je popisnica, ki vsebuje 21 vpra- šanj. Popisnico mora izpolniti vsak prebivalec, ki se bo v odlo- čilnem trenutku popisa, to je opolnoči med 31. marcem in 1. aprilom, mudil v naši drža\i, ne glede na to ali je naš državljan, ali ne. Gospodinjstvo se bo po- pisalo s tako imenovanim gospo- dinjskim listom, v katerem pa je dosti manj vprašanj kot na po- pisnici. Gospodinjski list ima pet vprašanj. V nekaterih krajih, zlasti pa v mestih, bo izvršen tudi popis sta- novanj. V ta namen je predviden spet drug obrazec, ki se imenuje stanovanjski list. Ta obrazec ima petnajst vprašanj, sicer pa ima povsod, tam, kjer je treba vpi- sati površino prostorov ali na- jemnino v dinarjih, v naprej predvidene odgovore, pri katerih se obkroži samo ustrezna števil- ka. Razen tega so na obrazcu natisnjena pojasnila: spričo tega odgovori bržčas ne bodo delali posebnih preglavic. Morda hi opozorili samo na peto vpraša- nje, ki išče pojasnilo o napelja- vah v stanovanju. Napeljave je treba vpisati ne glede na to, ali jih v stanovanju uporabljajo, ali ne. Pa še to — popis stanovanj ob letošnjem splošnem popisu prebi- valstva nima ničesar skupnega .s kakršnim koli popravkom že iz- vršenega točkovanja in ocenje- vanja stanovanj. Govorice o tem so se zadnji čas tu in tam razši- rile. So pa netočne, kajti namen popisa je dobiti samo vpogled v stanje, ne pa, da bi na osnovi dobljenih podatkov obravnavali pravilnost, oziroma morebitne pomanjkljivosti ocenjevanja sta- novanj. Zato, pripravite bre/, oklevanja in brez zadržkov vse dokumente o meritvah in točko- vanju stanovanj in s tem olaj- šajte delo popisovalcu. In končno bodo popis prebivalstva izkori- stili še občinski ljudski odbori, ki bodo obnovili svoje registre prebivalstva. Zato bo treba za vsakega stalnega prebivalca ne- kega kraja izpolniti še poseben obrazec za register. V naslednjih dnevih do sed- mega aprila bodo popisovalci obiskali vsa gospodinjstva in raz- delili navedene obrazce. Kjer bo mogoče, bodo ljudje sami izpol- nili obrazce, oziroma odgovorili na postavljena vprašanja, kjer pa liudje obrazcev ne bodo znali sami izpolniti, bodo povedali po- datke popisovalcu, ki jih bo na- to vnesel v ustrezne rubrike. Vsakega popisovalca čaka v teh dnevih veliko in odgovorno delo. V povprečju bo vsak popisovalec popisal okoli tri sto ljudi. Da bi lahko to nalogo opravil v pred- videnem času, prosimo prebival- ce celjskega okraja, da pri po- pisu sodelujejo in omogočijo po- pisovalcu, da bo svoje delo lahko zaključil v najkrajšem času. Za- to pripravite potrebne listine in podatke, razen tega pa naj v dnevih popisa ostane doma vsaj tisti član gospodinjstva, ki bo lahko dal podatke in odgovore na vprašanja za vse člane. Delavske svete so izvolili v nedeljo so člani vseh šestih na novo formiranih osnovnih enot za PTT promet v celjskem okraju volili svoje delavske sve- te. Kot je znano, je bilo z reorga- nizacijo PTT službe ustanovljeno v Celju podjetje za PTT promet, ki obsenra šest osnovnih enot in to v Celru. ki združuje še pošte šentjurske in laake občino ter v J^alcu. Žoštaniu. Mo/irju Roi'rf'ški Slatini in Slovenskih Konjicah. Razen delavskih svetov pri osnovnih enotah bo obstajal še svet podjetja, ki bo obravnaval v;se tiste zadeve, k' zadevajo več ali vse osnovne enote. Mozaik mdn.ejših dogodkov v pre- teklih dneh ne spreminja podobe sveta. — Ameriški zunanji minister Rusk in sovjetski Gromiko sta kon- ferirala pet ur — brez uspeha. V La- osu so stvari tako napete, da je v zraku nevarnost si-šega spopada SEAT O je zasedal tri dni in koval vojaške načrte o varnosti v tem de- lu sveta. S Z ne verjame obljubam da gre za mirovno akcijo, češ da ob- vestila govore o tem, knko ameri- ška pomoč narašča, čim bolj se vidi, da levičarska stranka Patet Lao na terenu pridobiva. ZDA so za komi- sijo treh nevtralnih držav, ki naj bi izvedle neviralizaoijo Laosa, SZ je za komisjo 14 d'žav, ki naj bi iz- vedle kontrolno komisjo, sklenjeno na ženevski konfermoi, odgovorno za nevtralnost Laosa. Na videz for- malno vprašanje, za njim pa, tako kaže, se bije krvava borba, kdo bo na terenu obdržal ali povečal pre- stiž. Kennedy je zagrozU s pose- gom SEAT O pakta In to z orožjem če ne bo p-išlo do pogajanj v smis- lu ženevskih sporazumov iz leta 1954. Stranko Patet Lao imenuje manjšino, ki dobiva pomoč iz tujine* to je SZ, da bi uničila nevtralriost Laosa. Severni Vietnam da pošilja sovjetska letala, vojaške strokov- njake in težko topništvo, skratka »komunistična dominacija« skuša nevtralno ozemlje Laosa spraviti podse. Položaj je težaven in neva- ren, ta jezik poznamo že od leta 1946, od Churchillovega Fultona da- lje. Spričo teh Kennedyjevih izjav so se oči vseh še bolj obrnile v Že- nevo, kje'' so se obnovila atomska ■razorožitvena pogajanja. Kakor vse- lej se tudi zdaj ustavljajo ob zna- nih vprašanjih: Kakšno bo število inšpekcij, kako se bodo odkrivale podzemske eksplozije, kakšna bo se- stava kontrolnih postaj in kako dol- go.bo trajal moratorij. V Kairu zaseda konferenca afri- ških nar3dov. Kot izraz spoštova- nja je'v dvorani kairske univerze en stol ostal prazen, simbolično bo na njem navzoč umorjeni Lumumba. Stol je D-egrnjen s kongoško zasta- vo, na kateri je emblem tretje kon- ference afriških narodov. Konferen- ca obravnava Kongo in intervencijo kolonialistov v njem, o Angoli in Ruanda Urundiju. Kennedyjev zastopnik Bali je Nemčiji očital, da je doslej dajala pomoč samo s komercialnih vidikov ne pa iz načelno-političnih. Zahodna Nemčija se ogreva za direktno da- janje pomoči, s čimer se ZDA ne strinjajo. To pomeni, da terja Nem- čija zase samostojno politiko. Poli- tična znamenja za to so tudi revan- šistični izpadi proti Poljski ob 40- letnici plebiscita v Zgornji Sleziji, šovinistični izgredi na Koroškem, fa- šistične prov(^acije v Trstu pa tudi lahko štejemo v kompleks revanšiz- ma. Seveda gre vojaška logika mi- mo teh pojavov, isti Bali, ki politič- no ni uspel pri vprašanju dajanja pomoči nerazvitim državam, je naj- brž takoj našel skupni jezik z mini- strom Straussom o zahodno nem- ških vojaških naročilih v ZDA. Prihodnje dni se bodo končno le začeli razgovori med Francijo in za- časno alžirsko vlado. Ferhat Abas predsednik te vlade, je posvaril pred velikim optimizmom. Pogajanja še ne pomenijo miru. Francoska vojna mornarica je pred kratkim preiskala angleško ladjo, češ da vozi orožje Alžircem. Skomine francoskega im- perializma niso nič manjše. Debre je celo dal vedeti, da bi Francija pristala na neodvisnost Alžira, a v tem primeru bi zahtevala razdelitev Alžira, torej nekak nov Kongo. Kongo! Konferenca v Tananarivi nima nobene avtoritete, pa čeprav zanjo stoji zahodni blok. Nehru je Combeju hladno zagrozil, da bodo indijske oborožene sile prišle v Ka- tango, če bo položaj to zahteval brez ozira na grožnjo s plošno voj- no nevarnostjo, s katero se je po- novno razgalil imperialistični agent Combe. lleo, Kasavubujev premier je napadel Nkrumaha in Indijca Da- jala, napadel resolucijo Varnostne- ga sveta o Kongu, češ da bo nasto- pil proti vsakomur, ki bi jo hotel uveljaviti. V Kongu se stvari zaple- tajo, ne razpletajo. Kritiki OZN se je pridružil Nehru češ da ne gre s časom naprej. Azij- ske in afriške države so stvarnost OZN n'en sekretar morajo z nji- mi računati. T. O CELJSKI TEDNIK STEV. 12 — 31. marca 1961 3 Tesno sodelovanje Ob zasedanju skupščine Zavoda za socialno zavarovanje smo zastavili nekaj vprašanj predsedniku skupščine, Ivanu ŽMAHERJU. Vprašanje: Kako ocenjujete dosedanje delo Zavoda za social- no zavarovanje v Celju? Odgovor: Ce si ogledamo re- zultate v preteklem letu in zlasti, če jih primerjamo z nalogami in razvojem v preteklih letih, mo- ramo ugotoviti, da smo zaznamo- vali velik napredek. Ta se zlasti izraža v močnem družbenem vpli- vu na hitrejši razvoj službe so- cialnega zavarovanja. Tako ugo- tavljamo, da je bila v preteklem obdobju posvečena vsa pozornost organov družbenega upravljanja reševanju osnovnih nalog, izva- janju ter utrjevanju sistema so- cialnega zavarovanja in odprav- ljanju napak, slabosti, ki so se. ob hitrem razvoju pojavljale. Skupščina je obširno razprav- ljala o problemih, ki se sproti pojavljajo in vplivajo na delo- vanje službe socialnega zavaro- vanja. Zlasti pereče vprašanje sistema finasiranja in porabe sredstev socialnega zavarovanja. Člani skupščine, zlasti oni, ki sastopajo gospodarske organiza- ,<:ije, so na zasedanjih živahno posegali v razpravo, dajali po- drobne predloge iz neposrednih izkušenj. Menim, da smo s takim tesnim sodelovanjem zavoda in predstavnikov podjetij uspeli najugodnejše rešit\ večino pere- čih problemov. To sodelovanje pa je tudi ena od glavnih značil- nosti organov upravljanja zavo- da. Vprašanje: Zakaj menite, da je prav ta povezainoist proizvajal- cev z zavodom toliko pripomogla k usipešnejšemu delovanju službe socialnega zavarovanja? Odgovor: Predvsem zato, ker so tako sklepi in smernice, ki smo jih sprejeli na zasedanjih skupščine, prišle ne samo do za- voda za socialno zavarovanje, temveč tudi do proizvajalcev — koristnikov socialnega zavarova- nja. V preteklem obdobju smo skušali to prakso popolnoma utr- diti in menim, da nam je v ve- liki meri uspelo. Tako so člani skupščine redno poročali v svo- jih kolektivih o posameznih pro- blemih in tudi o načelnih stali- ščih, ki jih je skupščina osvojila. Spodbudna je tudi ugotovitev, da so se za te probleme odločno zavzele tudi sindikalne organi- zacije. Tako lahko rečem, da smo v preteklem obdobju z družbe- nega vidika zabeležili znaten na- predek, in sicer krepitev orga- nov samoupravljanja in pribli- ževanje le-teh neposrednim pro- izvajalcem. Vprašanje: Kakšna je bila ta povezava v praksi? Odgovor: Organi delavskega samoupravljanja v podjetjih in sindikalne podružnice so podrob- no razpravljale o nesrečah pri delu, o pogojih za znižanje šte- vila nesreč, o bolniških izostan- kih itd. S takimi konkretnimi obravnavami smo zlasti v neka- terih večjih kolektivih dosegli zavidljive rezultate, zlasti zaradi tega, ker so ljudje o teh proble- mih razpravljali, skratka raz- pravljali so o svojih težavah. Po- trebno pa je poudariti, da smo najlepše uspehe zabeležili v onih podjetjih, kjer so organi delav- skega samoupravljanja zaintere- sirali za te probleme ve^ kolektiv in kjer niso samo razpravljali, temveč so tudi na tem področju aktivno delali. Vprašanje: Omenili ste, da ste dosegli izredne rezultate v neka- terih podjetjih. Ali to pomeni, da drugje ne gredo po tej poti? Odgovor: Natanko to. Mnogo je namreč še podjetij, ki tem problemom niso posvečala po- sebne pozornosti. Razpravljali pa so samo o posebni stopnji pri- spevka, ki jo je zavod predpisal zaradi večjega odstotka izostan- kov. Z decentralizacijo zavodov za socialno zavarovanje prehajajo na občine in gospodarske orga- nizacije vse večje pristojnosti, a hkrati tudi večje odgovornosti. To velja predvsem za odgovorno in smotrno razpolaganje s skladi. Posebne sklade bodo ustanovili pri posameznih občinah, hkrati pa je nujno, da se gospodarske organizacije močneje angažirajo pri reševanju materialnih pro- blemov službe socialnega zavaro- vanja. Zdi se mi tudi, da kratko malo pri tem ne ostane veliko za pre- mišljevanje. Sleherni kolektiv mora biti zainteresiran, da bo zdravstveno stanje zaposlen'h dobro, da bo zdravljenje bolnih članov kolektiva najučinkovitej- še in kot posledica, da bodo izo- stanki z dela še hitreje in povsod upadali. Na koncu bi rad povedal še, da včasih preveč razpravljamo o izdatkih, da pa ne upoštevamo izgub v podjetju, ki nastopajo zaradi poškodb ali bolezni. Pred- vsem bi morali, ko o tem govori- mo, misliti na človeka. Ker, če je želja vsakega člana kolektiva, da bi ostal nepoškodovan in se izognil invalidnosti oziroma, da bi kar najhitreje ozdravil, potem je logično to tudi volja vsega kolektiva. Torej samo seštevek iste želje. OKRAJNO DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV Pred dnevi je bil redni letni obč- ni zbor občinsltega društva inženir- jev in tehnikov v Celju, na tem pa so hkrati ustanovili v skladu s smer- nicami V. kongresa zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije tudi Okraj- no zvezo društev inženirjev in teh- nikov. V zadnjih dneh so tudi usta- novili posebna občinska društva v vseh občinah celjskega okraja. ZA 50 TISOC CENEJE Zvedeli smo, da se je trgovsko podjetje »Elektromercator« pogodi- lo s slovensko tovarno, ki izdeluje televizorje, »Telekomunikacije«, da bodo za one kupce, ki bodo kupili televizor znamke Orion preko sin- dikalne organizacije, dobiili popust za preko petdeset tisoč dinarjev. Ta- ko bodo odslej stali televizorji znamke Orion, zgrajeni v tovarni Telekomunikacije, pri celjskem pod- jetju Elekiromercator samo 112 ti- soč dinarjev. VARUJMO SEBE! Samo eno glavo imamo, zato glejmo, da jo bomo obvarovali pred poškodbami. Pri raznih delih zlasti pri gradbenih, v kamnolomih in dru- god je ta zaščita še posebno po- membna in potrebna. V rudarstvu že zelo dolgo uporabljajo čelade in ni- komur več niti ne pride na misel, da bi stopil v dvigalo in šel v jamo brez čelade. V drugih dejavnostih so glede te- ga še vedno velike težave. Potreb- na so opozorila in včasih "celo ostre besede, da delavci uporabijo to za- ščitno sredstvo, čeprav imamo že nekaj primerov, ko se morajo de- lavci prav čeladi zahvaliti, da so ostali pri življenju, ko jim je nekje padi 1 na glavo opeka ali nek drug predmet. Čelada je zelo poceni, in jo res ne mjren'O primerjati z vrednostjo živr ljenja ali zdravja, zato jo uporab- Ijnjmo. Zadeva se je zataknila v pretekli številki smo spričo velikega zani- manja zastavili javno vprašanje, zakaj se je za- taknil in zaspal predlog da bi kmetijska zadruga Šentjur neposredno vplivala na trgu z mesnimi proizvodi. ta zadruga je pred časom predlagala •občinskemu ljudskemu odboru, da bi ji odstopil ne- kaj mesnic, kjer bi lahko posredovali potrošnikom meso ceneje in ustreznejše kvalitete. o tem je raz- pravljal občinski ljudski odbor, a tudi pristojni svet za blagovni promet je ocenil posredovanje kmetijske zadruge za koristno. najprej so na naše javno vprašanje odgovo- rili iz šentjurja. takole pišejo: Zadeva pa ni zaspala! Menimo, da lahko polemika okoli smotrnosti konkurence pri prodaji in posredovamju mesa po- trošnikom samo koristi, vendar naj bo polemika zadržana, ne pa mor- da dzbru'h nevolje, čeprav tu in tam tuidii tega ne manijika. Zato bomo skoišaili zadievo ikiraillko in preprosto pojasniti. Kmetiljsika zadruga v Semtjtuiriju je tedaj, ko je prvič spo^ož,•la pred- log za intervenco pori prodaji mesa zasledovala dva cilja. Najprej da proizjvajaloi-zadiružniki dobe tust- rezno nagrado iza ,proizvodnjo me- sa iin da 'tudil ipotrioeniliki dobe kva- litetno meso po najnižjih cenah. To lahko dosežemo le • z zmanj- šanjem razlik,e rruei odkupno ceno živme in prodajno ceno mesa v mesnicah, skratka talko, da se stroški pri priprarvHijanijiu miesa za trg znižajo na najmainjšo mero. Ugotovili smo, ne samo s svinč- nikom, temveč tuidd s prak-bičnimi poiskUiSi, da bi lahko znižali ceno mesu. Zato smo po (razgovorih in ob- ravnavah z občinskimi organti ilo prarv, če bi ustrezni či- nitelji obrazložili bralcem tudi za- kaj se je zadeva zataknijLa, ko že Vemo, da Šentjurčani niso umak- nili predloga. Iz sindikalnega življenja Ni razlogov ZA PESIMIZEM V zadnjem obdobju je osred- nji motiv vseh razprav v go- spodarskih organizacijah, zdru- ženjih, sindikalnih organizaci- jah in organih komun vpraša- nje vpliva novih gospodarskih predpisov na poslovanje pod- jetij. Mirno lahko rečemo, da so v vseh kolektivih v zad- njih dneh-že izdelali posebne analize, ki kažejo, kakšen bo finančni uspeh podjetja ob istih gospodarskih uspehih in novih predpisih. Pri teh obravnavah, ki niso šle niti mimo najmanjših ko- lektivov, se kažejo tri značilno- sti. Oni, ki so doslej dobro go- spodarili in jim gospodarska reforma prinaša ob istem star tu za vse gospodarske panoge in znotraj njih za vsa podjetja precejšnje ugodnosti, ocenjuje- jo spremembe zelo optimistič- no in tudi iščejo možnosti'za še nove izboljšave proizvodne- ga postopka, zniževanje stro- škov in podobno, kar jim bo fii nančno stanje še izboljšalo. Druga skupina (tudi ta zajema veliko število podjetij), ki je ostala približno na istih finanč- nih pokazateljih, išče notranje rezerve v podjetju, da bi dvig- nili akumulativnost, povečali dohodek, okrepili sklade in po- dobno. No in tretji, to so oni kjer gospodarjenje ni bilo na najtrdnejših nogah, se čutijo prizadete. Ko smo samo delno skušali ugotoviti stanje in težave v zadnji skupini podjetij, smo na- leteli znova na velike razlike v pojmovanju sprememb, kijih je prinesla reforma gospodar- skega sistema. Nekateri se za- vedajo, da so jih spremembe predpisov prizadele samo zato ker doslej niso najbolje gospo- darili. Do odločitve ni bila dol- ga pot, precej bo treba spreme- niti. Ostali pa so se kratko ma- lo odločili za tarnanje. To je sicer res posebna pot, vendar ne bo dala nobenih rezultatov Se zlasti ne zato, ker gospodar- ska reforma sloni na dinamiki družbenega razvoja pri nas. Zanimiva je tudi ugotovltem da so oni, ki so se odločili za tarnanje, najglasnejši. In ne samo to, destruktivne razpra- ve in pesimistične napovedi so vplivale tudi na nekatere dru- ge gospodarstvenike. To pa zna biti škodljivo, predvsem pa je politično nevzdržno. Tako je vsaka razprava o tem, kaj bi bilo potrebno v spremembah »spremeniti«, do- kaj jalova, umestna pa je raz- prava, kaj je v tem ali onem podjetju potrebno narediti, da se bo stanje popravilo, pravijo proizvajalci. In še nekaj JS'do- kaj jasno — to ni več zadeva samo vodilnih oseb v podjetju temveč vsega kolektiva. Zelo zanimiv je tudi pregled vpliva novih gospodarskih predpisov na delitev dohodka v gospodarskih organizacijah Ta pregled ne daje povoda za kakršno koli tarnanje ali pesi- mizem, celo nasprotno. Zato je tudi zelo zanimiva primerjava posvetovanja, ki jo je pripra- vila ena izmed zbornic v Ce- lju in posvetovanja, ki so se ga udeležile vodilne osebnosti podjetij. Pri zbornici so v raz- pravi analizirali stanje in de- jansko ugotovili, kje so teža- ve. Tem podjetjem bodo poma- gali. Na drugem posvetovanju pa je prevladal pesimizem in črnogledost. Primerjava pa nam pokaže, da so prvi s kon- struktivno razpravo naredili korak naprej, na drugem po- svetovanju pa se je zadeva sa- mo zamešala. Zato je tudi pobuda politič- nih organizacij, da bi v tem obdobju pripravili čim več raz- nih seminarjev in tečajev, kjer bi te probleme podrobno obde- lali tudi s stališča našega na- daljnjega družbenega razvoja, zelo vzpodbudna. Ker končno novega gospodarskega sistema ne uvajamo zaradi gospodar- stva (če bi bilo tako bi lahko ostal isti), temveč zakadi ljudi in sicer tako, da bodo sami z uspešnim ali neuspešnim upravljanjem podjetja reguli- rali tudi svoje dohodke. In to velja enako za one izpod Tri- glava in one pri Djevdjeliji. Zato pač od tarnanja in pesi- „mizma res ne moremo mnogo pričakovjati. V zadnjih dneh so bili občni zbori sindikalnih podružnic v nekaterih podjetjih v celjskem okraju, ki so z občnimi zbori nekoliko zakasneli Med njimi je tudi sindikalna po- družnica trg. podjetja »Merx« raz- vila svoj društveni prapor. POMANJKLJIVOST Najbolj zanimiv je bil vsekakor občni zbor sindikalne podružnice v celjski Cinkarni. Udeleženci občne- ga zbora so obravnavali predvsem pogoje in nujne ukrepe, ki jih je tre- ba uresničiti, da se bodo delovni po- goji zaposlenih izboljšali. Inženir Rupnik je v razpravi zelo izčrpno poročal o stanju v valjarni in tako prikazal težavne pogoje dela v tem obratu. Dejal je, da v tem obratu delavci opravljajo težaška dela, in pri tem za ilustracijo navedel, da delajo tako, kot bi v gradbeništvu izkope še vedno opravljali s krampi in lopatami, ne pa z buldožerji in žerjavi. Zato je tudi opozoril, da je produktivnost dela ob sedanjih pro- izvodnih sredstvih dosegla višek. Hkrati pa je z zaskrbljenostjo opo- zoril na pomanjkljivost perspektiv- nega načrta Cinkarne, ki ne pred- videva modernizacijo in, mehanizaci- jo valjarne. Istočasno je tudi opo- zoril, da so delavci, ki delajo v tem obratu po petih letih dela fizično najbolj izčrpani, kar končno tudi ka- tegorično sili k sp)remembam. Po njegovem mnenju bi modernizacija valjarne morala dobiti prednost. Tudi drugi udeleženci občnega zbora so živo razpravljali o raznih vprašanjih. Tako so omenili, da so sanitarne naprave nezadostne in mestoma tudi zanemarjene. V raz- pravi so tudi poudarili težnjo po decentralizaciji upravnih organov ker ugotavljajo, da sedanji samo: upravni organi niso imeli dovolj sti- ka s kolektivom. Delegati se tudi niso strinjali s predloženo listo kandidatov za novi upravni odbor sindikalne podružnice in so jo na koncu tudi spremenili. TUDI LETOS TOMBOLA V LEVCU Občinski sindikalni svet je tudi letos sklenil, da bo v juniju priredil veliko tombolo. Tudi tokrat priprav- ljajo lepe dobitke, najprivlačnejša pa bosta . vsekakor »fičo« in »spaček« Tudi letos bodo ves dobiček od tom- biale porabili za počitniško skupnost Celje. CLANI KOLEKTIVA SO REKLI NE! Pred dnevi se je končal prvi del zapetljajev v restavraciji »Kladi- var«. Pred časom so namreč vsi čla- ni kolektiva v posebnih dopisih ob- vestili ustrezne organe, da ima upravnik te restavracije nepravilen in surov odnos do uslužbencev in do gostov. Rezultat njegovega po- slovanja je bil, da so najboljše mo- či zapuščale to podjetje. Zadeva pa je končno dosegla mejo. Člani ko- lektiva so se tudi spametovali in ugotovili, da z odpovedjo ne bodo dosegli ničesar, ker bodo naslednji uslužbenci izpostavljeni istim ne- pravilnostim. Zato so sklicali sku- pen sestanek vsega kolektiva, kjer so te odnose priKazali v pravilni lu- či. Posvetovanja se je udeležil pred- stavnik Občinskega sindikalnega sveta in atletskega društva Kladi- va r. Na posvetovanju so ugotovili, da je upravnik restavracije res nepra- vilno ravnal s podrejenimi. Svoje napake je tudi sam priznal. Hkrati so se tudi domenili, da bo kolektiv umaknil predlog za nastavitev no- vega upravnika, in sicer za dobo treh mesecev. Ce se stanje do tedaj ne bo popravilo, bodo svojo zahte- vo po namestitvi novega upravnika znova zastavili. Na sestanku, ki je potekal v ko- ristnern in pravilnem, a odkritem obravnavanju slabosti, so ugotovili, da bodo potrebne nekatere spre- membe v podjetju. Hkrati so opozo- ril, da je kolektiv v zelo težavnem položaju, ker odvaja sredstva atlet-" skemu društvu Kladivar, zaradi če- sar so skladi podjetja minimalni in ne zadoščajo za urejevanje in ob- navljanje prostorov restavracije, de- loma pa so zaradi tega prikrajšani uslužbenci restavracije tudi pri oseb- nih dohodkih. NAJNIŽJE PLACE v CELJU Pred kratkim je bil občni zbor sindikalne podružnice obrtnega pod- jetja »Šivalnica« v Celju. Razen ne- katerih proizvodnih problemov so članice sindikalne podružnice obrav- navale predvsem vprašanje dohod- kov v njihovem podjetju. Analize so namreč pokazale, da ima to obrtno podjetje najnižje osebne dohodke v Celju in tudi v celjskem okraju. Ta- ko je pretekli mesec znašal najnižji dohodek okoli 5 tisoč dinarjev, naj- višji (plača upravnice) pa okoli 18 tisoč dinarjev. Tako nizke dohodke so deloma opravičevali s slabim iz- polnjevanjem norm — samo 49 od- stotkov, vendar že ta odstotek kaže, da norme v tem podjetju ne morejo biti prav realne. VSAKA PODOBNOST JE LAHKO LE SLUČAJNA Janez razmišlja o svoji usodi Janez je bil dokaj dobrodu- šen možakar. Pa tudi delaven. Najprej je bil delaven v mla- dinski organizaciji, pozneje v drugih organizacijah. Žilica mu pač ni dala miru, da ne bi kakor koli še naprej deloval. A ne samo to. Janez je skrbel tu- di za svojo izobrazbo. Janez je vedel, da brez znanja, ne bo mogel dolgo. Vsak dan je iz- rabil kako urico in prelistal »li- teraturo«, na koncu pa še ča- sopise. Politika ga je pač za- nimala. PolitiKa je že privlač- na reč. No, ne samo politika tudi oglasi znajo biti privlačni Pred dnevi je sedel v kuhi- nji (danes pravimo temu dnev- na soba) in obdeloval »litera- turo«. Delo, Celjski tednik in Večer je obral od začetka do konca in počez. Literarno seje lotil še oglasov. Gromska strela!, kaj pa je to? Podjetje »Stolpograd« razpi- suje delovno mesto to in to najnižja plača 30 tisoč dinar- jev, je prebral. To je ja moje delovno mesto si je dejal Janez. Kako so le mogli razpisati natečaj, ko ni praznega mesta? Bržčas je pomota, se je ves rdeč od nenadnega razburja- nja potolažil. Spomnil se je obdobja pred tremi leti. Tedaj je to mesto zahtevalo res veliko volje in prizadevnosti. Upravnik nase- lja ni najlažji posel, posebno če naselje še ni urejeno. Tedaj so ga poklicali. »Tovariš Janez, posebno na- logo imamo za te. Vemo tudi da bo težavna, vendar ji boš prav ti lahko kos, ker znaš rav- nati z ljudmi.« Janez se ni upiral. Potreba je potr-eba. Tri leta se je pehal za nase- lje, tri leta najhujših težav je prebrodil in nihče mu tedaj n' rekel, da ne dela prav. Prav nasprotno. No, tega oglasa pa res ne razumem, si je dejal. Po- tolažil se je, morda pa je le samo pomota. Povprašal bo. V podjetju je spraševal. Nih če ničesar ni vedel. Samo mu- zali so se. Upravni odbor c tem baje ni sk'epal, delavski svet tudi ne. Samo nihče mu ni upal pogledati v obraz Ljudje pa so ga,spraševali — kaj res nisi več upravnik na- selja? In tedaj je Janez začel raz- mišljati o svoji usodi. Tri leta sem se pehal, da sem spravil naselje pokoncu. Osem- najst tisoč je bila moja plača Sedaj pa, ko je gneča mimo ko so potrebni le še tekoči po- sli, bom moral odstopiti mestc nekomu, ki ima vselej bolje zli- kano srajco, v rokavih zlate gumbe, za vratom pa metuljč- ka. Sedaj, ko iji več toliko pe- hanja tudi naenkrat obstajajo pogoji za višje prejemke nove- ga upravnika. To bi moral biti bolan, da b' pogoltnil tako kislo kumaro. Zato Janez, ki ni bolan, n' prenehal s poizvedovanjem. Po- časi se je zadeva odvijala. Kot klopčič. In se tudi zavozljeva- la.lMekdo mu je najprej zaupal da so se res o tem že meniili in da že imajo pripravnega člove- ka. Človeka, ki bo znal ravna- ti s stanovalci naselja kot.z ži- vino in ki bo tudi znal vihteti »batino«. Tedaj se je Janez zares za- čudil. Z ljudmi ravnati kot z živino?, je še enkrat vprašal Tega si pač naši ljudje ne za- služijo, je tedaj pomislil. Janez je doma še naprej raz- mišljal o svoji usodi in o uso- di nasploh. Čudno zares čudno je venomer ponavljal. Zakaj me niso obvestili? Zakaj mi niso povedali, da za to mesto nisem sposoben? Zakaj je v začetku bila potrebna dobra beseda in strpnost pri upravljanju nase- lja, danes pa je potrebna »ba- tina«? Res, res čudno. Časi se sicer menjajo, vendar na bolje, je modroval Janez. Janez je modroval in modro- val, na koncu pa je le ugotovil da bo tisti, ki bi se rad igral napravil bolje, če si kupi žogo kot da se igra z ljudmi. Ker končno, kdor se poigra z enim človekom se lahko pozneje tud' z več ljudmi. To pa že ni več podobno igri, ker v vsaki igri z žogo uporabljajo le eno žogo in vselej samo žogo! PRIHODNJIH PET LET Prejšnjii teden je bila v Žalcu seja dbeh zborov občlniđkega Ijiud- skega odlbora, na kaiteri so obrav- navali petletni perspeikitiivni načrt razvoja občine, diružbeni načrt za to leto ter občinski proračun. Osnovna značilnost petletnega perspektivnega načrta žalske lOb- čine je predvsem v znatnem po- večanju družbenega bruto pro- dukta, saj se bo ta povečal za 13,2 odstotka, od tega v industriji za 12,9, Ikmetijstvu 18,3, gradbe- ništvu 11,5, trgovini 29,3 gostin- stvu 27,7, v obrti za 26,1 in komu- nali za 8,2 odstotka. Hkrati s tem se • bo povečala tudi osebna po- trošnja za dkrog 10 odstolkov. Ker v žalski občini dve tretjini celotnega narodnega dohodka ust- varja industrija, je razumljivo, da bo ipoglarvitna skrb v obdobju pet- letnega .perspektivnega načrta re- konstrukcija posameznih podjetij. Poleg Tovarne nogavic na Polzeli, ki jo bodo v item obdobju popol- noma moderniziralld, bodo znatne investicije vložili v rekonstrukcijo preboldske in šempetrske tekstil- ne tovarne, Juiteiksa v Žalcu ter keramične industrije v Dibojah, ki bo ^preusmerila svojo proizvodnjo v izdel'ovanje grafitnih topilnih loncev in porcelana. V industriji bodo prav tako posebno skrb po- svetili razrvoju kovinske stroke. Da bi pa rešili iše vprašanje za- bukovškega ru'dnika, se bo te dni sestala komisiija članov republi- škega Izvršnega sveta, okrajnega in občinskega ljudskega odbora ter 8troi!a)i\mjakov, ki bodo proučili možnost nadaljnjega razvoja rud- nika. V kolikor bi se izkazalo, da kakšnih posebnih možnosti ni, bo rudnik postopno prenehal z de- lom. Diruga važna gospodarska pa- noga žalske občine je kmetijstvo. PetJletni .perspeiktivni načrt pred- videva tudi precejšen porast pro- izvodnje zlasti ob povečanju po- vršin socialističnega sektorja, s specializacijo posameznih kmetij- skih gospodarstev ter z ureditvijo vprašanj stimulativnega nagraje- vanja kmetijskih delavcev. Po- sebni poudarek bo še dalje na pri- delovanju hmelja in živinoreji. Poleg vsega t&ga predvideva na- črt tudi skladen razvoj ostalih go- spodairskih področij — obrti, go- stinstva in turizma, razvoj zdrav- stva in šolstva. Mladina poje v OKVIRU OKRAJNE REVIJE IN MLADINSKEGA PEVSKEGA FESTIVALA BO 15. IN 16. APRILA V CELJU VELIKA REVIJA, NA KATERI BO NASTOPILO 19 MLA- DINSKIH PEVSKIH ZBOROV S 1250 PEVCI. V zvezi s pripravami za to revi- jo, ki naj bi tako kot prejšnje revi- je, vendar še polneje in žlahtneje afirmirala našo pevsko kulturo in pomen estetske vzgoje pri oblikova- nju mladega naraščaja, smo zapro- sili za razgovor celjskega glasbene- ga pedagoga Jurčeta Vrežeta. Po- vzemamo nekaj misli. Priprave za občinsko revijo so v polnem teku, pri čemer je zlasti raz- veseljivo prizadevanje prirediteljev, da bi ta dan naredili mladim pev- cem čim prijetnejši, resnični praz- nik. Ponekod, kakor v Šmarju, jih bodo obdarili s spominskimi daro- vi, kar bo prav gotovo lepa spodbu- da pri nadaljnjem udejstvovanju in razvijanju mladinskega zborovske- ga petja. Letošnja občinska revija bo v pri- meri z lansko v pogledu števila zbo- rov in pevcev kakor programske li- terature pomenila določen vzpon. Poleg tega, da število zborov in pev- cev iz leta v leto raste, so občutne tudi kvalitetne spremembe; za le- tošnjo revijo so se zbori pričeli pri- pravljati že v začetku šolskega le- ta, pri čemer so zajemali snov iz sodobne kompozicije, primerne tudi za proslave, na katerih nastopajo. Največje težave, ki neizogibno spremljajo in ponekod bolj ali manj zavirajo normalni razvoj mladin- skega zborovskega petja, pa so v pomanjkanju strokovnega kadra primernih prostorov in seveda v tri- izmenskem pouku. V tem smis'u je nemara najslabše v mozirski občini, kjer na nekaterih šolah sploh ni po- uka in ki premore le dva zbora — v Ljubnem in Gornjem gradu. V celjski občini so razmere dosti bolj- še — skoraj vsaka šola ima svoj zbor in tudi vprašanje kadra so vsaj deloma rešili s tečaji. Vendar pa tu- di tu ni na razpolago dovolj prosto- rov in se tudi tu pouk vrši v treh izmenah. Ce upoštevamo še, da so povečini prav pevci tisti, ki tako re- koč nosijo zastavo aktivnosti v naj- različnejših krožkih, je tu še ena te"- žava več. Glasbeni vzgojitelji si seveda pri- zadevajo, da bi »cvetko z vrta g.as- bene kulture«, kakršna je mladinsko petje, gojili z ljubeznijo, in v tem je morda najboljše zagotovilo, da bo vzcvetela še lepše in bujneje. dhr Dobre in slabe strani v preteklih dneh so bHi skoraj po vseh krajih žalsike občane zbori volivcev. Na njih so razpravljali o petletnem perspektivnem načrtu ter o potrebah svojih krajev gle- de na ta načrt. Skoraj povsod so ugotavljali, da se bodo morali opi- rati predvisem na svoje lastne sile in v štirih krajih — Galiciji, Gri- žah, Tmavi in Ponikvi so sprejeli predlog za krajevni samopriigpe- vek. Tudi udeležba je bila lepa, razprava živa, rezultat pa je bil v tem, da so iznesli mnogo pamet- nih predlogov. Medtem ko je do- slej veljalo mnenje, da so zbori volivcev najufiipešnejši ob nede- ljah, ko imajo ljudje na podeželju največ časa, se je pokazalo, da so ti zbori prav tako uspešni tudi ob delavnikih. Toda — vsepovsod vendarle ni bilo vse taiko »lepo« in ni šlo vse tako »gladko«. Predvsem so se po- javile tudi nekatere negativne strani pri obravnavanju določenih vparajšanj, celo nekak lokalpatrio- tizem. Na primer: v neikem kraju 6o sprejeli za ureditev določenih reči sklepe, te siklepe ,pa naj bi po njihovem mnenju uredila oziroma uresničila občina. In dalje: v ne- kem kraju so se pritoževali nad tem, da so recimo v drugem kraju dobili toliko kubikov peska veČ kakor oni. Nekje so pa celo skle- nili, da potrebujejo za vodovod določen znesek in sprejeli sklep, da bo ta znesek piriispevala občina. In Itako dalje. Seveda je res, da takih in po- dobnih primerov ne more reševati nihče drug kakor tisti, ki je o njih sklepal; zato bi bila dolžnost ob- činska a odbora kakor krajevnih odborov, da bi na zborih volivcev ljudem to obrazložili. Občinski Ijudskii odbor ni zato tu, da se dkvarja s takimi rečimi, ki zadevajo iziključno določeno podr>očje in ki bi jdh lahko torej brebivalci (tega področja reševali in rešili sami — seveda z razumevanjem in priza- devanjem in zavestjo, da jiih rešu- jejo zase in za skupnost. 6. in 7. maja srečanjevDachou Dne 6. in 7. maja se bodo srečali v nekdanjem zloglasnem taborišču Dachau bivši politični zaporniki in interniranci iz najrazličnejših držav. Zato tudi sekcija internirancev pri Glavnem odboru ZB NOV Sloveni- je vabi nekdanje internirance ter njihove svojce in prijatelje, da se udeležijo te svečanosti. Cena potovanja je 18.800 din. Vse podrobne informacije dobe intere- senti pri Občinskih odborih ZB — sekcija internirancev, ali pri poslo- valnici Kompasa v Celju. Prijave za potovanje sprejemajo oBčinske sekcije internirancev in po- slovalnice Kompasa najkasneje do 8. aprila. S prijavo mora vsak ude- leženec dostaviti tudi vse potrebne dokumente. ZA MLADE KOMUNISTE Komisija za idejno-politično iz- obraževanje pri šmarskem občin- skem komiteju Zveze komunistov je pred dnevi organiziral dvopopol- dnevni seminar za mlade komuniste v Rogaški Slatini in Šmarju pri Jel- šah, ki se ga je udeležilo preko 60 mladih komunistov. V kratkem bodo podoben seminar izvedli še v Koz- jem, s. PERSPEKTIVNI NAČRT IN ZBORI VOLIVCEV Pred dnevi sta se v Šoštanju sestala oba zbora občinskega ljud- skega odbora, ki sta na svoji seji obravnavala predlog petletnega perspektivnega načrta razvoja občina ter predlog družbenega načr- ta za to leto. Predlog obeh načrtov so pred tem obravnavali tudi zbori volivcev, ki se jih je udeležilo veliko število državljanov. Oba načrta so sprejeli hkrati pa iznesli mnogo koristnih predlogov, kako bi odpravili neka- tere pomanjkljivosti, ki neposredno vplivajo na družbeni standard de- lovnih ljudi. Po mnenju volivcev bi bilo treba več skrbi posvetiti vzdr- ževanju občinskih in okrajnih cest, popraviti šole v Cirkovcah, Šentilju in Pesju, v Topolšici in Zavodnji pa nuditi več pomoči pri gradnji dvo- ran. Nadalje so v Šoštanju kritizi- rali premalo skrb občine pri gradnji stanovanj za potrebe prosvetnih de- lavcev in ostalih javnih uslužben- cev. Na mnogih zborih so obravna- vali tudi vprašanje preselitve občin- skega sedeža iz Šoštanja v Velenje s čimer se niso strinjali, ker bi ta preselitev zahtevala prevelika de- narna sredstva za gradnjo novega upravnega poslopja. Oba zbora občinskega ljudskega odbora sta vse pripombe zborov vo- livcev obširno obravnavala in jih tu- di sprejela. Tudi glede preselitve sta sprejela sklep, da se odloži, do- kler ne bi našli rešitve za koristno uporabo sedanjih občinskih prosto- rov in istočasno finančne možnosti, ki ne bi obremenila tistih dejavno- sti, ki jih je občinski ljudski odbor dolžan finansirati. Poleg perspektivnega in družbe- nega načrta so odborniki obravna- vali tudi predlog občinskega prora- čuna za to leto. Največji izdatek je namenjen družbenemu skladu zŠ šolstvo in sicer v znesku 110 mili- jonov dinarjev. Odborniki so nadalje obravnavali predlog odloka OLO Celje o delitvi skupnih dohodkov okraja in občin med okrajnim ljudskim odborom in med občinskimi ljudskimi odbori na njegovem območju. S predlogom so se načelno strinjali, vendar so me- nili, da šoštanjska občina v letoš- njem letu še ne bi mogla prevzeti sofinansiranja tistih srednjih šol. ki jih obiskujejo dijaki občine, ker je okraj vsa ta sredstva dodelil celjski občini. Občinski ljudski odbor je tudi predlagal okraju Celje, da bi pre- vzel del prispevka za sklade zdrav- stvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, ki bi ga morale po predlogu okrajnega družbenega na- črta plačati v celoti občine, medtem ko ga je po določbah zakona 0 zdravstvenem zavarovanju kmetij- skih proizvajalcev dolžan plačati tu- di okraj. Oba zbora sta nato sprejela še odlok o ustanovitvi občinskega sklada za šolstvo, razen tega pa prevzela v občinsko upravljanje še bolnišnico za TBC v Topolšici in Industrijsko rudarsko šolo v Vele- nju. SEMINAR Občin^i odbor SZDL Žalec bo v sodelovanju z delavsiko univerzo in občinskim odborom SZDL Šo- štanj priredil v začečetku aprila ' tridnevni seminar, im katerem bo- do udeleženci obravnavali naloge, metode in sistem dela po V. ikon- gresu SZDL Slovenije. S. L. Moj kraj včeraj, danes in jutri (Jugoslovanske pionirske igre v Žalcu) Na pobudo občinskega odbora SZDL so v Žalcu ustanovili odbor Za izvedibo jugoslovanskih pionir- skih iger, ki ga vodi Edmund Bo- žiček. Odbor dela že precej časa in je pripravil podrobni program. Iz- volili so tudi komisijo, ki bo spremljala akcijo prvega dela naslova — Moj kraj včeraj. Uspehi pionirskih iger so se že pokazali. Pionirji so poleg na ne- katerih drugih prireditvah sode- lovali tudi v proslavah 8. marca. Da bi se seznanili z zgodovino NOB, se bodo pionirsiki krožki .po- vezali z boroi, ki j;im bodo posre- dovaill zanimive podaitke. Drugi pionirsiki krožki bodo zbirali po- datke in predmete iz naše daljnje preteklosti, ki jih bodo potlej raz- stavili. Poleg vsega tega bodo pionirji sodelovali na občinskem telovad- nem festivalu, ki bo v začetku ju- nija v Zailcu, v okviru iproslatv 20. obletnice vstaje pa se bodo udeležili pohoda po poteh Savinj- ske čete. Odbor za izvedibo jugoslovan- skih pionirskih iger v Žalcu se je tesno povezal s terenskimi orga- nizacijami, ker se zaveda, da bodo le tako lahko dosegli kar najboljši uspeh. S. L. V bodoče še več stanovanj Kdor bežno potuje po Šaleški dolini, bo pomislil, da je to ed'ina komuna brez stanovanj'skega pi^> blema: saj nove stolpni<5e in bloki kar bleščijo še odrežejo tisti, ki se tega pravila ne dirže. Izidatki za dopolnilno delovno silo, če lahko tako rečemo, bi bili nepotrebni, če bi obdelovalna površina kmetij- skega gospodarstva zajemala za- dkroženo celoto in če bi tako od- padal nepotrebni premiki. A kot tretje nastopa tudi po- rast direktnih stroškov proizvod- nje zaradi razlkosanosti zemljišč. In sicer najbolj tam, kjer je piro- izvodnja bolj mehanizirana. Vze- mimo najbolj preprost primer. — strojno setev. Traktor zapelje se- jalni stroj najprej na prvo njivo. 2e na njej nastajajo večji stroški saradi nenehnega obračanja stro- ja, uravnavanja in podobno. Ko konča, mora traktorist • zapeljati atroj na naslednjo njivo. Zopet novi sitroški, ure tečejo, stroji so neizlkoriščeni, vemo pa kako dra- ga je strojna ura in ne na koncu, kako potrebni so stroji v konicah, ko morajo traktoristi voziiti in de- lati tudi ponoči, da opravijo delo ob pravem času. Vsega tega ne bi bilo, če bi obdelovalna površina kmetijskega gospodarstva bila za- okrožena. In ko na kraju seštejemo rezul- tate vseh teh činiteljev, a jih je še več, ugotovimo, da je tudi za- radi razdrobljenosti obdelovalnili površin poslovni uspeh gospodar- stva manjši. S tem pa se ustrezno zmanjšajo tudi osebni dohodki za- poslenih in skladi kmetijskega gospodarstva. Zato je razumljivo, da so v ve- čini kmetijskih gospodarstev pri- stopili k zacfcroževanju obdelo- valnih površin zelo energično. V teh dneh sem obiskal tri kmetij- ska gospodarstva in povsod so to vprašanje postavili med prve na- loge. Tam kjer še niso, ga bodo pa morali. M. Iršič Znova dvojne cene Celjska nova mlekarna je dolgo časa čakala, da je vsaj deloma za- živela. Ker so objektivni pogoji zavirali dokončno ureditev nove mlekarne v Medlogu, so se v Celju odločili, da bodo za poslovanje usposobili vsaj prvi del, kjer ni bilo tolikih težav. Tako je začel obratovati prvi sodobni del nove mlekarne. Zaenkrat sicer še ne bodo mogli dostavljati mleko po- trošnikom na dom, vendar bodo lahko odkupili več mleka, na trgu pa ne bo več toliko preglavic za- radi njega. Tako imamo v Celju praktično dve mlekarni, ki pa po- slujeta v različnih pogojih. Obrat nove mlekarne, ki so ga pravkar usposobili, zaradi sodobne opreme in ker ima status poizkusnega ob- ratovanja, obratuje z manjšimi stroški. Zaradi tega so tudi znižali ceno mleku na staro ceno, ven- dar Celjani lahko dobijo mleko po nižjih cenah samo v dveh pro- dajalnah, ki jih zalaga obrat nove mlekarne. Stara mlekarna je že odstopila novo prodajalno v Vod- nikovi ulici, za drugo prodajalno pa se še niso dokončno zmenili. Tudi samopostrežni trgovini se za- nimata, da bi dobivali mleko iz obrata nove mlekarne. Razdrobljenost težava Posebno težko delo pa imajo na Kmetijskem gospodarstvu v Šmarju. Osebni dohodki so res pičlo odmerjeni. Posestvo je raz- drobljeno na preko 7O00 parcel, a delavec je plačan od kilograma sena, litra mleka; to je njegov učinek. Nihče pa mu ne more na- graditi zapravljenega časa, ki ga potroši ob premikih ,po sedemtiso- čih parcelah. Prav gotovo je vpra- šanje popolne arondacije posestva eno najpomembnejših pri reševa- nju tega problema. Uravnavanje odnosov med oenaoni, proizvodnjo in trgom tega še ne more rešiti. Pa tudi pestrost ikmetijskih kul- tur, kd na tem posestvu še ob- stoja, ni ekonomsko obetajoča. Rešili so nad 30 milijonov dinarjev Preteklo nedeljo so se zbrali ga- silci občine Šmarje pri Jelšah na letnem občnem zboru. Občnega zbora Občinske gasilske Zveze so se udeležili do malega vsi izvolje- ni delegati gasilskih društev, predsednik OGZ Celje tov. Jožko Lojen in zastopniki ostalih druž- benih organ'iizaoij. Iz poročil, ki sta jih podala predsednik in poveljnik Občinske gasilske zveze, kakor tudi iz zelo pestre in živahne razprave posne- mamo te-le ugotovitve: Na območju šmarske občioie de- luje 22 prostovoiljnih in 2 indu- strijiski društvi, torej skupno 24 gasiLlsikih društev z 1038 člani. De- javnost teh društev je bila v ipre- teklem letu zeLo razgibana. Zlasti so lepo sodelovali pri štafeti mla- dosti, lepo so uvedli požamovar- noetni teden, proslavili razne po- membne obletnice iz območja ga- silstva kakor tudi druge obletnice in proslave. Izvedli so tudi ocenje- vanje vseh društev, pri katerem je med prostovoljnimi gasilskimi društvi zasedlo prvo mesto dru- štvo Kozje, med industrijskimi pa društvo iz Steiklame iz Rogaške Slatine. Društvi sta tudi uspešno tekmovali za dkrajno prvenstvo. Kozje je na okrajnem prvenstvu zasedlo med prostovoljci 5 mesto, Steklarna pa med industrijskimi društvi prvo mesto. Društva so iz- vedla tudi obilico dnevnih in noč- nih vaj, sodelovala pri 13 požarih in očuvala nad 30 milijonov di- narjev premoženja. Društva so bila, kljulb izredno pomanjikljivi in zastareli opremi, sposobna izvajati požarno varnost. Zato gre vsem društvom še po- setona .pohvala, saj posebno Skrb posvečajo čuvanju opreme. Teh- nična opirema je pa najbolj pereče vprašanje šmarskih gasilcev. Za uspešno opravljanje požarno-var- nostne službe ne zadostuje le za- dostno število gasilskih društev in stroikovna sposobnost ter priza- devnost članstva, ampak tudi za- dovoljiva tehnična oprema. Zlasti pereče je vprašanje cevi, brizgalk, ki so po večini stare in izrabljene, kakor tudi gasilskih avtomobiilov, saj je v občini samo en gasilski avtomobil, ki ga je pred kratkim dobilo gasilsko društvo v Rogaški Slatini. Vendar pa je bilo na zboru čutiti, da se bo stanje občutno iz- boljšalo, saj bo občina v tem letu namenila znatno večja sredstva za gasilstvo kot doslej in da bo tudi okrajni gasilski sklad znatno do- prinesel k ,požami varnosti šmar- ske občine. Občni zbor pa je pokazal še eno razveseljivo dejstvo, namreč, da so gasilci šmarske občine tudi po- litično napredovali. Tesno so po^ vezani z vsemi družbenimi orga- nizacijami. Lepo število gasilcev dela v organih oblasti, v delav- skih in zadružnih svetih, uprav- nih odborih ter v drugih organi- zacijah in društvih. Gasilci so se na tem zboru po- menili o vrsti problemov, med drugim tudi o združenju manjših društev z večjimi, dalje o prosla- vah 20-letnice vstaje, ter sprejeli vrsto sklepov. Med njimi je tudi sklep, da bodo v svoje vrste vklju- čili čim več žena in mladine, da- lje, da bodo še bolj kot doslej skr- beli za preventivno dejavnost, da bodo nabavUi 40 filmov in jih predvajali po vsem terenu, da bo- do organizirali krvodajalsl^ ak- cijo itd. , A. S. Za krepitev Smarski sindikati delajo: rešu- jejo vrsto drobnih vprašanj, a le s prizadevanjem celotne skupno- sti se bo šmarsko gospodarstvo utrdilo in vzporedno s tem okre- pila tudi dejavnost in vloga sindi- katov. 2e s tem, da znajo kritično poiskati pomanjkljivosti, so na- pravili ikorak naprej. Atl je vprežno živino mogoče navaditi na slovenske izraze Na članek, ki smo ga objavili v predzadnji številki pod tem naslovom, nam je S. J., preprosti človek z dežele poslal tale ša- ljivi odgovor. KMET: Levo, de'ino in nazaj, naprej postrani, nič tako me bedasto ne glej! Ti strela jasna, desno, tja na njivo, odpri veridar uho ušivo! VOL: Eh, km nt, nič se ne muči, izrazov novih me ne uči! Cruk in tihot me bosta še naprej vodila in še izrazov tujih čudna sila. Saj veš, navada stara ni le majca. celo kot slišim, je železna srajca. KMET: Kaj hočeš, si pač pristni vol, spoznaš se le na palico in koL A da povem ti po pravici, težko je tudi s kmeti, so namreč čudni strici, ki jim hudo je razumeti, da razen tujih spakedrank so tu še kakšni naši klici. Med zidovi, v prahu in na pobočjih V sredo je bila skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju. Problema- tika, ki jo je skupščina zajela je bila zelo pestra. Vendar smo še pred skupščino skušali zve- deti tudi nekaj podrobnosti o delu zdravnikov, ki ne'ordini- rajo v mestu. Obiskali smo dr. Saša Dopliharja v Storah, ki nam je o značilnostih, težavah in problemih na sploh tole po- vedal: Store so sicer razmeroma majhen kraj, a so vseeno indu- strijsko središče. Vse zaledje je kakor koli vezano na železar- no. Tako tudi kot zdravnik, če- prav je Zdravstveni dom samo- stojna ustanova in ne obratna ambulanta, čutim vez z žele- zarno. Prav prijeten pa je ob- čutek, da tudi železarna nikdar ne pozablja na to. Tako bomo lahko uredili zobno ambulanto okrepili bomo preventivno de- javnost, sedanje dokaj slabe prostore pa bomo lahko preure- dili. Končno naj povem še to da bomo verjetno dobili nov zdravstveni dom. Ze ti podatki ki pa niso ne vem kako ilustri- rani, dovolj zgovorno potrjuje- jo vez med zdravstvenim do- mom in tovarno, saj je prav delavski svet železarne sklenil da bodo prispevali precejšnja sredstva za ureditev teh naj- bolj perečih vprašanj. Izrabljanje socialnega zava- rovanja s »simuliranjem« za- radi osebnih koristi je res na deželi poseben problem, ven- dar ni zelo razširjen. Menim da tudi spodbudnejše nagraje- vanje vpliva na upadanje iz- rabljanja. Zelo spodbudna pa je ugotovitev, če me že o tem sprašujete, da pri tem vpraša- nju ne občutimo nobenega pri- tiska s strani podjetja. Kajti razumljivo, to bi na koncu pri- vedlo do slabih rezultatov. Skratka, pri preostrem kriteri- ju za odobritev bolniških do- pustov, bi se zgodilo, da bi ostala skrita kaka hujša bole- zen. Posledice pa bi prizadele človeka. Menim pa, da je po- klicna dolžnost zdravnika, da ljudem pomaga. Ce, so ljudje zdravi, lahko učinkoviteje de- lajo in tako naprej. Ko sva se o teh problemih pogovarjala, je navezal še vprašanje zdravil. Takole jede- jal: Tudi glede tega ne moremo reči', da je še vse v najboljšem redu. Vendar ta problem ni pre- tirano pereč. Res se sicer zgo- di, da obležijo zdravita na po- licah, da se nabirajo in da gre- do s tem v izgubo. Toda zdravnik to sam le težko pre- preči ali pa sploh ne more. Istočasno pa se zastavlja še vprašanja ali naj zdravnik upo- rablja cenejša ali dražja zdra- vila. Tudi to je vprašanje, ki lahko vpliva na znižanje izdat- kov Zavoda za socialno zava- rovanje. Vendar menim, da pri tem ne sme prevladati cena zdravila, temveč učinek. To pa končno vselej pri pravilni izbi- ri zdravila brez ozira na ceno tudi zmanjšuje stroške, kajti med izgube zaradi bolezni ne smemo šteti samo izdatke za zdravila, temveč predvsem tu- di nezmožnost za delo in po- dobno. Ce zadevo ocenjujejo s te strani, je gospodarsko naj- bolj smotrno, da bolnik dobi ti- sto zdravilo, ki mu lahko naj- bolje in najhitreje pomaga in ga ozdravi. Na koncu sem dr. Saši Dop- liharju zastavil še eno zanimi- vo vprašanje. Kaj menite o prehrani ljudi na vašem ob- močju? To vprašanje je zelo zanimi- vo in pomembno. Zadeve glede tega ne moremo do kraja po- splošiti, vendar kaže, da ljudja posvečajo doma preh-ani pre- malo pozornosti. Morda je vzrok ta, da so ljudje o pravih pogojih pravilne prehrane ne- zadostno poučeni. Drugo pa je da se veliko ljudi vozi iz okoli- ških krajev in kljub temu, da je tovarna zelo dobro organizi- rala dovoz in odvoz delavcev na delo in nazaj na domove le-ti nimajo pravega reda pri prehrani. Prvo slabost bi lahko s poučevanjem in vplivom vseh odpravili, druga pa je od- visna od nadaljnje stanovanj- ske izgradnje v Storah. Nazadnje sva se dotaknila še priliva kmečkega prebivalstva v ordinacijo. Ta se postopoma povečuje, vendar p'etežno iz bližnjih krajev. Oddaljenejši kraji so tako tudi v zd-avstve- nem smislu nekoliko prizadeti. Zato si tudi prizadevamo, dn bi v oddaljenejših k-ajih ustano- vili manjše ambulante, kjer bi zdravnik ordiniral le dan ali dva na teden. Menim, da bomo to lahko vsaj v nekaterih kra- jih hitro uresničili. -mi KAREL POLUTMK POIMD V VODI Ko se prenehata prepirati dan in noč za nadoblast, in končno noč dnevu kloni, se začne pomlad. Son- ce se vsak dan dlje časa sprehaja po nebu in prebuja zaspance k živ- ljenju. Mojca prosi mamico za kratke no- gavičke, sine pa ima le še lahek pu- loverček. Na dvorišču rišeta po tab- lici prve črke — saj bosta že kma- lu šolarčka. Tomažek in Romanca trgata prve cvetlice, eden zvončke drugi trobentice — mali Marko pa hoče napraviti šopek kar iz vseh. Daleč na levških poljih so vzlete- le vrane. Pregnala jih je stara že- nica, ki nabira regrat — še tja ob Savinjo mora, na tiste peščene sipi- ne, tam je popolnoma bel in kako dober je zabeljen. Cez travnike, ob robu gozda, pod tisto skalnato vzpetino si je Savinja vsekala svoj tir. Morda ne porečeš da je tudi v njej pomlad. Je, in kakšna, poglejmo v njo. Zadnja snežnica je.odtekla in dno pošteno oprala. Struga se je umirila tako čista je — zaživelo bo v njej Debeloglavi klen, ta lisica naših voda, se je prvi prebudil in se oko- rajžil, da pogleda malo po vodni po- vršini. Iz globokega tolmuna se večkrat dvigne, potem pa takoj na- iaj, saj ga je strah pred lastno sen- co. Dobro se mu zdi, da je zimo ta- ko poceni pretolkel, sedaj ve, da ga ne čaka kaj hudega. Glej glej. nad njim nekaj miglja — pogledati bo treba. Sam sebi pravi: »Bodi previ- den, veš kako si lani nastradal, ko si prehitro hlastnil po majskem hro- šču.« Res srečo je imel takrat, Fran- celj je bil malo nepazljiv in lep de- bel klen je fzginil nazaj v globino Stvar pa mu ne da miru, previdno zaplava pod grm, potem se počasi dviga — stvar si je treba le dobro ogledati. Hinavsko preži. Jej, saj ni hrošč, nekaj rumenega, bolj nežne- ga je. Metuljček se hoče rešiti mo- krega sveta, zato se trudi, da bi se privlekel do obrežja. Kako se je naš znanec prestrašil, ko je vodna gla- dina postala ob udarcih malega me- tuljčka nemirna. Brž je smuknil v globino. Ne da mu miru, samega sebe prepričuje, to je vendar maj- hen metuljček, ki ga že iz prejšnje- ga leta poznam. Samo take barve pa ga še res nisem videl. Velik bel gobček ga je požrl, prva hrana po- mladi. Nemirno plava, se dviga in potap'ja, v njem je nekaj zaživelo Podust ni tako spretna, kot njen sostanovalec, debeli ^clen. Zadovolj- na je z mnogo manj, veseli se že. da se lahko preseli iz dolgočasnih tolmunov v malo bolj hitri curek. Tu bo marsikaj prineslo na mizo, in tu- di svet je bolj živahen. Pa ni sama zraven je velika, mrena z dolgimi »brki«. Kar neprestano se postavlja na glavo ih nekaj išče pod kamnom Vztrajna je — pa tudi če je treba kamen prestaviti, ne odneha. Nik- dar se ne moti, nekaj mora biti pod njim, morda celo skladišče hrane — ne, ni toliko, še mnogo bo treba, da bo želodcu zadoščeno. Našemljena postrvica pa očitno kaže, da se zaveda, da je najlepša V njej postaja vse tako nemirno, ta- ko veselo. Opoldne, ko je sonce že precej toplo, dobro ve, da bo pre- budilo tudi prve mušice. Ni se mo- tila. Treba bo pod prve zelene ve- jice, ki plešejo ob vodi, tam bo go- tovo kaj, saj so še tako nerodne in marsikatera pade v vodo še preden je svoja nežna krilca prvič uspela razprostreti. Za nekatero pa se je treba pognati visoko iz vode, tega pa še ne zmore, saj je cd mrzle vo- de še vsa nerodna. Lipan si ne da odvzeti, kar je njegovega. Pridruži se ji, želodčki se polnijo z mušica- n^j, ki jih je podarila pomlad. Povr- šina je z njimi posejana kot v prav- ljici. Tako je pri »malih« — prebudi jih pomlad, tako pa je tudi pri »veli- kih« — pri našem sulcu. Prvi pomladanski dnevi preženejo iz velikih globin v manjše prodnate curke našega velikana, velikega, sulca. Treba bo poskrbeti za potom- stvo. 2e tako redek, ima le še malo izgledov, da bo dolgo kraljeval v Savinji. Tam iz velikih globin pr' Rimskih Toplicah in Laškem so pri- romali tisti redki, ki še žive v te' zastrupljeni vodi. Samec se postav" v zavetje korenin, bakrenordeče barve je njegovo mogočno telo, po- tem pa samo nekaj centimetrov pod vodno gladmo hiti, poiskati si mo ra samico, ki je že prej, mnogo po- časneje in nerodneje zakrmarila na poročno potovanje. Njeno telo jc oblo in polno iker, poiskati bo tre- ba mesto, kjer jih bo varno odloži- la. Bila je že močno utrujena, daleč nad levškim mostom se je spustila za breg. Glej, saj je ravno isto me- sto, kjer sem lani odložila in pokri- la ikre. Vrbove vejice so parale gla- dino, z repom nekajkrat odrine pro- dec, kisika poln curek obliva njene škrge, počiva. Noč je objela vse, prav vse. Ka; prinese novi dan. V zgodnjih jutra- njih urah je njena pobočnica zabe- ležila krepke udarce, hitre, in vedno bliže so prihajali. To je lahko samo Savinja v svojem zgornjem toku prekrasen samec. In res — samica z repom krepko odmetava prodec, vanj polaga ikre, samec jih hiti oplojevat. Mogoče dan ali dva, na- to se razstaneta, kakor sta se našla. Na dnu ostane le velika kotanja — zibelka našega velikana. Poskrblje- no je za nasledstvo. To se ponavlja leto za letom v prvih dneh pomladi. Francelj se huduje. Lani, ko je za- čelo zmrzovati, se je zaklel, da sf pripravi pribor. Prevezati bi bilo treba palico, kolesce je tudi škripa- lo, saj je bilo mnogo preveč v vo- di, trnki so že tudi topi. Nahrbtnik je imel kar precejšnjo luknjo in marsikatero ribo je izgubil, kadar je potreboval izgovor. Vse bo moralo ostati tako do jeseni, saj sedaj ni več časa. Jože je novinec — s kakš- nim veseljem jo je mahnil za vodo. Prijatelj ga uvaja, kako je treba ri- bo prevariti, da pogoltne tudi trnek, ne samo vabo. Domov se vrača ve- sel, saj je ujel ribo. učitelj pa je ostal praznih rok. Ti, kaj pa ondile po^ tisti luži b.rodi, se začudi. Za božjo voljo, ali ne vidiš, da lovi ža- be. Kaj si ponorel. Ne, ne, zadnji kraki so tako okusni, da jo je že marsikateri ribič mahnil pomladi ra- je med žabarje. To so zelo tajinstve- ni ljudje, le težko ti zaupajo, kje je teh kvakačev največ. Najraje se te hočejo rešiti tako. da ti povedo za kako ogromno ribo. Naj ostane ta- ko, morda je prav. Pomlad je prebudila vse, tudi pre«- bivaice naših voda. AKTUALNI PR05LEMI VELIKO DELO NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA Na zadnji seji novega upravnega »dbora celjske delavske univerze so za predsednika izvolili Jožeta Bev- ca, predsednika občinskega sindi- kalnega sveta. Ob tej priliki so razpravljali o nekaterih aktualnih vprašanjih. Delavska univerza pošilja svoje predavatelje v Mozirje, Šmarje Šentjur, prireja v celjski občini vr- sto seminarjev in predavanj — ni- ma pa prevoznega sredstva. Zgodi se, da mora plačati za prevoz Avto- servisu trikrat več kot za predava- nje samo. Od predvidenih 5 milijonov dota- cij za izobraževanje organizacijam SZDL. LMS, ZKJ je občinski ljud- ski odbor odobril le 2 milijona de- lavski univerzi. Za svojo osnovno dejavnost, t. j za analizo izobrazbenih potreb bi bi- lo nujno nastaviti na nezasedeno mesto programsko analitičnega sek- torja stalnega sodelavca. Tu pa na- stane vpraašnje finansiranja, še bolj pa prostora, ki je že skrajno zase- den. Upravni odbor je sklep o raz- pisu vseeno sprejel. Tudi za poljud- no-znanstveno izobraževanje bo treba nastaviti stalnega sodelavca Velik problem za delavsko univer- zo predstavlja Dom internih semi- nai-jev na Teharju (»Mlinarjev Ja- nez«), ki je v poletnih mesecih ne- zaseden, ker ni mogoče organizirati seminarjev, treba pa je plačevati osebje. V preteklem delu je delavska uni- verza skupaj z občinskim sindikat- . nim svetom organizirala v začetku marca 2 enotedenska seminarja za politične delavce v podjetjih, pre- tekli teden pa 5 enodnevnih semi- narjev o novi delitvi dohodka za predsednike sindikalnih podružnic po posameznih panogah gospodar- ske dejavnosti. Spričo tako temeljitih gospodar- skih sprememb je nujno, da vse go- spodarske organizacije pregledajo kako so nanje pripravljene, kako bo- do vodstva tolmačila svojo politiko delovnim kolektivom. Na seminarjih so poudarili, da je treba prenesti obliko osnovnih ekonomskih semi- narjev na celoten kolektiv. Delavska univerza že sodeluje z izobraževal- nimi centri večjih podjetij, manjšim gospodarskim organizacijam pa po- novno predlaga, naj se povežejo po panogah med seboj in s skupnimi sredstvi organizirajo seminarje, ki si jih samo podjetje ne more pripra- viti. V tem smislu se stvari lotevata že gostinska in ob:-tna zbornica in vrsta manjših podj-^tij. Tudi center za strokovno izobra- ževanje zelo uspešno opravlja svo- je naloge. V sodelovanju z društvi knjigovodij, strojepiscev in šteno- grafov, inženirjev in tehnikov, ki pomagajo s kadri in programi, pre- vzema delavska univerza izobraže- vanje na delovnem mestu za več podjetij. Nekaj podatkov: trenutno poteka 14 seminarjev in tečajev s skupno 617 slušatelji, v pripravi za to sezono jih je še 6 s 163 predvi- denimi slušatelji. Center za družbeno-politično iz- obraževanje je pred nedavnim za- ključil zelo uspeli seminar za mlade predavatelje, v teku sta dve večerni politični šoli in seminar z 200 slu- šatelji. Prav tako sta v teku dva se- minarja za mlade aktiviste, v pro- gramu za naslednji teden pa dva se- minarja za člane osnovnih organi- zacij ZKJ celjske občine. A. R Prvoaprilski prispevek (ZA VSE DNI APRILA) Ker jaz osebno nisem za aprilske vice, povem vam raje tale kos resnice: dobili v Celju spet smo literarni list — v spomin na ranjkega z imenom TEN, da pa bi bil ta bolj kot bil je oni — čist, smo kratkomalo proglasili ga za ZVEN! Se to: kdor ljubi celjske literarne liste, lahko še danes vpiše se — med humoriste! oh .Moč zborovske glasbe Nepopolno zasedena dvorana ob koncertu učiteljskega pevskega zbo- ra iz Maribora pod vodstvom Jožeta Gregorca je znak pomanjkljivega ugleda zborovske glasbe pri nas Saj ni čudno, ko pa bedno životari toliko slabih zborov, ki tulijo v nas iz radioaparatov in v marsikom utr- jujejo prepričanje, da je zbor dober samo za mučenje poslušalcev. Učiteljski pevski zbor je dokazal ravno nasprotno. Zborovska glasba se kosa z orkestralno, če ni še lep- ša, saj je bolj neposredna. Učiteljski pevski zbor, sestavljen iz učiteljev- zborovodij, torej samih muzikalnih ljudi, je ansambel, ki se lahko uve- ljavi v svetu. Odlikuje ga dober glasovni material, zvočno ravnotež- je med posameznimi glasovi in pre- pričljivo muzikalno prednašanje, v katerem se kaže še kaj več, kot sa- mo muzikalna pedantarija. Širina v izbiri programa, ki je zasnovan in- ternacionalno, dela temu zboru čast. In tudi izbirčnost v pogledu del do- mačih avtorjev, ki dela ugledu skla- dateljev levje usluge. »Zapuščena« Emila Adamiča je prikazala tega mojstra slovenske zborovske glas- be z najmočnejše strani. Kako to zveni! Globina občutja in bleščeča harmonska faktura sta na višini ev- ropskih mojstrov. Tudi narodne pesmi, ki so zavze- le ves drugi del programa, so zve- nele v izvedbi tega pevskega zbo- ra imenitno. Slišali smo torej odli- čen vokalni koncert. Vlado Modic Operne arije z Nado Sevškovo v sredo, 4. aprila bo v Celju tradicionalno gostovanje slušate- ljev ljubljanske glasbene akade- mije. Levji del programa bo zav- zela celjska rojakinja, mezzoso- pranistka Nada Sevškova, sluša- teljica IV. letnika Akademije, ki pa že nastopa v glavnih opernih vlogah. Debutirala je v Dubrov- niku z »Italijanko v Alžiru«, od- lične kritike njene vloge Rossine v »Seviljskem brivcu« pa dajejo slutiti, da se razvija v pevko iz- rednega umetniškega formata. V Celju bo pela arije iz oper Rossi- nija (Seviljski brivec), Donizettija (La Favorita), Verdija (Trubadur, Don Carlos) in Mascagnija (Cava- leria). Ob klavirju bo Andrej Jare, slušatelj III. letnika Akademije. Violinske točke bo izvajala Olga Skalarjeva, slušateljica III. letni- ka, ki je bila že dvakrat nagra- jena z II. nagrado na medrepub- liških tekmovanjih. S polic Študijske knjižnice AJavantid R.: Prva decenija radničkog samoupravljanja 1950-1960. Beosrad 1950. S. 2047?. Boeck H.: Znr marxistischen Elliik und sozialistischen Moral. Berlin 1959. S. 20366. Bazganovič D. & R. Lnrnrev'p: O rad Ja- nin FNRJ. Beograd 1959. S. 20305. Dnranović-Janda S.: 2ena. u radnom od- nosu. Zagreb 1960. S. 20192. Feuerbach L.: Izbor iz djela. Zagreb 1956. S. 2018?. Goldmann L.: Humanistične vede in filo- zofija. Ljubljana 1958. S. 20">1?. Komel F.: Narodnoosvobodilna borba v Sloveniji 1941-1915. Mar:bor 1960. S. 20499. Kuščer I;: Statistična mehanika. Ljub- ljana 1959. S. II 1810/5. Lukacis. G.: Istoriskti roiman. Beograd 1958. S. 20437. Marinko M.: Govori in članki. I. Ljub- ljana 1960. S. 20497. Popis stanovništva 1953. VII. Bračno sta- nje. Beograd 1959. S. II 1910/7. Popis stanovništva 1955. VIll. Narodnost i maternji jezik. Beograd 1959. S. II 1910/8. Rus v.: Delavsko gibanje v Indiji. Ljub- ljana 1960. S. 20248. Stanković D.: Opšte voćarstvo. I-Il. Beo- grad 1955-1959. S. 14709. Tudman F.: Stvaranje socialističke Ju- goslavije, lagreb 1960. S. 203S8. 6urima T.: Tranzistorska tehnika. Zagreb 1960. S. 20232. ;tepektivni načrt in šolstvo Na zadnji seji občinskega ljud- skega odbora v Žalcu so v zvezi s petletnim perspektivnim načrtom razvoja občine obravnavali tudi vprašanja šolstva. Novi sistem finansiranja šolstva je sicer obetal, da bo pripomogel k hitrejšemu in intenzivnejšemu reše- vanju vprašanj, toda kakor se je pokazalo, se sredstva v šolski sklad stekajo dokaj počasi in tudi ne v takšnem obsegu kakor so pričako- vali. Letošnji proračun predvideva za razvoj šolstva približno enaka sredstva kakor jih je predvideval lanski. Dotacija se je sicer nekoliko povečala, vendar samo tisti del, ki je namenjen za osebne dohodke pro- svetnega kadra, medtem ko ostajajo sredstva, namenjena za materialne izdatke, skoraj ista. Razen tega so iz občinskega proračuna prenesli v šolski sklad 30 milijonov dina-jev za zgraditev libojske šole. Ce pa bi občinski proračun zagotovil vsaj ne- moteno delovanje šol in bi nujno potrebne investicije krili z dohod- ki šolskega sklada iz podjetij, bi bi- la sredstva za 36 odstotkov več'a kakor lani. V tem primeru bi v li- bojsko šolo investirali 25 milijonov, za ureditev nekaterih šol pa 5 mili- jonov dinarjev. Glede na to, da so torej sredstva šolskega sklada minimalna in da so posamezne šole v žalski občini spri- čo nenehnega dotoka šoloobveznih otrok še v toliko slabših pogojih, nudi predlog postopnega urejevanja najbolj kritičnih primerov realno osnovo za izboljšanje šolskih raz- mer. K temu bi lahko v znatni meri prispevala tudi dokončna določitev šolskih okolišev. Dogaja se namreč, da hodijo učenci iz Novega Celja v šolo v 2alec, ko imajo, če že ne bliže, vsaj enako daleč do mnogo manj obremenjene šole v Petrovčah; da hodijo učenci iz Gotovelj, kjer imajo svojo šolo, v šolo prav tako v Žalec itd. Razumljivo je, da s tem še bolj obremenjuje'r- žalsko šolo Razmere na tej šoli pa niso nič kaj rožnate, saj razpolaga šola le z najnujnejšimi sredstvi za kurjavo vodo in elektriko. Podobno je tudi v Preboldu. Tu so morali odkloniti precejšnje šte- vilo šoloobveznih otrok iz razloga, ker ni dovolj prostorov. Vendar je pozornosti vredna pobuda za kra- jevni samoprispevek, ki znaša do- slej okrog 3 milijone dinarjev, s ka- terim nameravajo prihodnje leto od- preti še en oddelek. Nasprotno pa so se pokazale v Šempetru nekakš- ne nezdrave tendence s popisom vseh otrok od šestega leta dalje, s čimer so hoteli bržkone stopnjevati kritičnost svojega primera. Kakor je bilo razvidno iz razpra- ve, bi lahko žalska občina temeljito obnovila vsako leto le eno šolo, pri čemer naj bi prioritetni red upošte- val predvsem potrebe. MLADA NJIVA Zdaj, ko se pomlad kaže v svo- jih prvih privlačnih obrisih, je bil ugoden čas, da pokažejo mladi ta- lenti glasbenih lo'. celjskega okra- ja svoje znanje. Občinska revija, na kateri so se lepo uveljavile glasbe- ne šole Šoštanja, Slovenskih Konjic in Celja, je prikazala plodno njivo in nekatere obetajoče sadike. Zlasti ugodno se je od zadnjega javnega nastopa sem razvila violinistka Bo- jana Kovač, ki ji pričenja uspevati vibrato; tonsko je postala njena igra prepričljivejša in sočnejša. Schubertovo Sonatino je igrala to- krat v primernem tempu in dožive- to, kot tudi Slvičevo Pripovedko, ki se je spremenila v pravljico, tako ljubko so se pokazali v izvedbi zna- ki muzikalnosti. Zanesljiv muzikalni čut je razode- la tudi Franca Pikla izvedba dveh Pahorjevih klavirskih skladbic, med- tem ko je Milena Vodičar izpričala toplo čustvo v Mendelssohnovi Pes- mi brez besed. Miniaturni trio — namreč s polovičnim felistom in tri- četrtinskim violinistom — je delo- val na moč učinkovito. Lepa jasna izvedba Sochtinga, žal samo prvi stavek, in sigurnost treh mladih muzikov je nadebudna in veselo ka- že v prihodnosti (zasedba: Rihard Pimpe, violina; Franc Velikanje, če- lo, sestra Jelka, klavir). Žal je izostal nastop drugega tria v drugačni za- sedbi. Sivlčeve Improvizacije na partizansko liriko so našle talentira- no izvajalko v Jelki Velikanje, ki je »stari as« javnih nastopov celjske glasbene šole. Mimo omenjenih mla- dih talentov so želi zasluženo pr> znlinje občinstva tudi vsi ostali na- stopajoči, ki jih všled skopo odmer- jenega prostora ne kaže vseh ome- njati. Slovenske Konjice so dale muzikalno Bredo Va'lec in Šoštanj talentirano Majdo Fuks ter poetič- no Martino Tevž. Revijo je zaklju- čil nastop orkestra gojencev celjske glasbene šole pod vodstvom profe- sorja Dušana Sancina. Revija glasbenih šol celjskega okraja je prikazala solidnost po- vprečja in obetajoče talente. Vlado Modic Jože Horvat-Jaki: CAKAJOCi NA PROCES GLASBENI BIENNALE V ZAGREBU V dnevih od 17. do 24. maja letos bo v Zagrebu prvi mednarodni festi- val sodobne glasbe, na katerem bo- do sodelovali najvidnejši domači in tuji glasbeniki. Festival bo obsegal 10 koncertnih nastopov, 8 gledali- ških predstav in 7 razgovorov o glasbi. Festivalski odbor vabi člane de- lovnih kolektivov in vse ostale državljane, da se biennala udeležijo pri čemer bodo skupine z najmanj tridesetimi udeleženci imele polovič- ni popust. Vse informacije dobite v Koncert- ni poslovalnici Hrvatske, Zagreb Opatička 10 vsak dan od 8. do 14 ure; v propagandnem oddelku za- grebškega Narodnega gledališča .Harinkovičeva 3; ob torkih, četrtkih in sobotah od 17. do 20. ure; ter v poslovalnici Centroturista Zagreb Neboder, vsak dan od 8. do 20. ure. DRUGA PLAT ZVONA mb Einsteinovem postanku v Celju) V predzadnji številki našega lista smo objavili članek kinoobiskovalca D. Z., ki je obravnaval nekatera vprašanja celjske kinematografije med drugim, zakaj so fjlm o slovi- tem Einsteinu predvajali le en dan zakaj je bilo podobno z nekaterimi drugimi kvalitetnimi filmi itd. Vsa ta vpraašnja so bila sicer umestna njihov namen je bil, opozoriti nase filmsko publiko in seveda predvsem upravo celjskega kinematografa, da pa ne bi ostala le kot nekakšen »glas umirajočega v puščavi«, smo zaprosili za razgovor direktorja ki- nopodjetja Matrina Godlerja. Tako je zdaj tu še druga plat zvona. Iz- vleček iz razgovora bo vsekakor za- nimal, če že ne širšega kroga ob- činstva, vsaj tiste redke obiskovalce ki jim je pri srcu »usoda« dobrih filmov. SERGEJ EISENSTEIN IN MENTALITETA Zakaj je bil ta film na sporedu samo en dnn? Iz razgovora povze- mamo, da zato, ke- si je t'i pred- stave ogledalo reci in piši 17 gle- dalcev!!! — Da bi nek film predva- jali praznim zidovom in praznim sedežem, je rekel tov. Godler, — bi bil nesmisel, kajti vsaka predstava stane podjetje 10 tisoč din. Ne g-e za dobiček, filme smo predvajali že pri štiridesetih ljudeh, zato naj po- vem, da bi Eisensteina p-edvajali ko- murkoli, ki bi bil pripravljen dati za vstopnico 10 tisoč din, se pravi kriti stroške. Verjetno ni nobena filmska publika tako strogo kritič- na kakor celjska, zlasti če gre za ruske filme. Eisenstein potemtakem v tem pri- meru ni bil genialni filmski ustvar- jalec na platnu, pač pa v prvi vrsti film, ki so ga naredili Rusi! Ce bi bila to'ej pod njegovim naslovom vsemogočna zaščitna etiketa A.ME- RISKI, bi bil učinek kajpak p-av na- sproten, kar pomeni, da bi »princip« zamenjala »logika«; na film bomo navalili zato, ker je A.MERISKI Tako je beseda AMERIŠKI postala sinonim za »dobro ime«. Vsa čast taki logiki! Podobni sprejem kakor Eisenstein je doživel film Leta mla- dosti, ki je v mnogočem zasenčil celjski filmski bestseller Vesno — ne da bi seveda hoteli omalovaže- vati domačo proizvodnjo — in spet zato, ke*- je bil ruski! Podobno »uso- do« so nanos'ed d'^ž'^pl' prf^mnogi tako imenovani vzhodni filmi, ne giede na to, da je bila njihova idej- no vsebinska plat vsaj za dolžino mišjega repa pred običajno ameri- ško in bi lahko to-ej f^elo celjskemu občinstvu nudila kakšno boljšo du- ševno zakusko. Toda kaj bi z zaku- skami, ko pa imamo sendviče! Ko ijnamo reklamo! Reklamo za zobne paste, za preparate in detergente in tudi za filme. Reklama je postala miselni nadomestek ljudi in v tem je ena izmed skrivnosti, zakaj so nekateri artikli pri njih tako popu- larni in zakaj nekateri filmi tako bujno uspevajo, medtem ko nekate- ri drugi nimajo nikakršnega uspe- ha. ŠE MENTALITETA Iz teh nekaj splošnih ugotovitev se kaže predvsem mentaliteta so- dobnega celjskega filmskega ob- iskovalca V nji ni zapopadero zgolj neko razlikovanje med filmskimi znamkami in tvrdkami, ampak p'av tako 'azlikovanje med posameznimi zvrstmi različnega porekla. — Ce smo ljudje siti vojne, je re- kel tov. Goder. — še to ne opi'avi- čuje igno'an^e naših domačih, pa tudi nekaterih ruskih in nekaterih d-ug:h vojnih filmov in istočasno ljubezni do vesternov, saj vemo, da se v vesternih tudi streljajo. Da. Kavbojsko o-ožje ima vseka- kor velikanske prednosti pred vsa- kršnim drugim orožjem že zato. ker nam »odkriva* izredne veščine, fe- nomenologijo duha prisotnosti in še celo vrsto tistih »vrlin«, ki nimajo v resnici nobene zveze s stvarnostjo pač pa so plod pomanjkanja prav- ljic in hkrati nadomestilo zanje. To- rej — vivant kavboji! Kar zadeva ameriške vojne filme, je stvar ta, da imajo — potemtakem po pričakovanju — vedno dovolj oboževalcev — pač verjetno zato ker je način interpretiranja takšnih ali drugačnih »vojnih dogodkov« skoraj vedno tak kakor si producen- ti vojno zamišljajo, ne pa kakor so jo morda Američani doživeli! Prav gotovo je (največkrat) lepše gleda- tilepe bajke kakor kruto resnič-^ost; nekakšno vojno v konservnih škat- lah, kajti vojna v konservah ima svoje začimbe, ki povzročajo apetit. VZGOJN\ IN MORALNA VPRAŠANJA Razgovor se je naposled dotaknil tudi vprašanja mladniskih fi'mov mladinskih šolskih predstav in mla- dine, to je, problematike, ki je, ka- kor bomo videli, močno problema- tična. Treba je namreč povedati, da vsaj šolska mladina mladinskih predstav ne gleda rada. Tako se je pripetilo, da je uprava kinemato- grafa priporočila gimnaziji nek mla- dinski film, ki pa si ga dijaki niso mogli ogledati zara*di »pomanjka- nja časa«. Kmalu za tem pa so izra- zili željo, da bi si ogledali raje Noči Lukrecije Borgie, kar je uprava od- klonila; v zameno za to pa so po- tlej priredili šolsko predstavo Ber- nardine, to je, filma-z močno nemo- ralno noto! Podatek je dovolj teh- ten in otipljiv za domnevo, da je ne- mara hekaj narobe v »deželi vzgo- je«. Ce se že kaže določena vrzel v di- stribucijski politiki, po kateri nima kinematograf pravice kratiti otro- kom in mladini (brez starostne ome- jitve) ogled kakršnegakoli filma, ki je »še« za od-asle, tedaj bi bilo tre- ba takšne vrzeli premostiti z moral- no vzgojnimi in etičnimi mostovi kar je navsezadnje samo po sebi ra- zumljivo. Toda zdi se, kakor da ta vprašanja sploh niso važna, pa se naj zato vsakdo ukvarja z njimi sam, kakor ve in zna. V tem pogledu nam dela od časa do časa slabo uslugo tudi kino Svo- boda s predvajanjem takšnih filmov kakršen je bil Nedeljska romanra (kf ga je, mimogrede povedano uprava kinefatografa mladini kljub klavzuli prepovedala!). Toda šel je v p'omet, neprimerno bolj kakor marsikakšen drug film. In kaj ho- čete? Morda bi kazalo, da bi pro- gramski svet kina Svobode pre- usmeril svojo programsko politiko v čistejše vode — saj. s predstava- mi navsezadnje ne bi imel nikakrš- nih finančnih izgub, četudi bi bili nekateri filmi na moralno višji stop- nji in bi bilo zato pač manj obisko- valcev. ZAKLJUČEK To je samo nekaj vprašanj in ne- kaj odgovorov. Pravzaprav kljub odgovorom nekaj nerešenih in ne- rešljivih vprašanj. Mentaliteta je namreč taka, da bi ji bilo mogoče ustreči z najmanj 300 filmi letno, medtem ko jih jugoslovanski film- ski sklad premore komaj od 140 do 160. Celjski kinematograf je med te- mi filmi prisiljen p-edvajati — vse. Kljub izredno kritično izostreni pub- liki je venda'le zelo razveseljivo, da se je domači film povzpel celo na drugo mesto, takoj za ameriškim; ker pa je zanj potrebna oziroma za- dostna vsaj 40-odstotna udeležba gledalcev (za vse druge 50), da ga uprava kinematof^rafa ne sme zbri- sati s p'ograma, je torej tako še ne- kaj upanja in ^ika] prednosti pred kakšnim Eisensteinom. D. Hribar CELJSKI TEDNIK STEV. 12 — 31. marca 1961 7 Naivna deklica SgIu. v 3. c raz-edu je vladcdci po- polna tišina. Zdajci je deveinajst- letna deklica, ki je sama sedela v zadnji klopi, dvignila roko. »Tova-iš profesor, a bi se lahko nekaj pogovorila z vami med štirimi oČmi?€ »Gotovo je kakšna skrivnost, Ire- na,* se je nasmehnil razrednik. »No prav, v odmoru se bova pomenila!« Irena je nestrpno pričakovala od- mora. Gledala je skozi okno, mislila na vse drugo, samo profesorjeva razlaga je ni dosezala. Končno je pozvonilo. Olajšano se je oddahnila in stopila za razredni- kom na hodnik. »No, Irena, kaj bo dobrega?« jo je pobaral, ko sta se ustavila na hodniku pri oknu. »Najpozneje čez mesec se bom poročila!« Profesor jo je debelo pogledal, ne- kajkrat zmajal z glavo, kajti ni bil popolnoma prepričan, če je prav slišal. »Ponovi!« je dejal. »Najpozneje čez mesec se poro- čim!« »Poročiš? Ti? Otrok!« je rekel za- čudeno. Irena ga je gledala z globokimi, sinjimi očmi, naravnost v oči. Njen pogled je izražal odločno: njega ho- čem in nikogar drugega. »Koliko časa ga pa že poznaš? Kaj je po poklicu? Sploh, povej mi kdo je človek, s katerim hočeš de- liti življenjske dobrote in težave?« »Poznam ga en mesec. Po pokli- cu je elektrotehnik.« »Irena, Irena! Prepričati te ne mo- rem, lahko pa ti svetujem. Pomisli, temeljito p<-emisli, da se ne boš ka- sneje kesala!« Namesto Irene so odgovorile nje- ne oči. Cez en mesec se je poročila. Njen mož je bil nenadoma preme- ščen v Bosno. To je bil hud udarec za oba, saj zdelo se je tako. Cez tri mesece pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Irenin mož se je zagledal v neko drugo dekle in zato zahteval ločitev zakona z Ireno. Irena, ki je pred nekaj meseci mislila, \ da je najsrečnejše dekle pod soncem, je zakadi svoje naivno- sti in neposlušnosti, postala najne- srečnejša. J. J. Ilsoila KrraTičDikoTili faotof Ena prvih in partizanom vedno na stežaj odprtih hiš je bila Kudrova po domače Krvavičnilni in inval'dski upokojenci z varstvenim dodatkom. 7. Sele po izdaji prevedbene odločbe bomo nakazali razliko, ki gre iz tega naslova. Prosimo, da razumete naše težave in predvisem ne vlagajte prošenj in vlog o tej zadevi, ker nam to povzroča le zastoj pri delu. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Celju Komisija za stolepanije in odpovedovanje dellovnih raz- merij »IFA« industrija finomehaničnih aparatov, Celje razipisuje prosti delavni mesti VODJA NABAVE REFERENT NABAVE Pogoji: Snednješolsikia izobrazba in poznavanje grane 114 in 117. — Naistojp sOiužbe možen taikoj. — Plača in ostali pogoji po dogovoru. RAZPISNA KOMISIJA PRI OBČINSKEM ZDRAVSTVENEM DOMU CELJE razpisuje naslednja delovna mesta za: 1. 1 ZDRAVNIKA SPLOSNE PRAKSE za zdravstveao postajo Vojnik; 2. 1 ZOBARJA . za zdravstveno postajo Vojnik; 3. 1 ZDRAVNIKA SPLOŠNE PRAKSE za Zdravstveno postajo Dobrna; 4. 1 ZOBARJA za Zdravstveno postajo Dobrna, Nastop službe možen takoj. Razpis velja do izpolnitve delovnih mest. Pravilno kolkovane prošnje vlagajte na Razpisno komisijo Občinskega Zdravstvenega doma Celje. K prošnji priložite tudi obširni življenjepis. Stanovanja preošljejo TAJNIŠTVU PODJETJA do 10. aprila 1961. POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUŽBE obveščamo, da je rok za vpisovrnje članov zaradi iknjižnega seijma v Mariboru in Ljubljani podaljšan do 5. maja 1961. Posebej opozarjamo na sklep Glavnega odbora, da bo vsak član, poleg 6 knjig in koledarja prejel brezpiaono še Itinjdgo »Pet- letni perspektivni plan FNRJ, napisan v poljudni obliiki. Namesto dveh reprodukcij bo Prešemova družba izdala 4. Člani bodo lahko zbirali eno izired njiih in to: Grohar: Macesen, Mihelčič — Partizansika kolona. Vesel: Družmna ali Pavlovec: Po- krajina. Reprod'ukcije bodo večje kot letošnje. Vabimo poverjenike, da s tem seznanijo državljane in jih pridobe za članstvo. Prešemova družba 0B3AVE IN OGLASI GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 1. aprila ob 20. uri — Leslie Ste- vens: Zakonski vrtiljak. Gostovanje na Dobrni. Nedelja, 2. aprila ob 15.30 uri — Janez Zmavc: Rok in Lea. Gostovanje v Zre- čah. Torek, 4. aprila ob 20. uri — Mihalkov- Hieng: Robinzoni in dekleti. Gostova- nje na Polzeli. Petek, 7. aprila ob 20. uri — Mihalk»v- Hieng: Robinzoni in dekleti. Gostova- nje v Šempetru. Nedelja, 9. aprila ob 15. 'uri -— MihaJkov H^eng: Robinzoni in dekleti. Gostova- nje na Frankolovem. MALI ODER SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE Sreda, 5. aprila ob 19. uri — Janez Zmavc Rok in Lea. Predstava za gimnazijo. Sobota, 8. aprila ob 19.30 uri — Janez Zmavc: Rok in Lea. Izven. Vstoi>nicc so v prodaji. Na izredno željo občinstva smo ponovno uvrstili v repertoar Zmavčevo dramo jRok in Lea< in prosimo interesente da 6i pravočasno nabavijo vstopnice pri gle- dališki blagajni. KONCERTI Sreda, 5. aprila: Siušateljd AG Nada Sevšek, mezzx>sopran, Ol- ga Sikalar — violina in Andrej Jarc — klavir. Torelk, 11. aprila: Mladinski ma- šani zbor »Svoboda« — Gimna- zija, zborovodja Egon Kunej. Sreda, 12. aprila: Violončelist Ci- ril Sikerjanc in pianist Aci Ber- toncelj. KINO KINO UNION 5.-4, 4. 1961 »OKL.\HOMA., ameriški barvni Csc film KINO METROPOL 51. 3. — 3. 4. 1961 »ZVERI SO IZPUŠCE- NE<, franco.ski Csc film GIMNAZIJA CELJE — SOL.SKI KINO Dne 1. in 2. 4. 1961 »PRFOKS« nemški film Predstave v soboto ob 16. uri ter v ne- deljo ob 10. in 16. uri. Vstopnina enotna 20 dinarjev. DPD >SVOBODA. CELJE - MLADINSKI KINO Dne 1. in 2. 4. 1961 »TATA, MAMA. MO- JA ZENA IN JAZ«, francoski film DPD »SVOBODA« - ŠEMPETER V SAVINJSKI 60lini Dne 1. in 2. 4. 1961 »SLEPI POTNIK.. francoski barvni film Dne 5. in 6. 4. 1961 »EVROPA PONOČI«, francoski Inirvnj film PRODAM KRAVO, štiri mesece brejo, dobro mol- znico prodam. Dobrotinšek Ivan, Šmar- tno v Rožni dolini. RAZNO pohištvo, trd les ter blago kom- pletno zet moško obleko, naprodaj." Na- slov v upravi lista. RESNEMU interesentu se proda proti ta- kojšnjemu plačilu motornflT'kolo 125 ccm štirituktno s teleskopi, cena 120.000 din Naslov pri sA;^toihotor«, Celje Mari- borska 21. VEČJA količina krmilnega korenja po ugodni ceni naprodaj. Vidmajer, Ža- lec, nova hiša. PRODAM kombiniran kompleten bojler na elektriko in štedilnik. Pere Darin- ka, Oblakova 3 Celje. OLYMPIA 1952, brezhibna, črna, ugod- no naprodaj. Bezenšek, Šentjur pri Celju. MOTORNO KOLO ILO 175 ccm v brez- hibnem stanju in s teleskopi zelo ugodno prodam. Ogled možen dnevno v Zavodni, Kosova 3, Celje. STANOVANJA ZA HRANO in stanovanje pomagam v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. ZELEZNICARSKO stanovanje, d've sobi in kuhinjo s pritiklinami ter vrtom, zamenjam za sobo i« kuhinjo s pri- tiklinami. Naslov v upravi lista. SOSTANOVALKO sprejmem. Naslov v upravi lista. SOPODNAJEMNIKA vzum.m takoj. Ma riborska 61, Celje. ZAMENJAM trisobno komfortno stano- vanje, 70 m2, 4.500 din, IV. nadstropje. zli komfortno manjše. Ponudbe z opisi poslati na upravo lista pod iSODOB- NO«. TRGOV.SK.\ pomočnica išče sobo v Celju, najraje prazno. Vprašujte v trgovini .Podplat«, Stanelova W, Celje. MO.ŠKEMU oddam opremljeno sobo. ?*Ja- \ upravi ii.«ta. SLUŽBE Si'RKJME.Vl brivsko-frizersko vajenko. Pogoj 4 gimnazije. Ponudbe pod »Spret- na vajehka«. RAZNCi VSA SOBOSL1K.VRSKA-PLESKARSKA de Ia izvršujem privatno. Ponudbe pod iifro ^.SOLIDEN.. ZAHVALA loplo se zahvaljujem tov. Buričii, dr. Kokohi. dr. licu, ker so rešili življenje meni in sinku. Enako se zahvaljujem tudi vsem se- st) am negovalkam in strežnemu osebju ginekološkega oddelka za njrhov trud i.n požrtvovalnost. GREGORČIČ Vi.\Rij\ RAZPISI: Trgovsko podjetje »Rio« Celje razpisuje naslednja delovna mesta: — poslovodja za poslovalnico »Rio« Celje — pogoj: Visokokvalificiran trg. delavec z večletno prakso. — perico. Prošnjo pošljite do 15. 4. 1961 na upra- vo podjetja. GOSTIŠČE PRI KOLODVORU, ŽALEC sprejme: 2 kvalificirani natakarici 1 kvalificirano kuharico Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prijave do 15. aprila 1961. OBVESTILA MELBROSIN — preparat cvetnega pra- hu in matičnega mlečka (GELEE RO- VALE), garantirano znanstveno stabi- liziran proizvod MELBRO-COOP (Za- vod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemo- farmnciji«. POSEBNO OBVESTILO! 1. REPUBLIŠKA OBRTNA ZBORNICA organzira preko Okrajnih obrtnih zbornic strokovno potovanje na obrt- niški velesejem v MCNCHEN v času od 31. maja do 11. junija 1961. Organizacijo te strokovne ekskurzije je prevzelo od Republiške obrtne zbor- nice Turistično in avtobusno podjetje KOMPAS. Vse iniormacije in prijave v posloval- nici KOMPAS, CELJE 2. TRADICIONALNI 5-dnevni 1. majski izlet s posebno ladjo »PO JADRANU«, cena potovanja 6.500 din, otroci do 10 let plačajo 3.800 din. Vse ostale infor- macije v zvezi tradicionalnega izleta v poslovalnici KOMPAS, CELJE. 3. Programe za vse ostale 1. majske iz- lete s propagandno ceno prejmete v poslovalnici kO.MPAS CELJE. Udeležujte se udobnih potovanj, ki V^am jih nudi Turistično -n avtobusno po.d- jetje KOMPAS CELJE, Tomšičev trg 1 telefon 23-50. GELEE ROTALE - MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran proizvod Zavoda za čebelarstvo dob-te v vseh lekarnah. Lekarne, ki prepa- rata še nimajo, naj ga ueibavijo pri .iKemofarmaciji v Ljubljani. ZAHVALA Podpiisaui se zahvaljujem DRŽAVNE- MU ZAVAROVALNEMU ZAVODU v Celj-u za kulantno izplačilo ob moji nezgodi. Zato priporočam zavarovanje vsakemu, bodisi kolektivu ali posamezno. BRUNDIC ANTON IZGUBILA sem očala 25. tega meseca od »Solčave« do »Branibora«, Vrniti v Mle- karno Gaiberje. IZLETNIK turistična agencija Celje, je pripravila za prvomajske praznike tro- dnevni avtobusni izlet preko Plitvičkih jezer v CRIKVLNICO. CENA IZLETA: 6.600 din. Kmetijci, udekžjle se petdnevne stro- kovne ekskurzije v Novi Sad na medna- rodni kmetijski velesejem. Strokovnjak v industriji. IZLETNIK tu- ristična agencija je pripravila sedem- dnevno strokovno ekskurzijo na ogled nemškega industrijskega velesejma t Hannovru. Za člane delovnih kolektivov v indu- striji usnja, in čevljev, jc pripravila tu- ristična agencija IZLETNIK šestdnevno strokovno ekskurzijo na ogled medna- rodnega sejma čevljev, usnja in usnjar- skih strojev v Pirmasensu — Zahodna Nemčija. ZAHTEVAJTE PROGRAME! 9. IV. drugi izlet: UGANITE KAM SE PELJEMO? Prijave sprejemamo do vključno 7. IV. 1961. , Ce potujete v inozemstvo Vam POTNI, LIST z vsemi potrebnimi vizumi preskr- bi IZLETNIK turistična agencija. REZERVACIJE za letni oddih preno- čišča, spalnike, avionske karte. Vam iz- vrši IZLETNIK turistična agencija. Tridnevni izlet s posebnim vlakom in po- sebno ladjo po severnem Jadranu v Cri- kvenico in Selce. CENA IZLETA 5.200 din. Za cenjena naročila se priporoča IZLETNIK turistična agencija poslovalnica Celje, Titov trg 3 tel. 28-41, telegram ITA Celje Uredništvo Celje, Titov tfg 5 — „nJtni nivdni Ift trl''fon 2i-23 m 24-23 uprava: Celje, Trg V. koa gresa 3 — poštni predal n2 — tele ton 23-75 in 2U-H9 - Tekoči tai-u> pri Komunalni banki Celje 603 7© l-6'i6 — izhaja ob petkih - ^ett^c naročnina 800, polletna -fK), fein letna 200 din — Inozem-itvo 2.40r — posamezna številka 30 din rokopisov ne vrač&mn v SILI JE VRAG... V sili je vrag muhe žrl. To trdi ljudski pregovor, ki marsikje prav pride in je zelo utporaben tudi v politični areni sodobnega sveta, zlasti v bivših kolonialnih deželah. Casii, ko iso kolonialni gospodje lahko z žandarskimi metodami in genocidnimi zločini p)okorili su- ženjska ljudstva, so mimo. Ob vsaki stvari, po njihovem še tako >malenkostni«, se raizburi ves svet. V Katangi so se našM kar trije pretedenti na ta pregovor: # Kapitalisti, ki se ne upajo več odkrito nastopati v svojem imenu in so si poiskali lustrezno lutko črnega >liderja< Moisa Combeja. # GoS|f)od >luika< Mois Combe sam. ki se kot samozvani premier kljub svoji črni ipolti ne čuti varnega med svojimi. # Vojni pustolovci, ki jim je politični razvoj izpulil izpod nog ozemlja, na katerih so za bogato rtlačilo lahko po mili volji mori- i, požigali. posiljevali in pijan- čevali. Tudi za te legionarje gro- ze je Katanga neke vrste >mu- ha«. kot izhod za silo ... Oglejmo si to čudno kolobocijo nekoliko bliže. Mois Combe, premier sepera- tistične Katange ima po pisanju ameriškega »Lifa< armijo, ki šte- je 5000 mož in ki jo vodi 223 bel- gijskih oficirjev. Ta številka bo najbrž skromna, kajti po drugi strani drugi viri govorijo o ne- kih čudnih tolpah »bediih križev«, capinov, ki morijo med nasprot- nimi plemeni in uživajo posebne simpatije in podporo samozven- ca Combeja. Resolucije in predlogi resolu- cij spravljajo Combeja in nje- gove prikrite zapovednike v obuip. Nikoli ne vedo, ali bodo res morali iti vsi Belgijci iz Ka- tange ali samo oboroženi vojaški strokovnjaki ali morda niti ti ne. Ker pa je t današnji svetov- ni politiki presenečenj več kot bi jih bilo treba, se je treba na- nje pripraviti. Rečeno storjeno... Lastniki rudnikov so dali Combeju na razpolago milijon dolarjev mesečnega budžeta (za oelo leto se s Combe jem in ne- odvfsno Katango ne izplača ra- čunati). Cim je imel Combe v rokah vabljiv denar, so postali pozorni vsi pustolovci na svetu. Najprej se je pojavil >predčasno upoko- jeni« francoski polkovnik Jean Maria Crevecoeur, ki se je odli- koval v Indokini, v Alžiriji, ipor- sod, kjer je bilo treba v kalnem ribariti in pjobijati brez strahu pred moralisti in zakoni. In kjer se je znašel »veliki vzornik«, se je za njim zapodiil-a tolpa poklic- nih pretepačev, morilcev, ki se jih z gnusom odrekajo celo oni. kate- rim služijo. To so legionarji gro- ze, ali bolje legionarji brez ča- sti, ker so pripravljeni danes služiti papežu, jutri musliman- skemu kanu, pa spet temu ali onemu. Enostavno krvi željni »soldnerji«. Ubogo črnsko ljudstvo. Belega človeka so spoznali v obliki ka- zenskih ekspedicij in od njih se X)slavlja kot je prišel — kakor crvoločna zver. Legionarji za Combejeve dolarje, Combe za ceno oblasti, kapital za ceno bo- gatih kantanških rudnikov, za- radi profitov. Na gornji sliki levo vidimo Moisa Combeja, ko se pozdravlja s »prekaljenimi« borci za kolo- nializem — legionarji, na desni pa francoskega polkovnika, ki iz >«ame ljubezni do svobode črnskega ljudstva« prevzema dolžnost komandanta "Combejeve armade. KRATKA KJER SE PREPIRATA DVA... Kmet Ante SOuškovič iz Soviča v Hercegovini je nedavno brez vsakega orožja ulovil jastreba in zajca. SkičajiiK) je prišel na jaso, kjer se je dolgouhec obupan (bra- nil jastrebovih krempljev ter kljuna. Naglo je skočil in ujel oba. Jastreba je živega iziročil lovske- mu drušrtjvu, zajca pa si je za na- grado priirediil kot pečenko. NESREČA ALI VOJNI NAPAD Danes se Je pripetila najbolj ne- verjetna nesreča, katere vzrok še ob izidu našega lista ni bil pojas- njen. Najdaljši most na svetu, pravzaprav še vedno najčudovi- tejša ustvaritev na področju niz- ke gradnje, je nekaj po polnoči odletela v zrak. To je »Golden gate«, most ki veže oba bregova čez zaliv v San Franciscu v Ame- riki. Most. ki je bil zgrajen 1937 leta, ima razpon med obema no- silcema okoli 1.280 metrov. Tako nosilnost nima doslej še noben most na svetu. Most je k sreči od- frčal v zrak v takem času, ko ni bilo na njem nobenega prometa. Tudi to je zelo zanimivo, saj to dejstvo povezujejo z vzroki. Ra- darji so zaznali, da se v zalivu mota velika atomska podmornica, ki ni hotela dati razpoznavnih znakov. Alarm, ki ga je dal pove- ljujoči častnik, tokrat ni bil brez vzroka. Izpraznjen most je zletel čez nekaj minut v zrak. Presenečeni vojaški poveljniki se sprva sploh niso znašli. Ko pa so zaman pričakovali sporočil o nenadnem napadu sovražnika, so začeli preiskovati zadevo. Enote ameriške 72. flote so zajele sum- ljivo atomsko podmornico, za ka- tero se je izkazalo, da pripada al- banski vojni mornaricL Podmor- nica je pod strogim nadzorstvom in albanska vlada v Tirani na ve- sti še ni reagirala. Tudi molk je lahko pomemben. Vendar Ameri- kanci se niso prenaglili. Ni doka- zano, da bi bili Albanci spustili v zrak ta važen prometni objekt. Mogoče je tudi, da so se kakšni radioamaterji igrali in po nesreči sprožili avtomatični sprožilec v minah, ki so montirane v mostu za slučaj vojne in so sprožljive na določeno valovno dolžino. Pričakujemo, da bodo podrob- nosti o tem znane vsaj do polno- čnih potrjuje nova znanost bio- meteorologija. Dokazano je, da je v času hudih vremenskih spre- memb na slabo stran zelo mnogo nesreč kot .posledic raztresenosti in tudi samomorov malodušnih, občutljivih ter živčno razrva^nih ljudi. V .povezavi z medicino so prišli do podatkov, da v takih vremenskih prilikah raste tudi število ljudi, ki se zatečejo v zdravstveno oskrbo. Zato bi sko- raj lahko postavili naslednja pravila: # Izogibajte se razčiščevanja raznih nesoglasij v slabem vre- menu. # Ce imate v družini aH v službi človeka z rahlimi žiivoi, bodite v takem obdobju kolikor moč obzirni. Ce posije sonce, bo- ste brez hujših posledic doseg^li veliko več. # Ce ste sami nervozni, se iz- ogibajte razburljive druščine, prezahtevnih nalog. • # Svoje težje probleme rešuj- te v času, ko ste razpoloženi in jih takrat tudi rešite, da vam ne ostanejo za kritične trenutke, ko na vas vpliva poleg drugega tudi slabo vreme. c. k. INTERVJU s človekom, ki je sprožil vojno Britanski novinar Gordon Tho- mas pravi, da je bil to najbolj ne- prijetni intervju v njegovi časnikar- ski praksi in se čuti ponosnega, da je govoril s človekom, ki je sprožil drugo svetovno vojno. Intervju pa ni toliko interesanten zaradi tega dogodka v preteklosti, kolikor zara- di ponovnega potrdila,-kako močno in neovirano je še nacistično giba- nje v Zahodni Nemčiji. Torej nekaj odlomkov iz tega razgovora: Alfred Ndujocks je bil eden naj- bolj predanih Hitlerjevih slug. On je leta 1939 vodil v poljske uniforme preoblečene baridite pri napadu na radijsko postajo Gleivuitz na nem- ško-poljski meji. Ta incident, ki so ga skuhali nacisti, je bil sprožilec svetovne morije, ki je terjala nad 60 milijonov žrtev. ^ Alfred Naujocks se je v začetku razgovora cinično zasmejal rekoč: — Ce bi se moral skesati za de- janja, za katera sem neposredno so- odgovoren, bi moral vzeti sam sebi življenje. Toda to bi ne bilo všeč finančnim organom ... — Alfred Naujocks je posloven člo- vek, ki veliko zasluži s proizvod- njo svetlobnih reklam. Odkar so ujeli Eichmanna, ki je njegov pri- jatelj, živi incognito. Toda kako? Nikjer ne najdete njegovega imena najmanj pa v telefonskem imeniku. Dobite ga lahko preko zaupnih zvez, kar je storil tudi novinar Thomas. Zakaj se tako čuva? Pred policijo ki natanko ve, kje živi? Pred oblast- mi, ki ga na tihem ščitijo? Ne, Eich- mannov primer je preveč zgovoren. Toda vrnimo se k razgovoru: Thomas: — Kaj menite o svojem podvigu 1939. leta. Naujocks: — Bil je dobro oprav- ljen posel. Izvršil sem svojo dolž- nost, kakor Se je najbolje dalo. — Thomas: — Kaj pravite o koncen- tracijskih taboriščih in o židovskem vprašanju? — Naujocks: — Taborišča so me vedno delala bolnega. Osebno nisem prijatelj takega načina. Toda Nem- čiji so bila potrebna. Zlasti za Zide. Zidi so sploh poglavje zase. Nem- čija jih ni nikoli marala. Pravim, da se podajajo v ponovno nevarnost tisti Udje, ki se vračajo v Nem- čijo. — Thomas: — ]e po vašem mišljenju nemški nacionalizem še živ? Naujocks- — }e. Prepričan sem da se zdajle tu v Hamburgu najde nekaj ducatov mladih in »inteligent- nih€ ljudi, ki bi bili pripravljeni storiti za Nemčijo isto, kar sem sto- ril jaz ali kdo od mojih vojnih ko- legov. Nemški heroizem je močnej- ši kot nekateri mislijo ... Thomas: — Čudim se, da se ne ukvarjate s politiko? Naujocks: — Ze kolikokrat bi bit lahko posegel v politiko. V kateri iz- med nacionalističnih (beri neofaši- stičnih) grup bi zavzel tudi vodil- no mesto. Dandanes se stara gesla rada slišijo v Nemčiji, ko na primer tole: — Nemčijo Nemcem, kar z drugo besedo pomeni Evropo Nem- cem. Toda rečem vam, sit sem vse- ga, vsega mi je čez glavo... Thomas Go'don, ki je kot časni- kar navajen najbolj neverjetnih iz- jav, se je, kot sam pravi, zgrozil nad tolikšno nadutostjo človeka, ka- teremu je Hitler zaupal prvo pusto- lovščino kot uvod v poznejši krvav spopad vsega sveta. Thomas zaklju- čuje svoj intervju takole: — Človek, ki ima na vesti 60 mi- lijonov žrtev druge svetovne vojne spi nocoj in bo spal kdo ve koliko noči popolnoma mirno. Spal bo slad- ko in zadovoljno po dobri večerji in steklenici dob'ega renskega vinca kajti Alfred Naujocks je Nemec, Ne- mec, ki je storil svojo dolžnost in mu še na misel ne pride, da bi ga pekla vest ... — Alfred Naujocks: Prijatelj Adol- fa Eichmanna, zaupnik Adolfa Hi- tlerja, človek, ki je zanetil drugo svetovno vojno, sedanji finančni mogotec v Zahodni Nemčiji, ki se posmehuje vsemu svetu z izjavo: Judje naj se pazijo... IMENITNA PaCIENTKil V Zdravilišču Dobrna Ko so znanega igralca in reži- serja Mel Ferrerja na Bledu vprašali, zakaj ni s seboj pri- I>eljal tudi svojo dražestno so-- progo Audrey Hepburn, je sko- m'7n)il z rameni, češ, kar še ni, lahko še pride. Medtem ko je Mel Ferrer zaigral pred kame- rami partizana v internacional- nem filmu »Zakoni vojne«, je bila Audrey Hepburn s s'nkom Seanom v Švici na zimskih (po- čitnicah. Zima pa je po svoje tudi zahrbtna in se je nemilo poigrala z ženo, ki je za filmski svet pojem večnega dekleta. Ne- koliko preveč vneto smučanje ji je prineslo neljub prehlad. Zdravniki so ji priporočili kakš- no dobro zdravilišče. Slučaj je nanesel, da je njen zdravnik — ob vesti, da igralkin mož snema v Jugoslaviji, predlagal Dobrno. No zdaj menda že vemo za glav- ne obrise diagnoze. Mel Ferrer je sicer že snema- nje na Bledu in okolici končal in bi se moral čez štirinajst dni dobiti-z Audrey v Rimu, kjer se takrat začne snemanje filma, v katerem ona nastopa v glavni vlogi z Williamom Wylerom. To snemanje je prestavljeno za te- den dni, od jutri pa bo znamenit zakonski par v gosteh našega znanega zdravilišča. Upajmo, da bosta, kljub naši izdajalski no- vici, imela v Dobrni mir, zlasti gospa Audrey Hepburn. ki ni na- ša gostja iz zabave, temveč kot pacient. Neka švedska filmska igralka je izjavila: — Jaz nikoli ne jemljem darov od popolnega neznanca — toda kdo je že dandanes »popoln*. —??? Nek znan oboževalec ženskega spola je dejal: — Navdušujem se nad vsako blondinko — čisto vseeno kakšno barvo las ima! —??? Marsikdo bi lahko poncnil tale stavek za nekom. Toda eni zaradi tega, druga spet zaradi drugega vzroka: — V šoli sem bil zelo osovražen ker sem bil preveč priljubljen. —???