Političen list za slovenski narod. Po polt! prejeman velj*: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 »Id., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V admlnlitraolji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 (Id., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „ Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice st. 2. Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ,/16. uri popoludne. V Ljubljani, v sredo 30. avgusta 1893. Letnik: XXI. Gabilo na naročbo. S I. septembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden mesec 1 „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca". Gorenjske planine v nevarnosti. Z Gorenjskega koncem avgusta. II. Baron Born in »njegovi". Letos sem zopet obiskal domače planine. Prenočil sem na potu v Tržiču, kjer se je tudi marsikaj spremenilo. Med drugim opazil sem dokaj tujcev, nenavadno veliko dvovprežnih kočij; sploh se ta kranjski Birminghan jako, jako povzdiguje in napreduje. Budilnikovo dolžnost opravilo je šumenje vode, vrtenje koles, ropotanje kiadivov po fužinah, in ono vrvrenje in drvenje, katero razgraja le po takih obrtnih krajih, kakor je Tržič. Krasno jutro obetalo je lep dan, in urnih korakov mahal sem jo po srednji dolini proti romantičnemu »Hudičevemu mostu" in Primožiču („Butterhof", »Maslodvor"). Slišal sem v Tržiču mnogo, mnogo govoriti o baronu Bornu, slišal sem prav zanimive stvari o njem, kako kupuje cele planine; uvidel sem tudi, kako mnogo je njemu zelo nagnjenih; jako čudil sem se tudi, kako da ta stvar nič med svet ne pride. Obetal si nisem več nekdanje zabave na planinah, pač pa mi je sedaj korake pospeševala — radovednost. Ze sem daleč nad Tržičem. »Visoko vrh planin stojim"; toda danes ne živim tu v rajskem veselju, ne zavidam niti jaz, niti pastir ljudij, ki bivajo daleč v ravnini, dalei od Karavank proti jugu; kajti videl in slišal sem zares čudne in žalostne reči. Sedeč pod košatim drevesom, ki me varuje pekočih žarkov opoldanjega solnca, premišljujem žalostno osodo lepih planin, druzega bisera slovenske zemlje, — prvega ima že žid Muhr v svoji oblasti, — in godi se mi skoro tako, kakor preroku Jeremiji, ki je sedeč na*razvalinah jeruzalemskega mesta objokaval njegovo žalostno osodo. Kaj se je neki zgodilo? Ovčarjev rog ne odmeva več tako krepko od skalovja; vesela pesem, ki me je nekdaj tako vzra-dostvovala, utihnila je, ali pa se spremenila v ono otožno, iz katere odmeva bol in žalost. Tudi govedo se zdi, da muka žalostno kot o požaru, ker ne more več tako svobodno poskakovati, kakor nekdaj; kajti vedno jo bolj izpodrivajo, ker ograjajo neizmerne prostore in s tem zapirajo pašo živini. V dolini pri Primožiču pa tolče kladiva šestdeset Lahov, glase se sekire tesarjev, kot bi imeli sezidati tretji jeruzalemski tempelj. Kaj pomeni neki to? Tudi Rovtarju, tudi kmetu izpod Karavank, se bližajo slabi časi, taki, kot so že pri njegovem bratu na severo-vzhodu, kmetu v Galiciji, kjer imajo židje že 8 0 °/0 zemlje v svoji oblasti. Tudi njegova zemlja bo šla, če pojde tako dalje, v p tu jo last. Namesto čistega planinskega zraka udaril mi je na ubogi nos duh po — česnu in čebuli. Ravno prav, da sedim oprt na deblo košatega drevesa, sicer bi se moral z vso močjo na gorjačo opreti, da ne bi od samega strahu omahnil in se prekucnil v bližnji prepad, ker zagledal sem nekaj korakov proč človeka z — orlovim nosom in onim izrazom v strastnem očesu, ki pravi: »Kamor mi pridemo, se nam vse pokori! Malo nas je, ali smo jaki; mi vladamo svet; našega je že mnogo, naše mora biti vse. Kmet, ta zadnja para na svetu, postati mora povsod naš suženj Povsod, tudi v zbornicah, se mora plesati, kakor mi godemo, saj so vse države naši dolžniki." Toda, kakor vidim, postajam preobširen in dolgočasen; zatorej na dan z jasnimi, golimi fakti! Pred dvajsetimi leti naša lepa ožja domovina še ni poznala Židov. V zadnjih letih pa se je ta rod namnožil že nad sto. Število ni še veliko, toda to raste vedno in je že sedaj silno nevarno; kajti kranjski žid ni začel z branja-rijo, šnopsarijo in posojevanjem, kot v drugih deželah, ampak kar radikalno z nakupovanjem gradov in — celih planin. In ravno planine nad Tržičem pod Košuto začel je nakupovati baron Born. Trdi se o njem in govori, da je od židovstva prestopil k protestanstvu, da je Nemec iz Berolina, in ne včm, kaj še vse. Bodi, kar bodi, jaz ostajam pri svojem, kar jo v našem slučaju gotovo na mestu. Ta milijonar, znan pod imenom ž e 1 e z n i č n i kralj („Eisenbahn- Kiinig") iz Berolina, je začel židovski ostrog v naših planinah graditi. Pred dobrim letom je kupil vse posestvo kranjske obrtne družbe v obsegu 6000 oralov in veliko posestvo S t. Anjekovo pod Ljubeljem za 11.000 gld.; pod svojo oblast spravil je tudi Potočnikovo posestvo za 15.000 gld. in Kavarjevo za 18.000 gld. Letos pa razpenja svoje peruti dalje in dalje. LISTEK Črtice iz somatologije. XII. Srce. In ein Gevvebe vvanden Die Gotter Freud' und Schmerz; Sie webten und erfanden Ein armes Menschenherz. Kaj da je prav za prav srce, je težko povedati, če prav dandanes silna napreduje veda in učenost. Nemci je imenujejo: »das Hausorakel", ali pa »die schwache Seite des Kopfes". Je li ta definicija prava in popolna, naj ugiblje, kdor ima čas za take študije. Toliko pa vemo, da je nek poseben ud človeškega telesa, s katerim pa ne more vsakdo ponašati se, ker bi sicer pokojni Blaž Potočnik ne bil mogel tako dvomljivo zapeti: »Kdor ima srce — Ve za dom solze" itd. Zatorej je pa tudi povsem napčna trditev, da bi človek brez srca živeti ne mogel. To so »prazne fable". Saj ravno dandanes — v Času „proste konkurence" — kar mrgoli tacih ljudij, o katerih svet trdi, da so „brezsrčni" ali brez srca. To dokazuje tudi vsakdanja skušnja; saj marsikdo živi v Ljubljani, pa ima srce Bog ga vedi kje doli pod Gorijanci ali pa še dalje. Kje je srce? Pri nekateiem človeku je v očeh, pri drugem na jeziku ali pav ustih, kakor pravi pesem: „Wer beim Wein beharrlich schweigt, Weiss entweder nichts zu sagen Oder bangt, es mochte leicht , In den M u n d das Herz sich wagen. Kdor ima pa prav natančen vid, zapazi bajč srce tudi na obrazu. Vendar pa ta lega srca ni normalna, marveč verjeti smemo že tistemu dijaku, ki je, poprašan o legi notranjih »organov" našega telesa, odgovoril: »Srce leži na levi strani života, drugo pa ... se najde že samo po sebi." — Če hočemo kakega človeka ob kratkem označiti (pohvalno seveda), pravimo, da imamo srce na pravem kraju. Tako trde n. pr. nemški časopisi o laškem kralju Humbertu, da ima srce „am reehten Fleck"; po kaki pravici — ne vem. * t Svojo lego pa srce tudi premi nja (saj je dandanes pač vse nestalno). Če se nenadoma zbo-jimo ali ustrašimo, nam srce „ upade" ali celo »uide" in potem zgubimo tudi »srčnost", ki nam je v sedanjih „burnih in viharnih" časih najbolj potrebna. Da bi se kaj tacega ne pripetilo vojakom, ki srca najbolj potrebujejo, imajo nekateri tako ozke hlače, da jim dalje nego v hlače ne more pasti in tedaj popolnoma ob-enj ne morejo priti. Če zapazi »koprol" njih malosrčnost, daje jim korajžs, rekoč: „Nur immer Muth, Jungens! — Das Ei des Co-lumbus ist auch nicht an einem Tage gelegt worden !" Kdor srce zgubi, zapazi sam, če je pa glavo zgubil, morajo ga še le drugi na to opozoriti. Da se ta neprilika zabrani, je dobro, da srce na kaj »navežemo" (na dom, denar, blago itd.), saj pri tem nič ne trpi ne zdravje, ne veselje. Se najbolj podobno je srce sedanjim »ustavnim" državam. Te imajo, kakor je znano, dve zbornici (poslaniško in gospodsko), kjer se postave kujejo in var6 (seveda tudi desetaki služijo, ker »brez nič ni nič") in pa dve veži (ali tudi večj, kjer se mej kakim dolgočasnim govorom uče poslanci sprehajati se in smodke kaditi. Tako ima tudi srce dve »kamri" in dve »predkamri", kjer se sprehajajo misli in želje, delajo {lobri ali slabi sklepi, ki jih pamet kot najvišja »instanca" ali potrdi ali pa zavrže. Razloček je le ta, da ustavna vlada mnogo staue in ima sem ter tje tudi počitnice, česar v srcu ni. Dokler srce živi, pravimo, da bije, tolče ali utripi je — ima torej tisto lastnost, kakor ure na bitje, strogi učitelji ali stariši, ki tudi bi jej o ali tolčejo, bodi si s kladvom ali s šibo. Pri slehernem utripljeju se srce skrči in takrat pošlje krvi po vsem životu, kakor zapravljivi otroci denar med svet. Sicer pa imamo srce tudi zato, da roko nanj položimo, kader kaj zatrjujemo, prisegamo, ali če hočemo spominu priti na pomoč. Rodi nam pa razne čutila, ki je potem drug dru- Pokupil je že mnogo planin v Srednji dolini, tako B r u 8 n i n o , F e v č o , Dolgo njivo, katerih lastniki so bili kmetje od Jezera (8ee-land) in M e d v o d. Le nekaj posestnikov se mu še trdovratno ustavlja, in to so oni, ki imajo skop ne, nerazdeljen e p 1 a n i n e. Ker je pa gosp. baron 8000 oralov svojega že velikanskega posestva z visokim plotom iz žice ogradil, in ker imajo ti trdovratni posestniki ravno v tem živalskem vrtu (Thiergarten) še pet planin, hoče todi te na vsak naiin pod-sč spraviti. Govori se, da je baron nakupil zemljo le zato, da si napravi živalski vrt. Nerazumljivo mi je potem, zakaj ni vsega ogradil, in zakaj tudi planine in posestva zunaj tega vrta nakupuje. Ravno sedaj kupuje veliko posestvo Mati-ž e v č e v o (270 or. arondovano), Zamjenovo (blizu 200 or.), pa lepo planino Korošco (čez 200 or.). Kakor sploh pri vsem podjetju, tako ga posebno pri kupovanju Korošce podpira razven drugih privržencev g V........ Pravijo, da ne dela zastonj. Res podjeten, energičen in pogumen je naš gorenjski „N imrod"! Javna pot od Tržiča do Jezera na Koroškem pelje skozi sredo njegove zemlje, toliko tujih posestnikov je še v sredi, in on meni nič, tebi nič 8000 oralov zemlje ogradi in jo spremeni v živalski vrt. Celo pot hoče zapreti in posestnike počasi drugega za drugim ven spraviti. Prosim, dragi bralci, imejte še toliko potrpljenja z menoj, da Vam pojasnim to stvar! Plot se pričenja nad »Hudičevim mostom" pri Primožiča ter se vleče do vrha Košute, po Košuti proti vzhodu med Kranjsko in Gorotanom; potem se zavije še vedno po meji proti jugu skoro do Storžiča, malo pred tem gre nazaj proti zahodu do Primožiča. Plot je stal 12.000 gld. in je 36 kilometrov dolg, okoli B metre visok; če bi bil v ravnini, obhodil bi ga torej v 7 urah. Pri vhodu pri Primožiču in na Koroški meji napravil je lese in tako je bil vrt po tisti oblastnosti, katera pozni le sebe, a ne svojega bližnjega, gotov. Spustil je v vrt 150 jelenov in toliko srn, divjih koz in druge divjačine, različnih nad- in podkožnih, — in ne vem še kakšnih ne-bodigatreba-lovcev, med temi dva s krivima nosovoma ; vrt šteje sedaj okoli 400 take plemenite divjačine. Kaj pa se je zgodilo s potjo, kaj s kmeti ? Pot je Born ali prav za prav njegovi udani oskrbnik hotel kar meni nič, tebi nič zapreti, toda posrečilo se mu ni, dasi so mu šle na roko pri tem lepem početju glave, katerih dolžnost je delati za ubogo kmetiško paro. Seveda g. V. tudi ni smelo manjkati. Kolikor mi je znano, pozna g. V. precej dobro paragrafe, pa vendar je bil tudi pri poti za Borna. Čudno! Gosp. V.! Kaj vendar mislite!? Spoštujem Vas sicer zaradi Vaše omike in prebrisanosti. Priznati moram, da Vas ne imenujejo zastonj .zlato glavo"; toda, da jo proti lastnin rojakom rabite, to je p e g a na njej. Vaši rojaki to čutijo in prepričan sem, da to sami d o b r & veste. Popred najljubši Vaši prijatelji so 8» popolnoma ohladili za Vas. In če se to godi sedaj, kaj bode storil poznejši rod, kateri bode že b r i t k o čutil zgubo planin. Torej g. V. I nehajte biti navaden Bornov pomagač. Pustite ta posel; obrnite svojo nadarjenost v korist svojim rojakom in popravite, kar se še popraviti di. Ne bodite nehvaležni do njih zaupanja. Naši kmetje dajejo živino tudi v koroške planine, to pa sedaj tem bolj, ker jih je na kranjski strani vedno manj. Bornov direktor Mallner hotel je po županih kar „ven klicati" dati, da je pot skozi Bornovo zaprta. Ker pa župani razven begunjskega tega niso hoteli storiti, razposlal je na svojo roko kmetom sledeči razglas: „Baron Bornovo grajščinsko vodstvo v Tržiču daje s tem v splošno vednost, da se nadalje ne dovoli več živino goniti skozi posestvo grajščine tržiške na Koroško, ker se je otvoril v tem posestvu živalski vrt." Tržič, dne 16. aprila 1893. Mallner s. r. Kmetje pa, v svesti si svojih pravic, niso se zmenili za razglas, ampak ko je čas prišel, začeli so goniti živino v planine; toda ustavijo jih Bornovi lovci in obrnejo. To pa je kmete silno razkačilo; in zakaj bi jih tudi ne? Saj je bila ta pot zveza med prebivalci tostran in onostran Karavank, odkar so se Slovenci ob njih naselili; saj se je gonilo po njej v planine, odkar se narod peča z živinorejo. In no, da Be dobi pravica do kake poti, zadostuje tudi samo 30 let. Ker kmetje v nikogar nimajo nobenega Lza-upanja — govorili so mnogi, da bodo govedo s silo gnali, ako ne gre z lepo. Nato so dobili lovci tržiško žandarmerijo na pomoč. Ko je bil neko soboto v Tržiču uradni dan, pridrli so vsi prizadeti kmetje v občinski urad. In čujte! čujte! kako so jih hoteli vjeti. Rekli so jim: „Mi radi dovolimo pot, samo vsakdo mora imeti dovolilni listek." Toda dozdevni »neumni kmet" ni sedel na limanice; in oskrbnik se je dobro za ušesi popraskal in je moral požreti debele besede nekega kmeta. Gospodom bi bil tudi vsak rad povedal, da je dolžnost njihova kmeta ne pa tujca braniti; toda boje se. In ta bojazen je morda pripravila marsikaterega kmeta k prodaji. Čudni ti gospodi! Pokazal so pri prepiru za-stran poti; pokazali so se s tem, da kmete nagovarjajo k prodaji; pokazali, da je eden izmed njih neki rekel baronu: „Herr Baron, ich stehe Ihnen gut, dass Sie in zweiJahren alle "VVeidepliitze, welche noch eingefriedet sind, besitzen. <;," Kmetom se je za letos pot vendar-le m i-1 o s t n o dovolila — brez dovolilnih listkov, drugo leto pa ne vem, kaj bo? Tudi ne vem, po kateri zemu naznanjamo ali potožujemo, kakor so že! veseli in žalostni. Srce se du tudi ukrasti; toda kdor to učini, je v nevarnosti, da pri tem ob svoje pride, če gosposka te tatvine ne prepoveduje pod kaznijo, krivo je najbrže to, ker se za tako zločinstvo srce samo hudo maščuje. Je sreč kake reči prepolno, spoznamo na jeziku ; vendar je pa srce lahko mnogokrat bolje, nego jezik. Bolezni j srčnih je prav dosti. Že to je nerodno, če je preveliko, premajhno ali p r e -mastno, večkrat tudi pretežko, t. j. če pri njem kamen leži. Odvali pa se s časoma sam, kader človeka minejo skrbi ali ko ga starost ali pa pamet sreča. Najstareja, najnavadneja (vsaj pri mladini), pa ob jednem tudi najprijetneja srčna bolezen je ljubezen, t. j. sreča brez miru. Ima sicer le tri zloge, pa vendar jo ima marsikdo celo življenje dovolj „pukštabirati". O njej pravi narodna pesem, da je bila in bo, ko .mene in tebe na sveti ne bo. Zavoljo starosti ji Nemci pravijo: »Eine alte Ge-schichte, die aber ewig neu bleibt." N. pr.: „Was vvissen Sie, Friiulein, von der alten Geschichte?" — »Sie bleibt ewig neu, und wem sie just passirt, dem bricht das Herz entzwei." Srce zboli tudi, če je ranjeno, vsled česar se polasti človeka o to žn ost. Njega dni, ko je bilo »bogov" še na izberanje, bil je jeden tudi navlašč za to, da je ljudem zavdajal srčne rane (Amor). Ker ni bilo takrat smodnika niti pušk, delal je to s „pušicami". Sedaj so pa ljudje že sami toliko »brihtni", da jim za to ni treba „božje" pomoči. Kogar ta nesreča doleti, je pač revež, ker mu še ponočni kruh (spanec) ne diši. Vsaj Prešernu lahko verjamemo, ki je to sam skušal: „Prej neznane Srčne rane Mene spati ne puste." Pri takih ranah je baje le dvojno mogoče, kakor pravi pregovor: »Herzenswunden t o d t e n schnell, Ojjer h e i 1 e n auf der Stell'." To potrjuje nekako tudi naša domača narodna pesem : Kdor pa če vedit', Kaj je ljubezen, Mene naj vpraša, Jaz mu povem: „ Dolga ljubezen, Gvišna bolezen, Gvišno je ranjeno Moje srce. Padar in dohtar K men' sta hodih; Nič ne pomagajo Njune zdravila." (Konec sledi.) pravici se morejo na javni' poti vrata narediti,, da se mor« človek še z odpiranjem truditi. (Dalje sledi.) Kako se na Hrvatskem maža-rizira. S Hrvatskega meseca avgusta. Hrvatska ima svoj od Ogerske popolnoma neodvisen statističen ured, kar je za naše oduošaje velike vrednosti. Vsaj ne morejo pri uas ti ljubezsjivi bratje po svoji volji množiti števila članov državnega jezika mažarskega na obsego hrvatske kraljevine. Ko bi oni vodili pri nas statistični popis, gotovo bi se število Mažarov podeseterilo. Ker jim pa to ni mogoče, gledajo tudi Hrvatsko kot čisto mažarsko pokrajino. Kar so delali nekdaj Nemci, in tudi še zdaj poskušajo, v Avstriji, da namreč ponemčujejo lepa slovanska imena v nerazumljive spak&, tako počenjajo v novejšem času tudi Mažari ne samo na Ogerskem, kjer so že popolnoma izpačili slovaška, maloruska, srbska, hrvatska in rumunska imena, da jih v tem novem obliku ni mogoče razpoznati, nego so se lotili tudi že hrvatskega ozemlja. Najpoprej so prekrstili vsa imena poštarskih mest, kasneje pa tudi vse železniške in parobrodarske postaje, da celo tje v Bosno so zanesli blagodoneče glase novega kulturnega jezika za vse istočne narode. Zastonj so se Hrvati pozivali na nagodbo, po katerej bi imel biti na vsem Hrvatskem le hrvatski jezik veljaven. Mažar se na to ni oziral, ker je vedel, da se od prave strani, namreč od hrvatske vlade in od hrvatskega sabora temu ne bo nobeden opiral. In tako je tudi bilo. Na merodsvnem mestu se je dozvolilo nagodbo kršiti in Mažar je na ta način svoj posel dogotovil. Pa naj kdo reče, da naši mažaroni ne branijo svoje nagodbe? Vedno jim je na jeziku kot magna charta libertatum, in vendar jo Mažari pri vsaki priložnosti brezobzirno kršijo na očigled naših junakov. Ali to še ni zadosti, da so že vsa službena mesta poma-žarjena; še dalje segajo v tem pogledu mažarski uradi, posebej še statistični urad. Neki dr. J. Jekel-falussy je izdal za navadno porabo kratke statistične podatke po najnovejšem popisu in sicer v nemškem jeziku. Da bode vsa Ogerska zastopana, priobčil je v tej knjižici tudi podatke o Hrvatskej. Le te podatke je mogel dobiti pa le od hrvatskega statističnega urada, ki izdaje svoja izvešča v hrvatskem in nemškem jeziku. Mogel je tedaj po nemškem delu kar enostavne podatke in imena prepisati. Ali tega ni storil, nego je vsa imena pomažaril tako da vsakdo, ki dobi knjižico v roke, misli, da je zares že vse mažarsko na ogerskem globusu. In to delajo takozvani mažarski učenjaki, in to še celo ministerijalni svetnik in ravnatelj državnega Statističnega zavoda. Kaj ni največa bezobraznost od teh ljudij, da tako pokvarijo slovanska imena, da jih živa duša tudi na Ogerskem ne more razpoznati. Kdo more znati, da se zove Karlocza Karlovci, Ka-pronca Koprivnica, Zemony Zemun, Eszek Osiek, Karolyvaros Karlovac itd. Še celo našemu glavnemu mestu niso hoteli pustiti nepokvarene oblike, če tudi ga niso mogli prevesti, ker nevedo kaj pomeni. Ali mažarsko obliko je moralo ime dobiti ter se glasiti Zagrab. Hrvatski narod bi se moral tej mažarski drzovitosti in bezstidnosti odločno upreti in sicer v prvem redu zastopniki naroda v hrvatskem zboru, kajti tukaj se more odločno zahtevati, da se drži nagodba. Narod hrvatski bi mogel potem pa tudi verjeti poslancem, da se zares drže nagodbe in da jo hočejo braniti do skrajnosti. Orožje je ravno pri tej zadevi v njihovih rokah, pa je dosta sramotno za nje, če ga ne upotrebijo, da obranijo svoje nedvojbeno pravo. Pokažite vendar enkrat s činom, da branite nagodbo, dozdaj narod ni še od vas nič takega videl. Besede so prazna stvar, le čini kaj veljajo. Politični pregled. V Ljubljani, 30. avgusta. Gregr in Masart/le. V mladočeškem klubu se vse ni povsem ugodno vršilo za dr. Gregra, če tudi se je vsprejela resolucija, v kateri se obsoja postopanje dr.*Masaryka. Da stvar ni bila povsem prijetna za lastnika »Narodnih Listov", kaže že to, da je drugi pot prišla v klubu v razgovor. Prvič so bili sklenili, da jo predloži shodu mladočeških za- (Dalje v prilogi.) Priloga 198. štev. »Slovenca** dn6 BO. avgusta 1893. upnikov. Dr. Gregrovi pristaši so se pa menda bali, da bi zaupniki se utegnili izreči proti dr. Gregru iu so zatorej proti volji dr. Masaryka stvar zoptt spravili v klubu v razgovor. K razpravljanju o tej stvari je prišel prof. Masaryk, dr. Gregra pa ni bilo, kur se je bal, da bi se mu kaj ne očitalo. K temu posvetovanju je prišel tudi Bfeznovski, ki ui niti deželni, niti državni poslanec, in bi torej ne bil imel pravice priti. Radikalci so ga baje povabili le zaradi tega, ker so se faktično bali, da bi utegnili ostati v majšini. Gregrovi pristaši so skušali stvar v klubu z lepa poravnati. Nagovarjali so dr. Masaryka, da naj podpiše izjavo, da po njegovem muenju ni dr. Gregr niti v političnem, niti v narodnem oziru ničesar napačnega storil. Te izjave pa dr. Masaryk podpisati ni hotel. Zaradi tega so pa radikalci zagnali silen hrup. Bila je burna razprava. Ker se je pokazalo, da imajo večino radikalci, so že mej razpravo mnogi Masarykovi pristaši odšli, kakor Kaftan, Spiudler, Hajek, Vohanka, Hor&k i. dr. Pri glaaovanju je že bilo le 20 poslancev, če tudi jih je bilo k shodu pr.šlo trideset. Pri tajnem glasovanju se jih je baje 12 izreklo za , dr. Gregra, 8 pa za Masaryka. Soditi se torej more, da bi bila večina za Masaryka, ko bi bili vsi glasovali. Pokazalo se je namreč, da j,h je več glasovalo za Maaaryka, če tudi se javno niso upali izreči zanj. Ker za dr. Gregra ni glasovala niti polovica na shod došhh poslancev, se pač resno ne more govoriti o tem, da bi bil dobil kako pravo zadoščenje in da bi se bilo odobrilo njegovo postopanje. Zaradi tega se pa mi tudi ne čudimo, če dr. Masaryk nikakor ue misli odložiti svojega mandata, iu najbrž tudi 'u kluba ne izstopi, ker se mu na tako dvomljivo izjavo klubovo ne zdi vredno ozirati. Prememba državnega tajništva v ogerskem pravosodnem ministerstvu. Državni tajnik v ogerskem pravosodnem ministerstvu, Štefan Teleszky, je na svojo prošnjo umirovljen. Zadnji čas je malo bolehen, ali vendar to ni pravi povod njegovemu odstopu. Sporazumeti se ni mogel z ministrom Szilagyijem. Naslednik njegov bode baje Tiszov pristaš, Ignacij Daranyi. Potem bode vse pravosodno ministerstvo kalvinsko in bode delalo na to, da vse boljše službe pri sodišč h dob£ kalvinci. Prebivalei pač zaradi tega s sodniki ne bodo zadovoljnejši iu tudi sodišča ne bodo boljša. Razpor se bode zanesel mej sodniške uradnike, kar bode pravosodju le v škodo. Pa kaj se za to brigajo. Liberalci hočejo liberalne uradnike, in židje in kalvinci jim najbolj ugajajo. O sposobnostih Daranyi-jevih tudi ni nič znanega, pa vsaj te ne pridejo v poštev, temveč se gleda le na politično prepričanje, ker menda le liberalci morejo Ogersko osrečiti. Ogerska nezavisna stranka. Vodja ogerske nezavisne stranke, Polonyi, je v nedeljo v svojem volilnem okraju razlagal sedanje politične razmere. Najprej je napadal vlado. Rekel je, da je on imel zaupanje v ministerskega predsednika, ali ga nima več, odkar vidi, da se mož belj peča z visoko politiko, nego s financami. Iz tega bi kdo sklepal, da Po-lonyi ni za vladno cerkveno politiko, ali bi se grozno motil. Nekatere posameznosti mu pač niso všeč, in to tudi najbrž le zaradi tega ne, ker prihajajo od sedanje vlade. Za jednakopravnost židovske vere z drugimi verami on ni, toda le zaradi tega, ker se židje povsod preveč ločijo od druzega prebivalstva. Za državne matice in civilni zakon je pa Polouyi ves navdušen. Po tem pač mi ne moremo razumeti, zakaj še Polonyi nasprotuje vladi in zakaj se je nezavisna stranka razbila. V glavnih vprašanjih se Weckerle, EotvSs in Polonyi vendar tako lepo strinjajo. Skoro bi mislili, da vse nasprotje prihaja odtod, ker bi se sicer Polonyi ne mogel tako pokazati, kakor se sedaj, ko je vodja samostojne stranke. Kaj pač stori tisti duhovniki, ki so pri tej stranki, ko je njeni vodja se javno izrekel za proticerkvene reforme ? PočaŠčenje duhovnih dostojanstvenikov v Italiji. Nedavno izšla ministerska na-redba vreja državne činovne razmere in počaščenja za cerkvene dostojanstvenike. Po tej naredbi so kardinali pred vitezi Anuncijatskega reda, nadškofje pred senatorji in poslanci. Škofje imijo čin pred prefekti in so za generalnimi lajtenanti in adnrrali. Ce pridejo cerkveni dostojanstveniki na vojne ladije v svojem poslu, se sprejemajo z vojaškimi častmi in sicer kardinali kot admiral, nadškofje kot pod- j admiral in škofje kot kontreadmiral. Ce pride prvič j kardinal na ladijo, se pozdravi z 19, nadškof s 17 , in škof s 15 streli. Pri vsprejemu kaidinala postavi se duhovščina pri vkrcevaln h stopnicah in voja-ščiua se postavi na mostu. Vsekako je lepo, da oficijalna Italij a skazuje cerkvenim dostojanstvenikom primerne časti, ali bilo bi še lepše, ko bi jim v ! izvrševanju njih službe puščala popolno neomejeno svobodo. Žal, da na kaj tacega v svobodni Italiji ni misliti. Pretepi mej francoskitnl in italijanskimi delavci so v Franciji sedaj ua dnevnem redu. Blizu Nancyja je bil tak boj mej železniškimi delavci. Začeli so zopet Italijaui, kakor trdijo francoski listi. Klicali so baje celo : „Vive 1'Allemagne!" in „A bas la France!", kar se pa nam ne zdi prav verojetno. Italijanskemu delavcu je le za kruh, ne pa za politiko. Sedaj pred ožjimi volitvami se pa vsi francoski listi še bolj potegujejo za domače delavce. Po časopisih se sedaj mnogo piše o tem, da bi se zlasti državna dela morala prepuščati le domačim delavcem, kar je tudi popolnoma prav. Sploh je v Franciji neka nevolja proti tujim delavcem v obče. Časopisi to nevoljo močno podpihujejo, kar je pa vsekako malo nevarno početje, ker bi to utegnilo dati povod kakim večjim nemirom. Dobro je, da v Parizu še ni razburjenost tako velika. V Parizu živi nad 30.000 Italijanov. Ti ljudje so do-zdaj baje še brez skrbi. Ker časopisov ne bero, njih večina tudi ne vi, kaj se godi v provincijih. Po končanih volitvah se razburjenost tudi mej delavci nekoliko poleže, ker časopisi ne bodo potem jih tako hujskali. Volilni shod. Iz Novega Mesta. (Dalje in konec.) Na to se oglasi k besedi advokat dr. Slane, »toda ne zato, da bi imel ,Slovenec' te dni kaj več pisLti." Gledi gospodarskih razmer pravi, da moramo skrbeti za to, da Ljubljana vse na-se ne potegne, temveč da tudi Novo Mesto postane emporij. Potem udari po »modernem klerikalizmu". Govoril je med drugim: »Politika je veliko gospodarstvo; treba gospodarjev umnih, ne neumnih. Kadar se zmislim na to, pride mi g. Suklje na um. Odrekati mu ne smemo, da ima veliko možgan, dobro reje-nih možgan in svetovno oliko. Imamo jih še nekaj drugih izvrstnih mož: Tavčar, Kersnik. Nemci so se prepirali, kdo je večji, ali Goethe, ali Schiller; a nekdo je rekel: »Seien wir froh, dass wir zwei solehe haben!" Jaz pa pravim: „Ne ugibajmo, kdo je prvi izmed teh naš h mož; Seien wir froh, dass wir drei solehe haben!" Mi imamo može; moderno klerikalna stranka pa nima niti jednega, niti pol takega postaviti v poslanski krog, kakor je naših jeden. Razveu naše in moderno-klerikilne stranke je v deželnem zboru tudi nemška stranka. Ta ima par naobraženih, veljavnih mož, kakoršen je n. pr. Schwegel. A vsi vkupe nimajo v izobilju takih poslancev, kakoršne imamo mi. — Klerikalna stranka ima celo preveč poslancev; a kakšnih? Ti morajo pouka dobiti tam; kjer jim ga manjka. Klerikalna stranka je številna. Liberalna stranka iu nemška stranka morata jako ekonomično nastopati, da zmagata, da ohranita to, kar imata. Politika je nehvaležna stvar, ki človeka izerpi. Le malo razvit človek v politiki nič ne trpi.' Tudi naši možje trpi, in malo jih imamo. Zato moramo s poslanci varčno postopati; grdo s poslanci ravnati'ne smemo. — Viljem Pfeifer si svoji delo, da je znižal oba klanca pri Novem Mestu, na ljubljanski in karlovški cesti; a on je imel tedaj opravilo z idejo »Wuchergesetz". — G. Suklje ima tudi veliko zaslugo, da smo dobili Dolenjci svojo železnico. Prijatelj, ako bi storil samo to, zaslužiš večno hva'ežnost, da si se tako stalno za njo potegoval. Ako ue dobimo prihodnjič poslanca, ki bo z višjega stališča vse pregledoval, če dobimo tepca, ne bomo dosegli toliko, kolikor upamo. — Klerikalizem ima neko čudno barvo. Vprizoril je tukaj svoj shod, ki je imel nekaj vspeha Saj ste slišali, kako so bobnali. Rekel bi, da so ti ljudje nekoliko „aufgeschnitten". Priznavati moramo: ta stranka je agilna. Mislijo si: Gorenjsko že imamo, Dolenjsko kmalu dobimo, potem pa še Iuteransko Notranjsko! »Luteransko Notranjsko" pravim, ker je tam še dosti kmetov, ki ne hodijo tako strogo z ultramontansko stranko. — Jaz politikujem kot žurualist že 20 let Mislim, da se ljudstvo prebudi, ker klerikalna stranka dela za nas. Krnita poznam predobro in vem, da ne bo verjel in se udal njih težnjam. Klerikalizem hoče vdreti v dolenjska mesta in trge. Kmetje pa so že ž njim. Vlada se poprime navadno močucjše stranke, trrej pojile s klerikalizmom. Treba je, da dob mo za-se srednji stan, mesta in trge. V to nam je treba voditeljev, ki morajo biti talentirani, ki tudi kaj navržejo.— Šuklje ima sto »tadlov", a patriotizma mu nikdo ue sme odreči. Poznam popolnoma njegovo življenje; on je vzgleden, vrl mož. Šuklje se poleg Tavčarja in Kersnika more postaviti na vsako ma-nevro s klerikalizmom. Ce prav imamo malo mož, a ti so vrli, dobri. — V deželnem zboru bo prihodnjič že praska. Tavčar bo skrbel za dobre »Šla-gerje", Kersnik mu bo sekundiral. G. Šukljeju izražam željo, da bi se bolj približal naši stranki v boju. Veselje bi napravil klerikalcem in Nemcem, ko bi se odpovedal poslanstvu. Pravi, da noče več biti kandidat. Kot dobrotniku dežele mu izrazim zahvalo. Zastopa naj nas tako dolgo, da kaj njemu jeduakeg* dobimo !" S tem je končal dr. Slane. Oglasil se je za njim dr. Pozuik, ki je pa govoril tako nerazločno, da se skoro nič ni mogel umeti. Izjavlja, da se s politiko sploh ne ptča, a priznava rad, da je gospod Suklje gledč komunikacije in pridobitve pitne vode mnogo storil za Novo Mesto, ler upa, da bo i v bodeče vrlo vršil svojo nalogo. Za njim se je oglasil v par besedah, živahno pozdravljen, vpokojeni nadinžener Lehmann, ki je govoril slovenski in nemški ter se izjavil, da se strinja r. g. Pozn:kom. Kaj je govoril nadalje, se je težko umelo. Ko je potem sodiščui svetnik g. dr. Gestrin predlagal, naj se v Novem Mestu kaj zida, oglasili so se takoj meščani: »Denarja, denarja!" Nastopil je še državnega pravdnika namestnik g. Škerlj, ki je svetoval, naj vojašnica ostane, kakor je. Ako se vojaki naselijo va-njo, morah bi iti uradniki, ki tam stanujejo, stanovat pod milo nebo. Konečno je izpregovoril zopet g. Suklje tako nekako: »Poslanec pred volilci je kakor zatoženec na zatožni klopi. (Dr. Slane se je v svojem govoru j nekoč zmotil, da je nazval poslušalce: gospodje po-| rotniki!, kar je vzbudilo občno veselost.) Jaz sma-, tram borbo kot defenzivno; mi le odbijamo napade. Naravno je, da so razna mnenja, a razdor bi ne smel biti. Kjer je pravo rodoljub je, tam se vse vrši v to, da se ustanovi nekak »modus vivendi". Potrpljenje moramo imeti med seboj, sicer nič ne dosežemo. Po deželi se mora zrahljati. — Pripravljen sem delovati s Tavčarjem tudi za one ideje, ki smo jih gojili v mladostnih letih. Kar pa se tiče kleri-rikalne stranke, ostanem pri tem, da ostanem v de-fenzivi." (Klici: »V veri sloga!") Sklepno predlaga g. župan Perko, ki je vodil shod, resolucijo, v kateri novomeški volilci izrekajo popolno zaupanje g. poslancu svojemu ter javljajo nadejo, da deluje i v bodoče na naprednu-narodni podlagi! (Nekaj klicev: Dobro!) To je popolnoma objektivno poročilo o imenovanem volilnem shodu g. Sukljeja. Cerkveni letopis. Blagoslovljene pokopališča in orgelj. Iz Koroške Bele, due 28. avgusta. Lepo slovesnost je obhajala preteklo nedeljo koroškoblanska župnija. Mil. gospod stolni prošt, zlatomašnik dr. Leon Klofutar so počastili župnijo s svojim obiskom, da blagoslovi ondi nove orgije in novo pokopališče. Od blizu in daleč je privrelo obilo ljudij k lepi slovesnosti, 15 duhovnih gospodov je prišlo azistirat in povzdigovat sveto opravilo. Po blagoslovljenju orgelj so imeli mil. gosp. prošt slovesnosti primerno cerkveno propoved, v kateri so vernim po domače in jasno razložili, na kaj nas spominjajo nove orgije in novo pokopališče. Lepi propovedi je sledila sv. maša, katero so peli mil. gosp. prošt med obilo azistenco. Po sv. maši pa so blagoslovili novo pokop»lišče. — Čudili smo se vstrsjui trdnosti, s katero so visoki dostojanstvenik opravili dolgotrajno opravilo. Bjdi jim na tem mestu za ves njih trud izrečena najprisrčnejša zahvala vseh faranov. Lepi slovesnost pa je bila izvestuo tudi za marljivega domačega g. župnika in cerkvena ključarja lepo priznanje za ves njih trud, skromuo plačilo za vse skrbi, katere so imeli z na-pravljaujem uovih orgelj in novega pokopališča. Španjske novice. Žeronski škof je prepovedal tednik „La Voz del Pueblo" (*>las naroda) v posebnem pastrskem listu vsem svojim vernikom naročevati iu brati. Hkrati obsoja vse druge liberalne proizvode, ki bi trosili imenovanemu časopisu jednake zmote mej svet. Pravico obsojati liste imajo škofje po cerkvenem pravu in blagor bodi, da se je tudi zavedajo. — V Palenčiji se je ustanovilo društvo, ki ima nalogo v tem mestu ustanoviti veliko katoliško vseučilišče. — Jos. Bono, bivši urednik nesramnega protiverskega lista »Las Dominisales" je objavil razglas, v katerem javno obsoja vse svoje zmote in razkriva v resnici strašna sredstva, ka-keršnih se poslužujejo nekateri, da bi spravili ljudstvo ob pravo vero. Njegove izjave list ui hotel prinesti. — E v h a r i s t i č u i shod, o katerem smo že poročali, bo še-le meseca novembra in sicer zato, ker bo oktobra meseca veliko narodno romanje v Rim; tedaj bi se mnogi ne mogli udeležiti obeh slovesnostij. Na tem shodu bo tekmovala poezija, leposlovje in glasba v čast sv. Rešnjemu Telesu. Za pesništvo bodo n. pr. razpisana tri častna darila: za najboljšo odo, najboljšo romanco in najboljši sonet poveličujoč Presveto Skrivnost. — V leposlovju se bo nagradila jedna novela in dva druga prozajična spisa ob isti tvarini. — V glasbi pa bo obdarovana jedna koračnica, jedna slovesna maša, jeden gradual in trisagion. Predsednik shodu je Jos. Cirujeda Ros, tajnik pa R. de Brugada. V obče pristavljamo pri tem, da sa Spaujci vedno kažejo kot najbolj vnete čestilce presv. R. T. — Plasenški škof je izdal okrožnico, v kateri našteva šolske knjige, ki se rabijo še sedaj, dasi so polne nenravnostij in zapeljujejo mladino. Žalostno znamenje nam je to, kako daleč lahko pridemo tudi mi. Framasoni so vedno predrznejši ia njihovi načrti so Čim dalje obsežnejši. V V a 1 e n c i j i nameravajo n. pr. ustanoviti družbo strežnikov pri bolnikih in zavezati se mislijo tudi z nekaterimi zdravniki zato, da bi preprečili pri bolnikih prejemanje sv. zakramentov. V resnici satanski načrt! — Neka žalostna prikazen na Španjskem je v tem, da otroci lahko nastopajo v gledišču. Da, več družb je, koder so sami nedorasli otroci igralci in igralke. Da v nravnem obziru to nima dobrega vpliva, umeje se samo po sebi, a tudi zdravju so napori neprimerni otroški dobi jako nevarni. Večina tacih otrok umrje v zgodnji mladosti za jetiko. — Na Habani je umrl slavni zvezdoznanec in metereolog č. o. Vines, jezuit. Časopisi pišejo o njem z neomejenim spoštovanjem; vsi občudujejo njegovo izredno učenost, vsi mu izražajo hvaležnost za vse, kar je storil svoji domovini. S čudovito natančnostjo je rajni učenjak naprej naznanjal vreme, viharje in ciklone na morju in s tem gotovo mnogim ohranil življenje. Zato žalujejo kapitani španjski za njim. Najznamenitejše delo njegovo slove :»Huracanes del O c č a n o" (orkani morski). Bog mu daj večni mir! — V advokatsko zbornico v Sevilji je vstopil v. č. g. A. Fuertes y Perez. Škof in sv. oče sta mu dala potrebne oproste, da more sedaj v civilnih in v kazenskih zadevah izvrševati advokatski posel, v kolikor ni v nasprotju s svečeniškim značajem. — Velik evharistični shod v Valenciji se pripravlja za letos po celem Španjskem. — Vedno bolj se razširjajo redovi in pobožne družbe po vseh škofijah. Tudi za delavce se mnogo stori. Na nekaterih krajih jim zidajo hiše, ki jim imajo biti v pomoč in zavetišča. Socijaliie stvari. Gospodarske razmere. Iz Istre: Puljska posojilnica pri nas jako dobro posluje. Dosedaj v tem kratkem času svojega obstanka ima vendar že nad 200.000 gld. In vendar je bil osnovni kapital jako neznaten. Mnogo revežev je že ohranila propada, mnogo solza je izbrisala. Želeti bi bilo le še, da bi se v vseh večjih krajih isterskih osnovale posojilnice; po mestih pa »vzajemna podporna društva" po vzgledu ljubljanskega. — V Pulju se je osnovala nedavno vzlasti za puljski in poreški okraj vinarska zadruga. Ubogi vinogradnik je bil dosedaj izročen na milost in nemilost svojemu upniku v mestu. Dajal mu je grozdje ali mošt v vračilo dolga; so- vražni upnik pa je pri tem, kakor se mu je le zazdelo, drl svojega dolžnika. Mnogo goljufij se je že primerilo pri tehtanju ali pri merjenju; gled£ cene pa so se godile uprav vnebovpijoče krivice. Upnik je namreč določal sam ceno, sam odpisaval, sam vodil račune. Kmetič je le trpel. Da se temu pride v okom, se je ustanovila vinarska zadruga. Ne samo, da bo skrbela, da se privadijo vinogradniki umnemu obdelovanju vinogradov in pametnemu kletarstvu, marveč zadruga bo tudi kupovala vino od njih in je plačevala po pošteni ceni. Tako bo dobJ vinogradnik lahko poštenega kupca, mej tem ko sedaj često nikakor ni mogel spraviti svojega pridelka v denar. Jeden del čistega dobička se bo daroval za narodne dobrodelne namene. Bog daj srečo 1 Družbe sv. Cirila in Metoda redna VIII. velika skupščina dne 26. julija 1893 v Sežani na Krasu. XVI. VI. Glavni blagajnik dr. J. Vošnjak poroča o denarnem stanju družbe za leto 1892. Račun za VII. druibino leto 1892 kaže: Dohodki gld. kr. 1 6.114 96 2 Pokrovitelji.......... 2.578 — 3 Podpora sl. dež. zbora kranjskega . . 1.000 - 4 Podpora sl. mesta ljubljanskega . . 500 — 5 Darila in dohod zabav ...... 2.964 73 6 Iz zapuščine dr. L. Cučka .... 2.122 55 7 Za prodane družbine knjižice *) f . 84 43 8 498 13 9 100 — Skupaj . . 15.962 80 Razhod . . 13.258 09 Prebitek . . 2.704 71 Saldo 31. decembra 1891 . 11.992 35 Saldo 31. decembra 1892 . 14.697 06 naloženo pri raznih slovenskih denar- nih zavodih. *) FaktiCno se je za knjige več skupilo, ta vsota izkazuje le tisti denar, ki je bil specificiran kot dohodek prodanih izvodov. Mnoge podružnice so pa za knjige poslale kar skupno v glavni vsoti. T r o š k i gld. kr. 1 Za družbine Šolske zavode: a) v Trstu, Rojanu in na Greti .... gld. 6249*47 b) v Gorici. Pevmi, Podgori in Ločniku „ 2.250'— c) V Celji ........ 320'— 8.819 47 2 Narodno Šolstvo na KoroSkem, Štajer- skem, Kranjskem itd...... 1.069 68 3 Za Šolske zgradbe....... 200 — 4 Za dijaSka podporna druStva . . . 150 — 5 Natisk, vezanje in razpošiljanje druž- binih knjig: »Junaki« II. zv., »Ciglar« in »Vestnikc........ 1.205 37 6 Nagrade pisateljem ....... 125 — 7 Nakup molitvenih in zabavnih knjig in učil........... 351 57 8 567 16 9 Tiskovine.......... 98 10 10 TroSki za dr. Cučkovo zapuščino in spomenik ........... 337 85 11 TroSki predsedstva, tajništva, poštnine, za glavno skupščino, koleki itd. 333 89 Skupaj .. . 13.258 09 Številke za leto 1892 kažejo, da se slovenski narod čedalje bolj zaveda velike imenitnosti naše družbe ter jej priteka na jpomoč z vedno obilnejšimi darovi. Dohodki, kateri so leta 1891 znašali 9.905 gl., 1890 leta le 7500 gl., povzdignili so se na 15.962 gl. 80 kr., torej proti letu 1891 za 6.058 gld. in proti letu 1890 celo za 8.462 gld. več. Dohodki so se skoro v vseh točkah podvojili, podružnice so dopo-slale 6.114 gl. (1. 1891 3.949 gld.), napredek, za katerega gre hvala posebno našim vrlim ženskim podružnicam; pokroviteljev je pristopilo lepo število z vplačanimi 2.578 gld. (I. 1891 1.374 gld.), darila in veselice so dala 2.964 gld. (1. 1891 1.343 gld.), volila, imenoma ž-apiščina dr. L. Čučkova 2.122 gl. (1. 1891 966 gld.) Pomnoženi dohodki so omogočili vodstvu, da je obilneje vstrezalo raznim željam in pospeševalo slovensko šolstvo ob jezikovnih mejah. Koliko se je zabavnih in poučnih .... knjig razdelilo, povedalo je že tajništvo. Največ stroškov je družba imela za slovenske niže zavode v Trstu z okolico in v Gorici z okolico. Za štirirazredno ljudsko šolo pri sv. Jakobu v Tr^tu in za tri šolske vrtce v Trstu, Rojanu in Greti se je potrošilo 6249 gld. 47 kr., za goriške zavode 2250 gld. Najmanj stane družbo šolski vrtec v Celji, katerega oskrbujejo šolske sestre. Za 1. 1892 izdane knjižice »Junaki", II. zv., »Oiglar" in Vestnik je bilo stroškov 2.330 gld. Na dr. Čučkovem grobu v Šent Ilu je družba postavila ličen grobni (spominek z napisom: Dobrotniku hvaležna družba sv. Cirila in Metoda. Vsi stroški so iznašali 13.258 gld. 9 kr. (leta 1891 8556 gld.) Vendar je, ker so dohodki bili tako ugodni, ostal prebitek 2.704 gld. 71 kr. ter je družbina gotovina koncem leta 1892 znašala 14.697 gld. 6 kr. ne vštevši razna posojila, katera je družba dala občinam za zgradbe šolskih poslopij. Družba je, odkar deluje, nabrala 6 0.2 80 gld., izdala 45.58 3 gld., sicer skromne vsote, s katerimi se je pa vendar veliko doseglo. Živo zanimanje, katero se kaže tudi letos za družbo — in tu moram s posebnim veseljem omenjati k r o n i n e darove, katerih je sam »Sl. Narod" po prizadevanji urednika g. Nolli-ja nad 3000 nabral — je vodstvu porok, da hodi po pravem potu in mu daje pogum, da razširja svoje delovanje posebno v obrambo slovenstva na Koroškem. Vodstvo se zanaša, da ga bo ves narod tudi zanaprej tako zdatno podpiral in mu omogočil še v obilnejši meri braniti narodnost iu vero. Skupščinarji z dobroklici potrdijo blagajnikovo izvestje. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. avgusta. (O koprivniiki slavnosti) smo v ponedeljek omenjali, da »Narod" ni imel v zadnjem tednu nobene vrstice zanjo. To je nam jako neljuba pomota. Zaduji petek je omenjal »Narod" mej dnevnimi novicami tudi to slavuost. S tem izgubi vsa notica v našem ponedeljskem listu vsakeršen temelj in tedaj sama ob sebi razpade. Radi tedaj spoznamo, da smo se zmotili, ker smo notico o taki slavnosti, kakoršna je bila Vodnikova na Koprivniku, iskali na drugem mestu kakor za »vremenom pasjih dni". (Ali ni vera v nevarnosti ?) Včerajšnji »Narod" ima mej dnevnimi novicami: Prestop k pravo-slavju. Piše se nam iz Trsta: Dud 26. avgusta prestopili so v tukajšnji pravoslavni cerkvi pri sv. Spiridijonu gospod Fran Krav o s, njegova soproga K a t e r i n a in njijini otroci Elvica, Ciril in Zora, k pravoslavju. Gospod Kravos, znan kot odločen narodnjak, je rodom iz Rifenberga, soproga njegova pa iz Bovca." — Brezdno se že odpira. Kaj bo iz tega? (Imenovanje.) C. kr. ministerstvo za uk in bogo-častje je imenovalo preč. gosp. Tomo Zupana, vodjo v Alojzijevišču, veroučiteljem na tukajšnji višji gimnaziji. S tem popravljamo včerajšnjo brzojavno poročilo, v katerem je po pomoti stavčevi izostalo ime g. profesorja. (Slovenske predstave v deželnem gledšču) prične »Dramatčno društvo" letos z mesecem oktobrom. Vršile se bodo vsak teden po tri. Za slovenski oder pridobilo je »Dramatično društvo" letos novih — pevskih kot igralnih — močij, s čemur je izvestno povzdignilo veljavo slovenskega gledališča. Skrbljeno je pa tudi za bogat in v marsičem nov repertoir. (Mestna godba ljubljanska) Kakor vse kaže, je splavala zadnji čas ustanovitev ljubljanske mestne godbe — po vodi, ž njo pa tudi vse želje in nade nanjo, kajti dotični odsek, ki je bil v svojem času ad hoc sestavljen in določen, »razpršil" se je v letošnjih pasjih dneh, iu ne duha ne sluha ni več po njem. Čudno pa tudi obžalovanja, vredno je to za deželno stolno mesto, zlasti v sedanjem času, ko ima že skoraj vsaka večja vas ali trg na deželi svojo dobro organizovano — godbo! (Prodaja vojaških konj.) C. kr. 5. brambovski pešpolk prodajal bode dne 16. septembra letos pet vojaških konj na cesarja Jožefa trgu na očitni dražbi in proti gotovemu plačilu. K tej dražbi se vabijo vsi kupci, ki potrebujejo tacih konj. (Prav nevarno) je zbolel čast. gospod Ožbalt P ros en, ekspoiit v Trbovljah. V nedeljo so ga prevideli. Priporočamo ga čč. gg. sobratom v pobožni spomin. (Nagle smrti) je umrl sinoči ob 7,6. uri gospod Edvard Kottek, urar in hišni posestnik na Starem trgu. N. v m. p. (Porotno sodiiče) je dne 28. t. m. obsodilo 191etnega Štefana K r u 6 i č a zaradi hudodelstva uboja na 6 let težke ječe, poojstreoe s postom vsak mesec in temno celico dne 25. junija vsacega leta; Boštjana Hauptmana, 26Ietnega hlapca, radi tatvine in zažiga na 3 mesece ječe. Dne 29. t. m. ste bili tajui obravnavi proti 18letnemu Jožefu Mahnič-u iz Dolenje vasi in proti 521etnemu Janezu Hri-bar-ju iz Zaloga. Prvi je bil radi hudodelstva po-siljenja obsojen na 18 mesecev težke ječe, drugi radi istega izvršenega hudodelstva na 5 let težke ječe, poojstrene z mesečnim postom. (Požar.) Blizu Sostrega je jelo sinoči proti 7. uri goreti. Štiri hiše z gospodarskimi poslopji in jeden kozolec so pogoreli. (Raki so poginili) tudi v ribniških vodah, kjer niti enega ui več dobiti. Otroci pri kopanju segajo po luknjah, po katerih so prej dobivali najlepše rake, pa zdaj le mrtve in smrdljive spravljajo na dan. Ribniški raki, zlasti v Ribnišici, niso bili slabeji od slovečih krških rakov, ki so jih v zadnjih letih na-domestovali v prometu. Zdaj so okužene tudi ribniške vode, in Bog ve, koliko časa bode treba, preden se zopet zarode raki. (Razširjenje trirazredne ljndske šole v Dobre-polji) v štirirazrednico se bode s prihodnjim šolskim letom izvršilo. — II. učiteljsko mesto na tej šoli dobil je bivši pomožni učitelj v Ljubljani g. P. Jaklič, a na tretje pride gdč. A r ko iz Semiča. (Napisi postaj Dolenjske železnice.) Male in lične postajice dolenjske železnice imajo istotako majhne in tako malo razločljive napise, da jih bo treba z daljnogledom brati potnikom vozečim se po železnici. ] (Ogenj.) Iz Dolenjevasi pri Ribnici se nam dne 29. t. m. piše: Velika nesreča je včeraj ob poldveh popoldne pretila sosedni vasi Rakitnica. Petletni sinek ranjkega cerkovnika zažgal je menda v igrači mežnijski hlev, ki j9 tikoma naslonjen na cerkovni-kovo hišico. K sreči so ljudje o pravem času zapa- | žili velik dim, ki se je iz zaprtega hleva valil in hitro pritisnili od vseh stranij. V prvem hipu sicer ni bilo vode in tudi nobenega gasilnega orodja pri rokah, vendar so ogenj zadušili, ne da bi bil na-pravil večjo škodo. Uničen je samo omenjeni hlevček, drugo so vse k sreči obvarovali, dasi so hiše večidel lesene in s slamo krite. Ko so prihiteli tje naši ga- I silci z brizgalnicama, bil je ogenj že zadušen. (Pri ljubljanski jezdarnici) poleg nove Tržaške ' ceste izpeljane so strešne cevi spredaj ob zidu do tal, kjer vodi peš-pot tako, da teče in lije ob deževnem vremenu voda ravno čez pot, mestu da bi se iztekala drugod v glavni cestni jarek. Na ta ne-dostatek opozarjamo sl. mestni magistrat. (Radeški most.) C. kr. notranje ministerstvo je potrdilo načrt mostu čez Savo. Železno pomostenje ' bode izdelala dunajska tvrdka Igu. Gridl. (Poročil) se je dne 4. t. m. turistom prav dobro znani gostilničar Šturm-Germel v' Solčavi. (Orgije v Solčavi) je uglasbil po mejnarodni normalni glasbi g. Zupan iz Kamnegorice. (Petje na ljudskih šolah.) C. kr. deželni šolski svšt je z razglasom dnd 1. avgusta t. 1., št. 1810, v zmislu ministerske naredbe iz leta 1890 odredil, da se imajo vsa za petje na ljudskih šolah uporabljajoča se godala in podobni muzikalni instrumenti uglašati v normalni visočini, kakor je za starost šolske mladine primerno. (Na Ljubnem) jeli so se v novejšem času zopet nemškutarji oglašati; tako beremo pri jedni gostilni napis: BStudentenherberge". — No, menda tudi take limanice ne vlečejo več! „Kenimus nos!" (Sejm. — Nevihta. — Cigani.) Cirkuo: Kakor vsako leto, obhajali smo tudi letos sejm sv. Jerneja prav veselo. Na stotine ljudstva od blizu in daleč se je zbralo pri lični cerkvici sv. Jerneja na pokopališču. Po pridigi, ki je bila ob 10. uri, sledila je slovesna sv. maša. Dasi je vročina »tako pritiskala, da ni nikomur ostalo čelo suho, vender se je vse vršilo v najlepšem redu. Že ob pokopališču bilo je mnogo razne robe na prodaj. Posebno je bil p& glavni trg pred župnijsko cerkvijo zelo živahen. Kar ves je bil pokrit s prodajaluicami. Zlasti sosedni Kranjci pripeljali so dokaj svojih izdelkov. Da bi bili le dobro opravili prodajalci in kupovalci. — Na večer istega dneva stemnilo se je nebo tako, da je bilo človeka groza. Bliski so neprenehoma križali žugajoči tmino. Grom je bučal, da je bilo joj. Skoraj celo uro zvonilo je hudi uri. Pa vendar se nas je dobrotni Bog na priprošnjo sv. Jerneja usmilil in nam prizanesel, da ni bilo hujšega. — Pretekli teden zasačila je vrla žendarmerija tolpo ciganov, katere je povezane na vozu izročila tukajšni sodniji. Da bi nas že tudi enkrat vsaj ta nadloga zapustila, pred katero ni nič varnega. (Gosp. Ivan Krans), konservator iz Gradca, si je ogledal krasno gotiško eerkev v Solčavi; stavba je iz sredine 15. stoletja (Raznoterosti.) Iz Do br ep olj, due 27. avgusta : Železnica je že skoraj popolnoma dodelana, j Na našem postajskem poslopju se blesti napis j „Gutenfeld — Dobrepolje". Prav bi bilo | sedaj, da bi dobila tudi naša pošta drugo ime, na-| mesto „ Videm bei Grosslašič". Iu tako upamo, da j dobi o tistem času naš poštni pečat slovensko-nemški j napis namesto sedanjega izključno nemškega. Ali < prebiva kak Nemec v okrožju naše pošte? Ali morda kak renegat? — Tu smo sami čistokrvni Slovenci! — Naši župani so po ukazu napravili po vas^h nove. dvojezične table, namesto čisto slovenskih. In naši župani se seveda niso protivili prav nič proti temu čudnemu ukazu, dasi je bilo treba | in umestno. Želimo in zahtevamo samo to, da bi ] bili tudi naši nemški sosedje Hočevarji deležni istih i dobrot ter bili primorani napraviti si povsod dvojezične napise, kar do sedaj ni bilo. Pravico vsem! Po isti postavi morajo biti po vsem Štajerskem, Koroškem in Primorskem napisi v dveh jezikih. — Železnica je prava invazija germanizacije v naše čisto slovenske pokrajine. Nemški napisi so sedaj v modi in navadi ua vseh konceh in krajih in ne-broj skvarjenih nemških in laških besedi} pači sedaj govorico slovenskega kmeta. Ne baš vzgledni železniški delavci so vplivali kaj slabo na ljudi; spridili so zlasti mladino. Doslej uimamo od železnice nobene koristi, celd zaslužek je prišel po večini v roke ljudem, ki ne znajo gospodariti iu varčevati z denarjem. Upajmo, da nam „zlata železniška doba" še le napoč . — V Ameriki je iz naše majhne doline že več sto ljudij. Cez širni ocean jih je zvabil pohlep za denarjem, bojazen pred vojaščino ali pa želja (zlasti pri ženstvu), hitro se omožiti. V Ameriki so najboljši in najkrepkejši delavci, doma pa nima kdo delati. Delavci so slabši in nezanesljivejši, dnina se je pa neprimerno zdražila. Večji posestniki morejo le z visokimi troški obdelati svoja posestva. Po vsej pravici vzdihujejo: „Kam pridemo ?" Da, kam pridemo, ako pojde še tako dalje. Vedno se odpravljajo nove trume čez morje, bodisi s ponarejenimi potnimi listi ali pa brez njih. Ne ustavi jih nobena stvar, in ako se jim pripoveduje, da izseljenci tam stradajo, posmehujejo se človeku in odgovarjajo: „Saj ni res! Dobro se jim godi! Nevoščljivi so nam in zato pisarijo domov, da bi ne šli za njimi!" Skrajni čas je, da se ustavi izseljevanje. — Drugič kaj veselejšega. (Štajerske novice.) Dne 25. t. m. je mil. prelat in stolni dekan Franc Košar v mariborskem zavodu usmiljenih sester imel slovesen rekvijem za pokojnega prevzvišenega knezoškofa sekovskega dr. Janeza Zwergerja, ki je jako podpiral ta zavod. Da mu Bog to obilno poplača v večnosti. — V Porečju na Koroškem je umrla na svojem posestvu Klementina baronovka Godel-Lannoy, soproga pokojnega štajerskega državnega in deželnega poslanca in finančnega prokuratorja. — Poslednje dni so bile na Štajerskem vojaške vaje, katerih so se mej drugim udeleževali pešpolki št. 17, 87 in 97 in pa 5. dragonski polk. Pojutršnjem odrinejo vojaki dalje na Ogersko. — V Košaku pri Mariboru se je konstatovala trtna uš. — Na slatinjski pošti menda ne velja član 19. državnih osnovnih zakonov. Tam se prodajajo le nemške poštne tiskovine. — V Te-harjih pri Celju praznovali bodo štiridesetletnico svojega mašništva sledeči častiti gospodje: Karol Blaž Dolinšek* župnik v Sternstajnu; Anton H aj š e k , častni kanonik in dekan v Slov. Bistriči; Franc J a n e ž i č , konzistorijalni svetnik in prof. veronauka v Mariboru ; Martin K r a g 1, župnik v Polju; Tomaž Mraz, glavni župnik in dekan v Vozenici; Anton Š i b a 1, knezoškofijski duhovni svetnik in župnik v Teharjih. Mi jim iz srca želimo, da bi jednako veselo praznovali tudi petdesetletnico. — Letina za hmel letos ne bode posebno ugodna. Mnogo je škodovala suša in pa uši. — G. Vincenc H r u b y , pravi učitelj na realki v Mariboru, je prestavljen na realko v Trst. — Živinske kuge so sedaj na Štajerskem: Garje pri konjih v Cirkovcah v ptujskem okraju ; izpuščaji na spolovilih pri govedi v St. Juriju ob južni železnici, in pri sv. Lorencu v celjskem okraju, in Ilzu v okraju Feldbach; pereč ogenj pri prašičih je v Pichlhofenu v okraju Juden-burg in v Partinju mariborskega okraja ter Mali vasi ptujskega okraja. Ponehal je pa pereč ogenj v občinah St. Marein in Raaba v graškem okraju. (Odhajajočemu sodnikn v spomin!) Iz gornje Savinjske doline: Z nekako bojaznijo smo pričakovali dan, ko nas bode čislani okrajni sodnik gornje-grajski g. Karol Wenger zapustil. 23. t. m. bili smo vabljeni po prijatelju odhajajočega g. svetniškega tajnika Wengerja k slovesu. Lepo je bilo število došlih gostov, podati predragemu gospodu roko v slovo. Vsi stanovi so bili častno zastopani: preč. g. dekan France Dovnik; o. Viktor Ferančič, gvardijan nazareški; g. Rodošek, župnik i že potrjen načelnik okrajnega zastopa; g. profesor Kosi iz Celja; uradniki sodnijski iu davkarijski ; vrli notar g. Svetina itd. Našteta imena že svedočijo, da je blagi gosp. Wenger imel odkritosrčne prijatelje i častilce v vseh stanovih, vsaj je pa bil tudi ou ne le vesten in marljiv uradnik; ne samo dobrosrčen svetovalec vsakemu, ki ga je prosil sveta in pomoči, zlasti ubogemu kmetu je bil skrben oče; mož korenitega značaja, ter vrl, konservativen Slovenec. — Le dve leti bival je v naši sredi, a vsadil si je trajen spomin v srca vseh, ki so ga poznali; dal Bog, da bi tudi uasleduik stopal njegove stopinje! —Potrtim srcem spremljamo svetniškega tajnika g. Wengerja na njegovo novo mesto v Ljubljano, a gojimo pa veselo nado, da se kmalu povspe še do višje odlike ter povrne v zeleno svojo domačijo. — Ime Wenger nam bode nepozabljivo. (Arabski ..rožni venec".) Arabci nosijo vedno okrog vratu koran, ali turški rožni venec. Ima 100 jagod, narejenih iz neprijetno dišečega lesa, ki so v tri dele razdeljene s tremi kopičastimi jagodami. Oba konca sta skupaj zvezana se svileno vrvico rumene barve, na kateri se nahaja cev 3 cm. dolga, 2 majhni jagodi s koncem vrvice 7 cm. dolge in belomodrim čopom. Vsa dolgost je 55 cm. Arabci ga molijo sleherni dan, ko se pokaže na obnebji za mraka prva zvezda. Obrnjen proti vzhodu, razgrne po tleh obleko ali prt, in stoječ, klečeč ali ležeč ga moli. Nič ga ni v stanu pri molitvi zmotiti. Konj ali kamela mu lahko zbeži, kamor hoče, ne briga se zato, vsaj ve, da bode žival zopet nazaj prišla, ko jo pokliče. Ob enem rabijo svoj „rožni venec" kot talisman zoper vraže, copemije in bolezni, kajti mislijo, da jih morejo i živali in celo rastline začarati. Društva. (Društvo za zidanje uradniških hiš.) Sinoči je imel osnovalni odbor tega društva svojo prvo sejo, katere so se udeležili razven jednega, kateri se je pismeno opravičil, vsi člani osnovalnega odbora, ki so bili izbrani na pripravl|avnem shodu dne 24. t. m. Predsednikom je bil ua predlog gospoda Primožiča z vzklikom voljen g. c. kr. okrajni glavar markis G oz ani, ki je, zahvaljujoč se na izkazanem zaupanju, dal besedo poročevalcu gospodu Vdoviču. Le-ta je v velicih potezah načrtal princip in podlago, kakor tudi možnost ustanovitve ta-cega društva. Ker se k splošni debati ni nikdo oglasil, prešlo se je takoj k meritorični razpravi o sledečih vprašanjih: o potrebi tacega društva in o možnosti ustanovitve s tehničnega in financijalnega stališča, na kar se je vnela jako živahna debata, katere so se udeležili malone vsi odborniki, osobito gg. markis Gozani, Tomažič, Rihar, Zamida. Trste-njak, Vdovič, dr. Jan, Hanuš in drugi. Posebno je gospod Trstenjak jako spretno dokazoval možnost realizovanja s finaucijelnega stališča, strokovnjaki gg. Vašica, Hanuš, in Scbuppler pa so oddali svoje mnenje s tehničnega stališča. Potreba društva priznala se je soglasno in odobril princip, glede vprašanja o možnosti ustanovitve pa se je na predlog gg. Riharja in dr. Jana volil strokovnjaški odsek, kojemu je nalog prretresati vprašanje o realizovaniu s tehnične in financijelne strani in tekom desetih dnij oddati svoje poročilo skupnemu osnovalnemu odboru. V ta odsek so bili soglasno izbrani gg.: Vdovič, Vašica, Hanuš, Trstenjak in Schuppler. (Narodna šola,) društvo v podporo ljudskim šolam in učiteljem s sedežem v Ljubljani, razpošilja svoj račun za XXI. opravilno dobo od dne 15. avgusta 1892 do duč 15. avgusta 1893. Društvo je v tej dobi imelo 1990 gld. 36 kr. dohodkov, v katere so vštete podpore deželnega zbora kranjskega, mestnega zastopa ljubljanskega in kranjske hranilnice ii 200 gld. — Društvena imovina ob sklepu računa znaša 1384 gld. 34 kr. — TroŠki za razne šolske pomožne in leposlovne knjige, pisanke in spisovnice, peresa, risanke itd. so znašali 1618 gld. 68'kr. — Blagajnična gotovina ob sklepu računa 371 gld. 36 kr. — 136 liudskim šolam in ustanov-nikom. kateri so vplačali 748 gld. 72 kr.. dalo se je šolskega blaga za 1123 uld. 37 kr.; 37 učiteljev je za vplačanih 98 gld. 24 kr. prejelo blaga za 185 gld. 18 kr.; 12 ljudskim šolam se je darovalo učiluih pripomočkov za 46 gld. 17 kr. — Društvo so vodili gg.: Feliks Stegnar, načelnik; J. Cepuder, tajnik; M. Močnik, blagajnik, kateri zaslužijo očitno pohvalo za blago delovanje v korist naše revne šolske mladine. Telegrami. Dunaj, 30. avgusta. „Politische Cor-respodenz" poroča po avtentični informaciji, da se ne pokličejo k vajam vojaki iz krajev, iz katerih so se poročali slučaji kolere ali tudi le kolere sumni slučaji. Budimpešta, 29. avgusta. Poslednjih štiriindvajset ur jih je na Ogerskem 143 zbolelo za kolero in 78 pa umrlo. Rim, 29. avgusta. V Neapolju so umrli danes 3, v Oassinu 2 za kolero. V provin-ciji je v treh dneh jih 7 zbolelo in 7 umrlo. Bukarešt, 29. avgusta. Poročilo o kolen: 38 na novo zbolelo, 22 umrlo. Pariz, 30. avgusta. Iz Bilbaa se poroča, da se je poskušalo demonstrovati. Policija je pa ljudi razgnala. Pariz, 30. avgusta. „Agence Havas" oporeka neugodna poročila o Carnotovem zdravju. Pariz, 29. avgusta. Francoska vlada je baje naročila mejnim oblastvom, da gledajo, da španjski vstajniki ne prestopijo francoske meje in da se francoski Baski ne pridružijo demonstracijam na Španjskem. Saragossa, 29. avgusta. Na trgu Toros bili so nemiri. Jzgredniki so kamenjali obla-stva. Policija je izgrednike razgnala in jih nekaj zaprla. Nantes, 29, avgusta. Zadnji teden jih povprek 25 na dan zboli za kolero, polovica jih umrje. Carigrad, 30. avgusta. Zdravstveni svet se je jednoglasno izjavil, da v Carigradu še ni kolere. London, 29. avgusta. Francoski vojaki delajo baje utrdbe v Chantabunu v Sijamu. Pri tem dela 450 mož. Francoski poslanik je baje zahteval, da se odpuste vsi tujci iz sijamske službe. Novi Jork, 29. avgusta. Tukaj, v Brunswicku in Savani so strašni viharji napravili mnogo škode: Tržne cene v Ljubljani dne 30. avgusta. gl.|ta. gl- kr.| Pšeni"a. m. st. . . . 7 60 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ _ 66, Rež..... 5 70 — 80' Ječmen, „ ... 5 80 Jajce, jedno „ — 21 Oves..... 6 15 Mleko, liter .... — 10, Ajda..... 8 30 Goveje meso, kgr. . — 64 Proso, „ ... 5 — Telečje „ „ . — 50; Koruza. „ ... 5 80 Svinjsko „ „ . — 60, Krompir, „ ... 2 80 Koštrunovo „ „ . — 36' Leča, hktl. . . . 12 — Pišanec..... — 30 Grah, „ ... 12 — Golob ..... — Fižol..... 10 — Seno, 100 kgr. . . 2 50 Maslo, k*:r. . — 96 Slama, „ „ . . 2 14 Mast, — 70 Drva trda, 4 kub. mtr. 6 50, Špeh »vež, — 62 „ mehka, „ 4 80 1 Tu j c i. 28. avgusta. Pri Maliiu-. Pavieh pl. Pfauenthal iz Zadra. — Ave-rone s sinom ; Killic ; Herzl, trgovec; Sehnaderbeck, potovalec ; vitez Fiirth, drd., z bratom, z Dunaja. — Sonenberg iz Celja. — pl. Bossanye, nadzornik, iz Budimpešte. — Cesare, inžener, in Testin, zasebnik, iz Trsta. — Terček, zasebnik, in Vessel, nadinžener, s soprogo in sinom, iz Maribora. — Doganotz, trgovec, iz Vel. Lašič. — Leihs, trgovec, iz Jablonca. — Abeles, trgovec, iz Zagreba. — Stupar, načelnik postaje, iz Leseo. Pri Slonu: pl. Pick, fregatni kapitan, z rodbino, iz Zadra. — Rauman, Taussig, \Valler, Kohn, Stark z Dunaja. — Moro ; pl. Pelzel, nadporočnik; Plego, duhovnik; pl. Hatze s soprogo iz Trsta. — Weiss, trgovec, iz Gradca. — Kovačič s sinom od Sv. Lucije. — Piki, učitelj, z bratom, iz Št. Vida. — Dekleva iz Ljubljane. — Weiden s Kranjske Gore. — Rumel z Višnje Gore. — Detela, trgovec, iz Doba. Pri Južnem kolodvoru: Spitz in Abeles, potovalca, iz Trsta. — Sardetti iz Šmarija. Pri bavarskem dvoru: Kraker, trgovec, iz Donau-eschingen-a. — Sekutej iz Predarlskega. — Starorusser iz Kranja. — Piazentini iz Nussdorfa. — Pečnikar, kancelist, iz Logatca. — Bendina, poročnik, iz Inomosta. Pri avstrijskem caru: Mayerhofer iz Gradca. — Pacher, trgovec, s Boprogo, iz Ljubna. — Mosea z rodbino iz Jablonca. Zahvala. 431 (1) Za mnoge dokazo srčnega sočutja ob izgubi našega ljubega sina, brata, svaka in strijca Blaža Košmelja posebno čast. tvrdki Souvanovi in tovarišem na da-.rovanih vencih in udeležbi pri sprevodu dne 20. t. m. v Otočcu, kakor vsem prijateljem in znancem njegovim tako v Ljubljani, v Železnikih in drugod izrekamo našo odkritosrčno in najiskrenejšo zahvalo. V Železnikih, dne 29. avgusta 1893. Žalujoči ostali. lekarna Trnkoczy-ja zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja Marijaceljske kap- ^^ ie n želodec zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr stilnim in krepilnim vplivom pri motenem prebavljenju , pri krču v želodcu in zabasanju. 1 steklenica velja 20 kr., o tucatov samo 8 gld. || tucat 2 gld., 202 21 Vremensko »poročilo. B X O Cas Stanje Veter Vreme | Mokrine i na 24 ur v i mm opazovanja zrukomeru t mm toplomera po Celziju *— 29 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 740-3" 739 0 738 5 10-5 206 14 2 si. svzh. brezv. megia jasno o-oo Srednja temperatura 15-1°, za 2 3' pod normalom Vizitnice priporoča ll. Ti! Mesto tajnika 432 (3—1) pri okrajnem zastopu v Šmarji pri Jelšah (St. Marein bei Erlach- stein) je razpisano do gisie iS. 18&3. Letna plača znaša 400 gl. Kedar je tajnik po poslih zunaj pisarne, ima na dan 1 gl. 20 kr. dljet. Ob novem letu dobi remuneracijo, če to odbor za primerno spozna. Okrajni tajnik lahko ob enem opravlja posle pri občini trg Šmarje in posojilnici, za kar dobi posebe plačo. Popolno znanje obeh deželnih jezikov se zahteva. Prošnje na okrajni odbor morajo biti lastnoročno pisane in kolekovane. V Šmarji, dne 26. avgusta 1893. Načelnik. 433 1 Globoko užaljenega srca naziianjamo vsem soroduikom, prijateljem in znancem tožno novico, da se je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, stari oče, tast in strijc, gospod Edvard Kottek, urar in hišni posestnik, danes ob 5. uri popoldne v 64. letu svoje dobe precej ločil s sveta. Pozemeljski ostanki drazega pokojnika se v četrtek 31. avgusta ob polu šesti uri popoldne slovesno blagoslove v hiši žalosti ua Starem trgu št. 28 in potem polože k poslednjemu počitku na pokopališče k Sv. Krištofu. Svete zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba. V Ljubljani, dne 29. avgusta 1883. Sofija Kottek roj. Hofner, soproga. — Josipina Selan roj. Kottek, Amalija Eichhelter roj. Kottek, hčeri. — Ludovik Rittenauer, c. in kr. pristav pomorskega komisarjata, pastorek. — Ivan Selan, c. in kr. pristav pomorskega komisarjata, zet. — Klementina Rittenauer roj. Praprotnik, sinaha. — Karol Brosch, nečak. — Katarina Paar, Mina Turkusch, nečakinji. — Viktor in Viljem Selan; Franc in Jožef Rittenauer, unuki. — Pavla Eichhelter, Sofija in Antonija Rittenauer, unukinje. D u n a j is k a borza. Dn6 30. avgusta. Papirna renta 5%, 16% davka . . . Brebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri........126 Napoleondor (20 fr.)........ 9 Cesarski cekini.......... 5 Nemških mark 100.........61 96 gld. 60 kr. 96 118 96 979 334 35 60 45 50 25 98 99 75 Dni 29. avgusta. Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ 4'/, * Kreditne srečke, 100 gld....... . 197 St. Genois srečke, 40 gld...... . 67 115 gld, 93 „ 147 161 192 98 100 85 90 25 60 60 40 50 kr. srečke dunajske parobrodne družbe . . 133 Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . IS Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........66 Windischgraezove srečke, 20 gld. .... — Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 148 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2867 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 101 Papirnih rubeljev 100......130 gld. -„ 50 . 50 75 kr. 50 75 &4P Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmaojšeza dobitki. Kulantna izvršitev narodll na borzi. 99 Menjarnična delniška družba BI E B C U B" Vfollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasss 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloionih iflavnic.