Ljubljana, sreda S* novembra 1941'XX UpravnlStvo: Ljubljana, Pucctnljera ulica 5 — Telefon St 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica fitev. 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicitA di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano TRAJA NA VSEJ FRONTI cpadov iz Petrograda — Močno bombardiranje Pe-- Feodosija zavzeta - Novi udarci angleškemu Praznik Zmage v Rimu Zdaj je ta nevarnost odstranjena. Nemci pa zasledujejo še ta cilj, da bi se polastili vsega polotoka in zlasti Sevastopola in odvzeli sovjetski mornarici oporišče, ki je nujno potrebno za delovanje v vzhodnem delu Črnega morja. Ko bo ta cilj dosežen, bo razmeroma lahko zbrati v Azovskemu morju brze izvidnice in torpedne čolne, ki bodo Ruse prisilili k umiku v varnejše oporišče Novorosijsk. V Črnem morju bi sovražniku ostalo le še oporišče Batum ob vzhodni obali Črnega morja. Na ta način bi ruska mornarica ne mogla izvajati več akcij. N° sme se tudi pozabiti, da bi nudil Krim nemškemu letalstvu odlična letalska oporišča, s katerih bi letalstvo z uspehom nadzorovalo pomorski promet več sto kilometrov daleč. Ce omenimo znatne izgube, ki so jih nemški strmoglavci in bombniki zadali angleški mornarici ob času vdora na Kreto, lahko razumemo, kakšno vrednost bo imela posest letališč na Krimu za Nemce. Brezobziren Stalinov ukaz Berlin, 4. nov. s. sVolkischer Beobach-ter« opozarja na strogi Stalinov ukaz, da se sovjetske čete ne smejo umakniti niti za korak več nazaj. List pripominja, da je krvoločni rdeči car že drugič v nekaj tednih izdal ta ukaz, ki odkriva popoln neuspeh boljševiške borbe. Tragično pa je pri tem dejstvo, pripominja list, da se bo ta novi Stalinov ukaz v praksi spremenil v pokol sovjetskih vojakov, ki bodo gnani v smrt, da drže položaje, ki so jih dejansko že izgubili. Na Atlantiku ponesrečen ameriški bombnik Havana, 4. nov. d. Kakor izve nemški urad iz VVashingtona, je ameriško ministrstvo v ponedeljek objavilo, da se je na Atlantiku zrušil v morje neki bombnik ameriškega letalstva. Posadka, ki je štela 11 mož ter nekega vojaškega potnika je pri nesreči utonila. Letalo pogrešajo od nedelje zjutraj. Poročilo ameriškega mornariškega ministrstva ne vsebuje podrobnosti o vzrokih nesreče. Cenzura v Perziji Ankara, 4. nov. s. 2e štiri dni posluje v Teheranu angleško-sovjetski cenzurni urad, ki pregleduje vse vesti, poslane angleškim ali ameriškim listom. Brez cenzurnega pregleda se odpošiljajo samo brzojavke sovjetske poročevalske službe. Boljševiki deportirali švedske misijonarje Stockholm, 4. nov. s. Ob izpraznitvi Talilna so boljševiki odvedli s seboj neko švedsko versko misijo, ki jo je sestavljalo sedem članov. Ne ve se, ali so ti misijonarji pri življenju ali ne. Japonska se krepi na zunaj In znotraj Velika moč japonske mornarice — Reorganizacija vse industrije — Splošna aktivnost Tojeve vlade Gospodarstvo Tokio, 4 nov. d. List »Niči Niči« piše v ) članku, v katerem raz motriva o ameriških grožnjah, da je japonska vojna mornarica docela v stanju, onemogočiti transporte kavčuka, kositra in petroleja, ki so namenjeni iz vodovja Holandske Vzhodne Indije v Zedinjene države. Odkar :e stopil na čelo japonske vlade generali Tojo, japonski listi vobče zelo odkrito opozarjajo na velike slabosti Zedinjenih držav, posebno na njih notranjo needinost, na počasnost ameriškega oboroževanja in na nasprotstva, ki se kažejo v ameriški zunanji politiki. Japonski strok ovn:aki, ki uživajo sloves resnosti, poudarjajo, da je nevarnost, ki preti Japonski s strani Amerike, manjša kakor pa se skuša prikazovati Znam japonski mornariški strokovnjak Masanori poudarja, da ima ameriška admiraliteta za operacije na Pacifiku na razpolago komaj 200 vojnih ladij, medtem ko ostalo bro-iovje zaradi nezadostnega akcijskega radije in zaradi nezadostnih oklepov m sposobno za akcije na tem področju Razen tega pa je ameriška admiraliteta vezana tudi na Atlantiku. Neki drugi japonski mornariški strokovnjak poudarja, da Japonske niti morebitna številčna nadmoč ameriške mornarice ne bi mogla zastrašiti :n naglasa, da je eden izmed osnovnih činiteljev, ki daje japonski mornarici njeno moč niena brez-primerno visoka morala Japonski krogi z odobravanjem zasledujejo energijo s katero se Japonska zadnji čas krepi na znotraj. Tu )e zlasti treba na-giasi.ti, da je bila v 14 dneh izvršena reorganizacija vse glavne japonske industrije, ki je prišla deloma tudi pod državno kontrolo m v kateri se je uv&del princip »vodij«. Uveljavljen bo tudi nov način obdavčevanja v skladu z današnjimi prilikami, kar dokazuje voljo vlade, da z vse naglico prilagodi svoje potrebe trenutnemu finančnemu položaju države. Vojaški in mornariški ukrepi, ki so bili stnrjfni vzporedno z drugimi ukrepi, se naravno drže v največji tajnosti Vsekakor bodo japonske oborožene sile lahko reagirale z vso naglico, 'e mirohubna prizadevanja Japonske ne bi rodila uspehov. Italijansko vodstvo v Sredozemlju Beograd, 4. nov. s. Tukajfinji list »Do-nauzeitung« piše med drugim: Med tem ko si slede zmage, ki uničujejo sovjetsko vojaško moč, se Italija pripravlja na nove naloge v Sredezemlju kot svojem življenjskem prostoru, kakor je to o priliki svojega rimskega obiska poudaril tudi minister Funk. NajboljSl dokaz, da Je Italija zmožna vodilne vloge na tem prostoru je najnovejši podpis 20 milijard lir drugega vojnega posojila, ki je za 5 milijard prekosilo prejšnje. Po vojni bo Italija skupno z Nemčijo prevzela vrhovno gospodarsko vodstvo osvobojene Evrope, v kateri ne bo več niti plutokratov, niti komunistov. Rusija zahteva od Anglije žito Rim, 4. nov. s. Angleška propaganda je že opustila dosedanjo taktiko zmanjševanja pomena in važnosti nemških in evropskih zmag v Ukrajini in na Krimu. Pisanje angleških listov je postalo zelo resno. Tako pišejo »Times« med drugim, da bi se Rusi ne mogli več držati niti v Novorosijsku niti v krasno larski pokrajini, ako bi Nemci zasedli Rostov in Krim. Kakšen je položaj Rusije po izgubi za-padnih ozemelj, pa najbolj zgovorno dokazuje dejstvo, da je Stalin zaprosil angleško vlado za žito, ki je potrebno tako prebivalstvu kakor četam. Angleška vlada je spričo te zahteve odločila, da naj se količine kanadskega žita, ki so bile prvotno namenjene v Anglijo, sedaj odpošiljajo v Rusijo Kanadska vlada je sporočila, da so njene žitne zaloge dovolj velike, da pokrijejo tako ruske kakor angleške potrebe, ven lar pa ne pove. ali ma Kanada na razpolago dovolj prevoznih sredstev za te dobave Tudi to kaže v kakšnem ozračju utvar živi anglosaški svet. Med tem pa so te kanadske dobave Rusiji najboljši dokaz o resnosti izgub sovjetskega zapadnega ozemlja ter o neutemeljenosti prejšnjih angleških in bolj-ševiških informacij, po katerih naj bi bili Rusi pred zapustitvijo Ukrajine odpeljali s seboj vse žitne zaloge iz prejšnje letina. Ako bi to odgovarjalo resnici, bi S'.alin sedaj prav gotovo ne potreboval kanadskega žita. Nagrade za preprečeno sabotažo v Franciji Pariz, 4. nov. s. Poveljnik mesta general Schaumburg je Izročil nagrado trem francoskim državljanom, ki so kot železniške straže preprečile sabotažno dejanje z eksplozivnimi sredstvi na neki progi. Slino obdavčenje v Angliji Madrid, 4. nov. s. Londonski p^ra. valeč lista »Ja« poudarja, da je angleški davkoplačevalec obremenjen z vedno večjimi davčnimi bremeni, saj bo moral od 10. novembra dalje vsak Anglež plačati državi povprečno 50 odstotkov svojih zaslužkov in to samo za neposredne davke. K temu je treba dodati še posredne davke in vse izredne doklade na pijače, na gledališke in kinematografske predstave ter na prometna sredstva. De Brinon v Vichyju Vichy, 4. nov. d. Francoski gent;alni delegat za zasedeni del Francije Fernand de Brinon je v soboto popoldne iz Pariza dospel v Vichy. Takoj po prihodu je bil Brinon povabljen na kosilo k predsedniku francoske vlade admiralu Darlanu, s katerim je imel nato daljši razgovor. V soboto zvečer je bil de Brinon povabljen na večerjo k maršalu Petainu. Kakor pripominjajo v vichyjskih službenih krogih, so bili ti razgovori v glavnem v zvezi z zadnjim obiskom francoskega delegata v Nemčiji. Novo ran kjer b; bilo treba zgraditi številne splovnce za dviganje ali spuščanje ladij. Po vesteh iz Rima bo v prihodnjih dneh že padla odločitev glede tega načrta, ki predvideva gradnjo prekopa za promet s lŠOOtonskimi 'ladjami. Gospodarske vesti = Italijansko-hrvatska konvencija za preprečen je dvofiega obdavčenja. Te dni so bila v Zagrebu zaključna pogajanja med predstavniki državnega zakladnega urada in italijanske delegacije pod vodstvom generalnega finančnega inšpektorja comm. dr. Fazjsija. Sklenjena je bila konvencija o preprečeniu dvojnega obdavčenja, ki bo v kratkem ratificirana v Rimu, nakar bo stopila v veljavo. = Vprašanje prisilne štednje. Včeraj smo poročali o ukrepih Nemčije za uvedbo tako zvane »železne štednje«, katere bistvo je v tem, da se tedensko ali mesečno vlagajo določeni zneski na hranilne knjižice, ki pa se med vojno ne morejo dvigniti, temveč bodo razpoložljivi šele eno leto po končani vojni. V tej zvezi je zanimiv predlog, ki ga je te dni objavil znani italijanski publicist Virgmio Gayda v »Giornalu d'Italia«. Gayda predlaga uvedbo prisilne štednje. Z oblastvenimi ukrepi naj bi bili delavci m nameščenci kakor tudi podjetniki zavezani vlagati višek dohodkov, ki ga imajo zaradi vojne, za dobo vo ne na blokirane račune ali hranilne knjižice, s katerih ne bi mogli dvigati brez posebnega dovoljenja. = K uvedbi imenskih delnic v Italiji. Ze prejšnji teden smo poročali o podrobnih predpisih, ki so izšli v Italiji glede pretvo-ritve delnic, glasečih se na imetnika, v delnice, glaseče se na ime. Pretvoritev se mora izvršiti do 30. junija 1942. Dotični zakonski dekret navaja še med drugim, da se mosajo delnice, ki v petih letih ne bedo prijavljene, proglasiti kot zapadle. Nadalje določa, da ne smejo delniške družbe imeti v portfelju delnic drugih družb v vrednosti, ki presega lastno delniško glavnico. Izjema velja le za one družbe, ki Imajo v svojem portfelju že sedaj večjo vrednost v tujih delnicah. — Prijave za zgradarino. Prijave za odmero zgradarine je treba vložiti v času od 1. do 30 novembra t. 1. pri pristojnih davčnih upravah ali pri občini, kjer leži nepremičnina, zavezana zgradarini. V prijavi je vpisati letno kosmato najemnino na dan 1. novembra t. 1. = Iz zadružnega registra. Vpisani sta bih nastopni zadrugi: »Šoferski dom«, stavbna zadruga z o. j. v Ljubljani in Nabavna zadruga v Dev. Mar. v Polju. = Zagrebški Pokojninski zavod je prevzel 210 rentn»kov ljubljanskega zavoda. Iz Zagreba poročajo, da je bila izvršena reorganizacija urada zagrebškega Pokojninskega zavoda za nameščence. Ker je prejšnja uprava nastavila prekomerno števlo uradnikov, je bilo nekaj uradnikov in nameščencev odpuščenih, tako da jih je sedaj 58. Zavod je prevzel od ljubljanskega Pokojninskega zavoda 210 rentnikov, ki jim v imenu ljubljanskega zavoda izplačuje me sečno rento v skupnem znesku 150.000 do 160.000 kun. Zagrebški Pokojninski zavod deluje sedaj tri leta. V početku je imel 12.664 zavarovancev, ob koncu lanskega leta pa 18.099. število zavarovancev je v teku letošnjega leta nekoliko nazadovalo, sedaj se pa zopet dviga in je bilo ob konou septembra 17.332 zavarovancev. Doslej je zavod predpisal v celoti 112 milijonov kun prispevkov, zaostanki na prispevkih pa znašajo 6 milijonov kun. Zavod ima sedaj naloženih v nepremičninah 25 milijonov Kun, v posojilih 51 milijonov, v vrednostnih papirjih 10.5 milijona, v gotovini pa ima 17 milijonov kun. Na področju države Hrvatske je še Pokojninski zavod v Sarajevu, ki je pričel samostojno poslovati 1. jun. 1938. Takrat je imel 3480, sedaj pa jih ima 5600, kar pa še vedno ne ustreza pravemu stanju, ker mnogi delodajalci še niso zavarovali vseh svojih nameščencev. Doslej Je zavod predpisal 45 milijonov kun prispevkov, njegova imovina pa je znašala 30. septembra L 1. 40 milijonov kun. Zavod je vložil v nepremičnine 13 milijonov kun, sedaj pa gradi v Sarajevu 5nadstropno palačo, ki bo stala 8 milijonov kun. = Hrvatska drva sa srbsko pšenico. Te dni so bila v Beogradu pogajanja za blagovno izmenjavo med Srbijo to Hrvatsko. V teku teh pogajanj je bil dosežen sporazum, po katerem bo Hrvatska dobavila Srbiji 7500 vagonov ln gradbenega lesa, in sicer v kompenzacijo za srbske dobave pšenice. — i-i tauka {>r«uuj*cij«i pituuuga. iirvat- ski državni zavod za socialna m gospodarska vprašanja je te dni objavil prvo statistično poročilo, ki vsebuje zanimive podatke o hrvatski rudarski produkciji. V rudnikih Hrvatske je znašaia produkcija premoga predlanskim 2,389.000 ton, lam 3,309.000 ton. Tudi v prvih mesecih letošnjega leta je bila produkcija prav znatna in se je gibala na višini mesečnih 280.000 ao 300.000 ton mesečno. V aprilu pa je nazadovala na 166.000 ton in v maju na 133.000 ton. Nazadovanje produkcije v aprilu in maju se nanaša predvsem na premogovnike v Bosni, kjer je bila proizvodnja omejena zaradi prevoznih težkoč, ki so trajale, dokler ni bil na novo zgrajen železniški most pri Slavonskem Brodu. Od tedaj pa se je produkcija pričela zopet naglo dvigati. Produkcija železne rude v hrvatskih rudnikih se je zadnja leta gibala v višini letnih 570.000 ton. Iz enakih razlogov je bila v aprilu in maju produkcija železne rude polovico manjša nego normalno. Hudo je nazadovala tudi proizvodnja boksita, prav tako zaradi prometnih težkoč in ker še ni bilo urejeno vprašanje izvoza. Proizvodnja zemeljskega plina, ki je znašala v marcu 610.000 kubičnih metrov, je v aprilu nazadovala na 133.000 kubičnih metrov, v maju pa se je zooet naglo dvignila na 560.000 kubičnih metrov. Produkcija nafte je v maju dosegla skoro 200 ton flani vse leto 1182 ton). — Vrednostni papirji iz dobe carske Rusije. Pred zadnjo svetovno vojno je Rusija najemala velika posojila na francoskem trgu in so ta posojila dosegla ogromno vsoto 15 milijard predvojnih zlatih frankov. Precejšnja je bila tudi udeležba Francozov pri nekaterih velikih ruskih podjetjih, zlasti pri velikem železarskem podjetju Krivoj Rog. Imetniki ruskih papirjev še vedno niso pokopali upanja, da bodo te papirje lahko enkrat vnovčili. Ko so bile leta 1933 pogajanja med Francijo in Rusijo, je bilo mnogo govora o plačilu teh obveznic, vendar pogajanja o tem vprašanju niso uspela. V zadnjem času so Francozi zopet pričeli upati, da bodo prišli do svojega denarja. Na Bruseljski borZi so že pričele notirati delnice nekdanjega rudarskega podjetja Krivoj Rog in tudi v Franciji se je pričela pod roko trgovina s papirji iz carske dobe, vendar se take kupčije ne vodijo preko borze, ker borza teh kupčij ne dopušča. V Franciji je carska Rusija plasirala delnice približno 60 velikih industrijskih podjetij in delnice sedmih bank, in sicer v skupni vrednosti preko 100 milijonov zlatih frankov. Poleg delnic rudnika Krivoj Rog imajo Francozi še delnice bivše Petrolejske družbe v Bakuju, železarn in tvornic kovinske stroke v področju Donjeca, ladjedelnice v Nikolajevu in raznih podjetij v Brjansku in Marjupo-lu. = Stednja z avtomobilskimi gumami v Nemčiji. V zvezi z omejitvijo hitrosti vožnje motoKTih vozil objavljajo nemški listi pojasnilo, iz katerega je razvidno, zakaj je bila iz lana ta omejitev. Vozači avtomobilov se redkokdaj zavedajo, da se avtomobilske gume pri rastoči hitrosti mnogo hitreje obrabijo in da se obraba progresivno dviga z rastočo hitrostjo. Ker pa je treba štediti z avtomobilskimi gumami, je nujno potrebno, da vozijo motorna vozila bolj počasi. Obraba gum se poveča kar za 30°/». če se hitrost vožnje poviša od 65 na 80 km na uro In se že podvoji, če se hitrost vožnje poveča od 65 na 100 km. Ugotovljeno je bilo, da zdrži normalna guma tovornega avtomobila 35 tisoč km, če tovorni avtomobil vozi s povprečno hitrostjo 60 km. Ista guma pa zdrži 60.000 km, če vozi tovorni avtomobil le s hitrostjo 40 km na uro. Za obrabo je tudi merodajno, da so gume ve J no dovolj napete. Razmeroma majhno povečanje zračnega pritiska v gumah lahko zmanjša obrabo gum za 10 do 12°/». Pri velikem številu motornih vozil je mogoče celotno potrošnjo avtomobilskih gum znatno zmanjšati. — oddaja jajc na Južnem štajerskem. šef civilne uprave za Južno štajersko je izdal odredbo o oddaji jajc. Vsakdo, ki goji kokoši, mora od vsake kokoši oddati po eno jajce na štiri tedne, in sicer pooblaščenim zbiralnicam, ki se jim morajo odda^ ti tudi ostala jajca, ki jih gojitelj kokoši sam ne potrebuje, ker je prodaja jajc pod roko prepovedana in se strogo kaznuje. = Francija gradi avtomobilske ceste po nemškem vzoru. Iz Pariza poročajo, da so dovršeni načrti za gradnjo treh velikih avtomobilskih cest, ki bodo vodile iz Pariza. Te ceste bodo zgrajene po vzorcu nemških avtomobilskih cest z ločenim cestiščem za vsako smer vožnje. = Madžarske vojne finance. Te dni smo poročali o novem madžarskem proračunu, ki znaša pri izdatkih 3256, in dohodkih pa 3082 milijonov pengov In je znatno večji kakor v prejšnjem letu, deloma zaradi tega, ker se nanaša tudi na področje Sedmo-graške. V zvezi s tem proračunom poročajo iz Budimpešte, da se gornji proračun ne nanaša na. madžarske izdatke za oboroževanje in za vojno. Investicijski program za narodno obrambo je bil najprej določen v višini 1 milijarde pengov, pozneje je bil povišan na 2.8 milijarde pengov in še enkrat na 4 in pol milijarde pengov. Od tega kredita je 2.3 milijarde pengov že potrošenih, pri čemer je bilo z notranjimi posojili krito 1-2 milijarde pengov. r= Za prevzem atenske radijske postaje je bila v Atenah ustanovljena Grška radijska družba z glavnico 500.000 mark, M bo postavila in vzdrževala tudi druge radijske postaje na Grškem. Pred rekonstrukcijo rumunske vlade Bukarešta, 4. nov. u. V tukajšnjih političnih krogih se je razširila govorica, da bo v kratkem preosnovana rumunska vlada. Verjetno bodo vstopile vanjo nekatere osebnosti, ki so se izkazale v prejšnjem režimu po svojem delovanju za zbližanje z velesilama osi. Tako se navaja ime proL Bratiana, ki naj bi baje prevzel zunanje ministrstvo, nadalje profesorja Petroviča, bivšega prosvetnega ministra ter gospodarstvenika Cancicova, bivšega guvernerja Narodne banke. Profesor Bratianu, ki se je pred kratkim vrnil z bojišča, je te dni prejel od Hitlerja vojni križec za zasluge. Evropa in Rusija bosta tvorili enote*?, gospodarski prastar Berlin, 4. nov. s. Znani gospodarski tednik »Siidost-Lcho« objavlja zanimiv uvodnik, v katerem piše med drugim. Čez nekaj let bo Rusija dopolnilni gospodarski činitelj evropske cel ne. Ponovilo se bo, kar se je že kazalo v zadnji vojni. Evropa in Rusija bosta tvorili enotni gospodarski prosto«. Nastala bo tako -ekoč nova celina. To bo zgodovinski dogodek nič manjše važnosti od vojn Julija Cezarja ir„ njegovih uspehov v Galiji. Nemčija že danes pripada k temu novemu gospodarskemu kompleksu Jutri pa bo vključena vanj tudi vsa Evropa. Gre za revolucionar-n pro«es. ki bo povsem spremenil svetovni gospodarski položaj, kajti Evropa bo ne le zadoščala sebi temveč bo lahko tudi izvažala najrazličnejše gradivo, med drugim tudi vojno gradivo. Minister Funk je v svojem rimskem govoru še prav posebno opozoril na te nove gospodarske vire, zlasti prehrambene vire. k; bodo na razpolago na zasedenih ozemljih Sovjetske unije. Prehod- ne težave bodo zelo kratkotrajne m tc spoznanje bo dovolj močno, da jih bomo lah ko prestali Evropa ie že dobila »vojo gospodarsko bitko To je zgodovinska resnica. k; jo je mogoče že danes proglasiti. Italija ne bo trpela pomanjkanja New York 4. nov. s »New York Times« objavlja članek, v katerem piše. da italijanska gt podarska prilagoditev vojnim potrebam dokazuje, da se italijanski narod zaveda svojih dolžnosti m da »prejema vse potrebne omejitve uravnovešenega duha, ki dokazuje neesnovanost raznih inozemskih vesti o njegovem razpoložen ju. Pisec članka ugotavlja nadalje, da je Italiji na boljšem od mnogih drugih evropskih držav in da Italijani to zimo nikakor ne bodo trpeli pomanjkanja, kakor se je to zlobno govorilo. ooseveitove oiitike se znitaio Wi!ikie bo izključen iz republ joč odpor proti ukinjenju New York, 5. nov. s. Na pobudo parlamentarne skupine republikanske stranke je izvršni odbor te stranke prejel predlog za izključitev Willkieja iz straakinih vrst. Tudi to dokazuje, da se protiintervencio-nistične sile v Ameriki vedno bolj združujejo in pripravljajo večjo ofenzivo proti spremembi nevtralnostnega zakona in proti intervenciji. Voditelji obeh večjih pacifističnih organizacij »Najprej Amerika« in »Odbora za ohranitev Amerike izven vojne« so se sestali, v skupnem posvetovanju, da bi vzposedili svoje delo. Protiinterven-cionistične in izolacionistične sile v kongresu pa je zbral senator \Vfreeler, ki je glede na mahinacije vojnih hujskače v izjavil, da ti prav gotovo izvajajo pritisk na vse strani, da bi se stvoril ameriški eks-pedicijski zbor takoj po izglasovanju ukinitve nevtralnostnega zakona. Senator je še pripomnil, da bi pošiljatev ameriškega ekspedicijskega zbora v Evropo pomenila spričo sedanje ameriške nepripravljenosti pravi samomor. Rusmmska obsodba ameriške politike Bukarešta, 4. nov. &. V zvezi z znanimi dokumenti predsednika Roosevelta, katerih netočnost je bila že dokazana, piše rumunski list VTimpull«, bi se moral ameriški predsednik odločita za objavo onega znamenitega zemljevida, če že hoče izpodbiti ebtožbo petvorbe. List pripominja, da Rooseveltovo američanatvo ni nič drugega kakor imperializem Zedinjenih držav in da je dosedanja predsednikova politika služila samo za krepitev angleškega odpora ter tako za podaljšanje vojne, o katere izidu pa nihče več ne more dvomiti, kajti zmaga Osi je že zagotovljena. Morebitni vstop Zedinjenih držav v vojno bi v ničemer ne spremenili sedanjega položaja. Razkrinkan Rooseveltov manever Berlin, 4. nov. s. Glede na nove Izjave ameriškega mornariškega ministra Khoxa pripominjajo v tukajšnjih političnih krogih, da bi bilo gotevo napačno domnevati režijsko zmoto v demantiju, ki ga je posredno Knox dal na Rooseveltove Izjave glede napada na rušilec »Kearny«. Bolj verjetno je, da gre za premišljeno Igro, ki je morda najznačilnejša, kar si jih je Roosevelt izmislil v svoji vojni hujskaški politiki. Mornariški minister je namreč doslej vedno pripravljal pot Rooseveltovim odločitvam in je šel vedno korak pred uradno predsednikovo politiko. Ko je n. pr. Roosevelt zahteval pristanek na dobave Angliji, je njegov zvesti oproda Knox zahteval že ameriške konvoje in ameriško Bpremstvo v Atlantiku. Se preden je Roosevelt o tem govoril, je Knox že pripravljal ukaz ameriškemu vojnemu brodovju, da strelja na ladje osi. Dočim je Roosevelt v primerih napada na »Greer« in »Kear-ny« zastopal stališče zakonite obrambe, je Knox 24 ur nato priznal premišljeni napad. Spričo tega je razumljivo, da je ameriško časopisje presenečeno Ker je Roosevelt trdil, da so nemške podmornice napadle prve, so njegovi nasprotniki po Knoxovih izjavah trdili, da je Roosevelt nalagal Američane. Toda v javnosti ee je kmalu pojavila reakcija, ki jo je Roosevelt pričakoval: dosegel je, kar je s svojo igro hotel doseči. Roosevelt je 'kanske stranke — Narašča-nevtralnostnega zakona namreč hotel sprijazniti ameriško ljudstvo z mislijo, da ameriške vojne ladje aktivno in dejansko posegajo v bitko na Atlantiku. Tako zvana zakonita obramba je bila potem takem samo etapa v Rooseveltovem vojni politiki, ena izmed kapljic zahrbtnega Rooseveltovega zdravila ameriškemu ljudstvu. Ameriška javnost je pokazala, da se je že navadila na to zdravilo in Roosevelt je sedaj mnenja, da ga lahko servira v večjih količinah. Tako si je mogoče razložiti netočno trditev o zakoniti obrambi in jo povezati s premišljenim napadom. Zato je po mnenju berlinskih krogov pravilno stališče nemške vlade, ki je v svojem sobotnem sporočilu ugotovila, da so Zedinjene države že napadle Nemčijo. Odpor proti vojaški dolžnosti v Kanadi Lizbona, 4. nov. s. Portugalski listi pišejo, da angleška propaganla neprestano poudarja solidarnost dominionov z matično deželo. Resnica pa je ravno nasprotna. Tako izhaja iz zanesljivih podatkov, da so n. pr. kanadske dobave Angliji mnogo nižje, kakor jih navaja angleško časopisje. Iz angleškega vira se sedaj doznava, da je v Kanadi celo nastopila huda notranja kriza zaradi načrta zakona o obveznem novačenju. Ostra polemika je v lokalnih listih nastala v tej zvezi prav tik pred zasedanjem parlamenta. Konservativna stranka, ki je v opoziciji, je nasprotna zakonu, ločim ga vladni liberalci zagovarjajo. Toda tudi li-beralei si niso edini v tem. Tako je liberalni poslanec Duncan izjavil, da je kanadska vlada samo v načelu pristala na obvezno vojaško službo. Pričakovati je torej, da be načrt zakona povzročil zelo ostro razpravo v parlamentu. Brezupni načrti za rešitev židovstva Berlin, 4. nov. s. »Borsen Zeitung« polemizira proti izjavi lorda Balfourja v zvezi z načrtom o ureditvi mednarodnega židovskega vprašanja, o katerem se razpravlja ie 10 let. Nemški list piše, da se ne izplača izgubljati časa in črnila za pobijanje argumentov več ali manj dobro namernih branilcev židovstva. V Evropi, nadaljuje organ nemških oboroženih sil, se to vprašanje že približuje svoji končni rešitvi, medtem po bo drugod rešeno po vojni, saj bodo tedaj prav narodi, ki jih slepi sedaj angleška propaganda, najbolj navdušeni za radikalno rešitev tega vprašanja. Anglija ovira švicarski uvoz Bern, 4. nov. s. Spričo vedno večjih težav v dobavah najpotrebnejših sredstev je švicarski zvezni svet poklical v Bern švicarskega poslanika v Londonu, da se z njim posvetuje glede potrebnih ukrepov Švica je namreč močno prizadeta zaradi angleškega vmešavanja v njene dobave Svedsko-finska trgovinska pogajanja Stockholm, 4. nov. s. Švedska trgovska delegacija se je vrnila iz Finske, kjer je vodila razgovore za sklenitev trgovskega sporazuma, ki bo verjetno podpisan konec tedna. LI0U0RE LIKER STRfGS tonico je krepčilen i h:, digestivo vam uravna prebavo Proslava praznika Zmage Ljubljana, 4> novembra. Kraljevina Italija praznuje danes obletnico onega slavnega dne, ko se je pod silovitimi udarci hrabre italijanske vojske ob Piavi zrušil dedni sovražnik Italije — trhla habsburška monarhija. Od tistega časa je preteklo skoraj četrt stoletja, toda italijanska vojska, katere junaštvo občuduje ves svet, se z upravičenim ponosom spp-minja onega slavnega dogodka. Posih-mal je vojska zmagovite Italije dosegala uspefi za uspehom ter se izkazala vredna onih junakov, ki so na Piavi dokončno štrli sovražnikovo silo. Naše mesto se je pri tej priliki odelo v svečani okras italijanskih narodnih zastav, ki plapolajo z vseh poslopij, oznanjajoč neminljivo slavo italijanske vojske in zmagovite podvige njenega orožja. Zmagovita italijanska vojska je v letih svetovne vojne 1915 do 1918 imela važno nalogo, da je držala v večnem 9trahu avstrijsko armado, da je v mnogoterih ofenzivah krhala njeno moč ter jo naposled tako siloviio izčrpala, da se je avstro-ogrska vojska neslavno razsula v svoji lastni nemoči. Ta vele-pomembni delež Italije, ki je dokončno odločil zmago antante v svetovni vojni, so po zaslužen ju priznali vsi objektivni mednarodni vojaški strokovnjaki, zato je tembolj čudno in zna- čilno, da ravno zavezniki nikoli niso priznavali zaslug italijanske vojske, da so omalovaževali njene uspehe, zlasti pa silne žrtve Italije, prinesene na oltar skupne zmage. 600.000 mrtvih Italijanov je zgovorno pričalo o brezprimernem junaštvu in vzorni požrtvovalnosti italijanskega naroda, toda to strahotno število je bilo koristolovstvu zaveznikov prazen zvok. Na mirovni konferenci v Ver-saillesu je Italija vedno zadevala ob hladen prezir aliiranih državnikov, ki je šel tako daleč, da je bila zmagovalka Italija skoraj popolnom oropana za sadove svojih zmag, medtem ko so st ostali zavezniki razdelili plen, ne upoštevajoč silnih žrtev italijanskega na- roda. . V nasprotju s tem pa so na nemški strani vedno visoko ocenjevali uspehe italijanske vojske in dasi je bila Italija v svetovni vojni v nasprotnem taboru, so ravno nemški vojaški strokovnjaki z vso iskrenostjo priznavali važnost naloge, ki jo je vršila italijanska vojska na Soči in na Piavi ter v tirolskih in koroških Alpah, ko je z izredno ži-lavostjo branila vdor v Italijo ter naposled zadala sovražniku odločilen udarec. Zdi se, da je to širokogrudno priznanje z nemške strani ustvarilo ugodna tla za kasnejšo zvezo dveh narodov, ki sta razočarana izšla iz sve- tovne vojne. Zmagovita Italija in poražena Nemčija sta si podali roke, da si poslej z združenimi silami izvojujeta pravico, ki jima gre. Spomenik padlim v Gorici Pravni položaj Nemcev na Hrvatskem urejen s tremi zakonskimi dekreti je Pretekli četrtek se je poglavnik v svoji palači na Markovem trgu o priliki slavnostnega sprejema predstavnikov nemške narodnostne skupine na Hrvatskem podpisal tri važne zakonske dekrete, s katerimi se urejuje pravni položaj Nemcev na Hrvatskem. Sprejemu so v odsotnosti nemškega poslanika prisostvovali predstavniki nemškega poslaništva, navzočni pa so bili tudi številni ministri in visoki državni uradniki. Zastopstvo nemške skupine je vodil Branimir Altgayer, ki se je zahvalil poglavniku v imenu nemške narodnostne skupine. Najprej je govoril v hrvatskem jeziku, nato pa je v nemškem jeziku dal poglavniku zagotovilo, da se bo nemška narodnostna skupina zavedala tudi v bodoče svojik dolžnosti nasproti državi. Za izražena zagotovila se je poglavnik zahvalil voditelju Nemcev Altgayerju prav tako v nemškem jeziku. Pravni položaj voditelja nemške narodnostne skupine Prvi zakonski dekret urejuje pravni položaj voditelja nemške narodnostne skupine na Hrvatskem in zastopstva te skupine v hrvatski državni vladi. Vodja nemške narodnostne skupine ima pravni položaj in pravice državnega ravnatelja. V njegov delokrog spadajo ukrepi za vzdrževanje, utrditev in razvoj nemške narodnostne skupine, kakor tudi vodstvo v političnem, kulturnem, gospodarskem, socialnem in organizatoričnem pogledu. V notranjih zadevah nemške narodnostne skupine ima voditelj pravico izdajanja naredb v okviru zakonov. On izdaja organizacijske določbe, navodila in pravila za vse organizacije in ustanove nemške narodnostne skupine. Pri velikih županstvih Vuka, Baranja, Livac-Zapolje, Po-savje, Bilo Gora, Sana-Luka, kakor tudi pri okrajnih poglavarstvih teh velikih žup se postavijo organi voditelja narodnostne skupine kot referenti za zadeve te narodnostne skupine. Ti organi so državni uradniki. Uporaba nemškega Jezika ln zastave Drugi zakonski dekret urejuje uporabo nemškega jezika, nemške zastave in nemških simbolov na Hrvatskem. Vsi Nemci in njihove organizacije imajo pravico, dvigati na področju Hrvatske nemško zastavo, peti in igrati nemške pesmi ter pozdravljati z nemškim pozdravom. Nemški jezik smejo uporabljati neovirano v privatnem in javnem življenju v besedi in pisavi. V vseh upravnih področjih in v občinah, kjer je več kakor 20% Nemcev, je nemški jezik v načelu enakopraven hrvatskemu jeziku pri oblastvih, na sodišču, pri samoupravnih organih in ustanovah, napravah in upravah fondov. Uradni razglasi in pismeni pripomočki v upravnem postopanju (napisi, formularji itd.) so v teh upravnih področjih in občinah vedno dvojezični (hrvatski in nemški). V vseh upravnih področjih države in v občinah, kjer je več kakor 10% Nemcev, imajo Nemci pravico uporabljati nemški jezik v prometu z vsemi hrvatskimi upravnimi uradi, s samoupravnimi uradi in z ostalimi oblastvi in napravami. Ime in priimek Nemcev se mora povsod v javnem življenju, zlasti v uradih, pisati v izvirni obliki in po nemškem pravopisu. Udomačena in zgodovinsko tradicionalna nemška imena krajev, kjer je več kakor 20% Nemcev, so enakopravne uradne označbe kra.ia v smislu obstoječih predpisov. V teh krajih so krajevni in cestni napisi dvojezični. V ostalem pa je neovirana uporaba vseh obstoječih nemških krajevnih imen. Listine (akti), ki so v nasprotju z gor-niimi predpisi, so lahko predmet tožbe na upravno sodišče, bodisi na predlog občine, kakor tudi nemške narodnostne skupine. Notranji minister bo s posebno uredbo v sporazumu z voditeljem narodnostne skupin? določal, v katerih upravnih področjih države in v katerih občmah je več kakor 20 odnosno 10"/n Nemcev v razmerju s hrvatskim prebivalstvom. Ta uredba se mora izdati najkasneje po preteku enega meseca. Sprememba uredbe na rodlagi novega ljudskega štetja ali drugih statističnih ugotovitev je dopustna le v sporazumu z voditeljem narodnostne skiioine in na njegov Dredlog. Čast nemškega naroda, nemška zastava. kakor tudi simboli, znaki ter uniforme nemške narodnostne skupine in njenih organizacij in ostale oraviee, ki izviralo iz te zakonske določbe, uživajo isto zaščito, kakor oni hrvatskega naroda. Kazenskemu 'zasledovanju deiiktov iz te za- konske določbe se poleg oškodovanca lahko priključi vodstvo nemške narodnostne skupine bodisi kot zasebni udeleženec ali subsidiarni tožitelj v smislu kazenskega postopka. Nemška narodnostna skupina lahko predlaga kazensko postopanje pri sodišču ali upravnem oblastvu. Položaj nemških uradnikov Tretji zakonski dekret urejuje položaj uradnikov in nameščencev nemške narodnosti v javni službi. Uradniki in nameščenci nemške narodnosti v javnopravnem delovnem razmerju so osebe, ki priznavajo, da so Nemci in jih kot Nemce priznava tudi nemška narodnostna skupina. Pripadniki nemške narodnostne skupine, ki prosijo za nastavitev ali sprejem za javnopravno službo, se morajo za priporočilo obrniti na vodstvo narodnostne skupine. Pravilno kolkovane prošnje za nastavitev ali prevzem v javnopravno službo se morajo uradno predložiti vodstvu nemške narodnostne skupine, ki prošnjo s svojim mnenjem izroči ustaške-mu glavnemu stanu. V prehodni dobi petih let se smejo na predlog vodstva nemške narodnostne skupine sprejeti v javnopravno službo Nemci, ki niso hrvatski državljani. Ti ostanejo tudi po preteku petletne dobe. Nemški uradniki in nameščenci položijo prisego v nemškem jeziku. V onem delu besedila prisege, ki govori o zvestobi državi Hrvatski in poglavniku, je pred tem besedilom vstaviti »nemški narodnosti in Ftihrerju«. Gornja določba velja tudi za advokate nemške narodnosti. V področjih, kjer so naseljeni Nemci, se bodo po možnosti uporabljali nemški uradniki in nameščenci, v občinah z nemško večino pa morajo biti postavljeni nemški župani. Uradniki nemške narodnosti lahko prosijo za premestitev v področja, kjer so napeljeni Nemci. O prošnji odloča pristojni minister v sporazumu z voditeljem narodnostne skupine. V primeru premestitve je povrniti selitvene stroške. Nemški uradniki in nameščenci se lahko nastavijo, prestavijo, suspendirajo, upokojijo in odpustijo le v sporazumu z voditeljem nemške narodnostne skupine. Akti, ki kršijo gornje določbe, so lahko predmet tožbe na upravno sodišče in lahko toži prizadeti uradnik odnosno nameščenec kakor tudi vodstvo nemške narod-I nostne skupine. Odjuga z dežjem pobira sneg Ljubljana, 4. novembra. Ni mu usojeno, da bi se kaj dlje časa Šopiril s svojo belino po mestu in plani. Zgodaj je prišel in zgodaj bo končan. Pritisnila je odjuga in sneg kopni. Vedno tanjša je bela odeja, marsikod so strehe spet puste in sive, pravcati plazovi so se usipali z njh, zadnji dve noči je zdaj pa zdaj zahrumel sneg s streh v gluho tišino. Z odjugo je nastopilo deževje, ki pomaga razjedati sneg. Po cestah in ulicah se pretaka brozga, tla po parkih in sprehajališčih so razmehčana, da se ne upaš nanje usmeriti korak. Ljubljana v svoji turobni jesenski nodobi! Po prvih dveh dneh naleta je moral marsikod krčiti pota čez trge in ulice motorni plug. In marsikateri cestni delavec je zaslužil peščico lir. Zdaj pa odjuga opravlja svoje delo po starem, najbolj preizkušenem in najcenejšem navodilu: »Bog ga je dal, Bog ga bo tudi vzel... Prazniki mrtv.h so za nami, a njih otožnost nas s sivino mračnih in deževnih dni vodi dalje v jesen in zimo. še smučarska radost se je naglo preobrnila v razočaranje. Ljubljanica, ojačena s pritoki, šumi kalna in narasla skozi Ljubljano, dokaz da naglo kopni tudi sneg po hribovju, ki napaja Ljubljanico, in po Barju. S prvim snegom smo torej opravili. Varujmo si v tem nevšečnem vremenu zdravje in mirno pričakujmo novega navala zgodnje zime! Sadjar v novembru Mesec november je za sadjarja važen mesec, ker se v tem mesecu, ko se sadno drevje pripravlja k zimskemu počitku, vrše očiščevalna dela ter zatirajo salni škodljivci in zavaruje drevje proti zajcu, k: bi utegnil posebno na mladem drevju napraviti nepopravljivo škodo. Drevje je treba v tem mesecu še pred nastopom mraza temeljito očistiti ter izžagati in izrezati suhe veje. To delo se sicer lahko vrši od jeseni do spomladi, vendar je najprimernejši čas v jeseni, ko ima sadjar za to delo največ časa. Odstraniti je treba tudi vse pregoste veje, da bo moglo sonce prihodnje leto obsevati vsak list. Tudi vse preveč doli viseče in zlomljene veje. kakor tudi rakaste veje, ki so začetek raznih drevesnih bolezni in selišča krvavih uši, je treba odstraniti. Drevje naj se očisti vodnih pogan-kov in koreninskih izrastkov. Pri obrezovanju sadnega drevja je treba paziti, da se ne pušča štrcljev ali rogov, ker začno trohniti in se trohnoba širi ter prehaja tudi na deblo. Zato je videti po starih sadovnjakih toliko votlih starih dreves. Veje se obrezujejo tik debla ob vejnem obročku. — Debelejše veje se žagajo na dveh mestih, tako da se veja najprej spol žaga spodaj in potem šele zgoraj, da se ne za-česne. Večje rane je treba obrezati z vrtnim nožem in potem zamazati s cepilno smolo ali arborinom. Manjše veje se pa kmalu zacelijo, ne da bi jih bilo potrebno zamazati. Dupla ali velike luknje na deblih starih dreves naj se gladko z nožem obrežejo in s cementom zadelajo in zgladijo. Zelo velike luknje bi kazalo napolniti s kamenjem in s cementom zaliti Skorjo, ki se lupi na deblu starih dreves, je potrebno odstraniti 9 atigatam, Odstopajoča skorja je varno skrivališče raznih škodljivcev. Seveda je pri tem delu paziti, da se mlala zelena koža ne poškoduje. Da se zavaruje drevje mahu in lišajev, se namažejo debla z apnenim beležem. S tem se pokonča tudi mnogo mrčesa in njegove zalege, ohrani se gladka in zdrava skorja ter se jo obvaruje pred zimskimi sončnimi žarki, ko so drevju večkrat zeio škodljivi. Sončna toplota oživi namreč drevesni sok, ki v hladni noči zmrzne, se razširi in skorja popoka. Apneni belež se pripravi iz zmesi ugaše-nega apna in nekoliko živalske krvi, ilovice in kravjaka. Ako se pa beležu prida še nekoliko arborina, se obvaruje drevo tuli pred zajci. Drevje se pobeli še pred zimskim mrazom, da se more belež na deblu dobro posušiti. Ovijanje debel s slamo, kar delajo nekateri sadjarji, ni priporočljivo. Slama je varno zavetišče mrčesu in daje drevju preveč toplote in prehitro oživi drevesni sok. Ko je vse to delo opravljeno, se mora sadnemu drevju tudi pognojiti. V pozni jeseni ali pozimi se gnoji sadnemu drevju s trdimi gnojili kakor so hlevski gnoj in kompost S tekočimi gnojili — z gnojnico ali straniščnim gnojem, ki delujeta zelo hitro, se gnoji šele v zgodnji spomladi. Zgodaj jeseni gnojiti s trdimi gnojili tudi ni priporočljivo, ker bi se drevesa prepozno pričela pripravljati na zimo in bi lahko pozebla. Kadar se gnoji sadnemu drevju s hlevskim gnojem ali kompostom, je treba skopati pod drevesno krono 25—30 cm globoke in »/t m široke jarke, ki jih napolnimo z gnojem pomešanim z zemljo in jih nato pokrijemo s prstjo. Sadje shranjeno v sadni shrambi je potrebno večkrat pregledata in takoj odstraniti vse gnilo ali nagnito sadje, da se gniloba ne razširi na zdravo sadje, Kdaj pride avtor pred zastor? Kadar hočeta dva gospoda skozi vrata, si delata medsebojne poklone in skrivaj drug drugemu ocenjujeta starost. Tedaj se čuje takle pogovor: »Prosim, izvolite« — »Ne, prosim, za vami« — »Ali prosim, jaz sem tu doma!« in podobno. Drugače pa je na odru, kadar po predstavi grmi priznanje. Tam vsakdo ve, kdo žanje priznanje občinstva. Na pogled tam ni nika-ke ljubosumnosti, saj prihajajo Igralci in igralke lepo strnjeni pred zastor, kakor da so najzglednejša družina bratov in sester. Komaj malo se opazi, kateri izmed umetnikov je bolj v ospredju. Zaključki posameznih dejanj so odločilni. Pogostokrat je tudi prihajanje pred zastor dobro organizirano. Nekdo pa je vendarle pri tem prikrajšan. In sicer gledališki pisatelj. Kajti on oride pred zastor šele za igralci, kadar jih drugič ali tretjič prikliče občinstvo. Nič čudnega, mož je sedel v loži ali kje drugje med občinstvom In mora šele hiteti na oder. Enako dirigent. V Nemčiji izhaja časoois »Avtor«, glasilo zveze nemških odrskih pisateljev in skladatellev. V zadnjih Številkah je »Avtor« t anketo razmotrival vprašanje, ali naj pisatelji ali skladatelji drže s tistim pesnikom, ki le rekel, da ie sicer vedno pripravljen oosta^nti se pred svo^e de1«, nikoli pa pred občinstvo, če pa že hoče. naj to stori na koncu predstave. Ali takrat ima prednost pred igralci in mora priti prvi pred zastor. Priti mora sam. da ne b' kot pr?ve=ek rhuial vtisa, da sta on in njegovo delo »tudi zraven*. Na ta način se mora tudi mani nozorni gledalec 7qvednti rta dolgujp zahvalo za predstavo dvema pisateljevi stvaritvi in jrrr' nnstopainč:h. V Wagnerievem gledališču v Bavreuthu ali v dunajskem dvornem gledaTšču ne prideio igralci pred zastor. naj jih občinstvo tgVo pr>7'va. ker ce na? smatraio 7a služabnike dela samega To ie star običaj. nastal v noeebnib gledal<šk'h razmerah. V *K«lniscbe Zeitung« pravi, da vprašanje, ali nai prihaia avtor pred zastor. ni tako malenkostno kaknr se vidi na prvi nogled. V dobi. nravi list. ko ob-pirictvn tako rado ooveVčuie izvaialce v gledališču al' na koncertu, ie treba dajati vzpodbudo, da se čim bolj ceni stva- riteljsko delo. Zato se bodo morali pisatelji in skladatelji zediniti v tem, ali naj prihajajo sami pred zastor in sicer na koncu predstave, ko je občinstvo spoznalo, ali je delo kaj vredno. Dostojanstvena počastitev padlih v Novem mestu Novo mesto, 2. novembra. V nedeljo ob 10. dopoldne je bilo na mestnem pokopališču v Novem mestu počastitev spomina vojakov, padlih v svetovni vojni. Slovesnost je priredila novomeška vojaška posadka in so se je poleg častne čete z godbo udeležili novomeški poveljnik gosp. polkovnik Arpaia, okrajni civilni komisar g. dr Ottone Griselli, državni policijski komisar g. Chiuzzelin, mestni župan dr. Polenšek, časniški zbor, zastopstvo Fašistične Stranke z zastavo, vsi predstavniki državnih uradov in javnih ustanov, zastopstvo domače duhovščine in številno občinstvo. V imenu vojske je najprej posebna delegacija položila na enega izmed vojaških grobov krasen venec, zastopstvo Fašistične Stranke pa lep šopek, nakar je italijanski vojaški duhovnik opravil žalne molitve. Po molitvah se je brala v pokopallščni kapelici maSa, ki ji je prisostvovalo tudi številno občinstvo Slovesna počastitev padlih vojakov se je globoko dojmila prebivalstva. * Snežna odeja, ki je že pred praznikom Vseh Svetih pokrila Novo mesto, je dala počastitvi spomina naših dragih pokojnih zimski okvir. Na praznik sam ie ves dan snežilo in južni sneg je napravil mestne ulice marsikod kar neprehodne. Težaven je bil dostop do oddaljenega mestnega pokopališča. 2e v soboto zvečer pa je nastopila odjuga in tudi snežni nalet je prenehal. Kljub brozgi se je v nedeljo dopoldne zbrala na mestnem pokopališču velika množica občinstva. Vsi grobovi so bili prav okusno okrašeni s svežim jesenskim cvetjem in nepozaben je bil pogled na zasneženo pokopališče, na katerem so med množico lepega cvetja utripale svečke. Ves dan je bil obisk na grobovih prav številen. Osamljene grobove je naša mladina lepo okrasila. S P O R T Odkod toliko dobrih atletov? Nekaj pogledov na minulo sezono med atleti — s posebnim ozirom na bivšo sekcijo ASK Primorja celotna ekipa Ilirije. Ta račun kaže, da bi bivši člani atletske sekcije Primorja, če bi se kdaj spet znašli pod skupno za- Kar čez noč je prišlo, pa smo se znašli sredi zime in daleč od lepe jeseni. Pred tednom dni se je vreme močno ohladilo, potem pa je prišlo še ostalo, kar je hotelo napraviti pravo zimo, na kakršno vsaj se- i daj gotovo še nismo bili pripravljeni. To- ! da na atletskem polju nas je prvi sneg j zalotil že po končanem delu. Atleti so že j pospravili svojo opremo v garderobe in bodo po kratkem počitku nadaljevali de- : lo v telovadnicah, da si naberejo novih moči za prihodnje leto. Letošnja sezona v atletiki je bila raz- i meroma kratka, pa je kljub temu prinesla j nekaj prav lepih uspehov. Med njimi je posebno razveseljiv Koširjev, ki se je s j svojim rezultatom v teku na 1500 m povzpel na mednarodno višino. Ing. Stepišnik je ostal v svoji disciplini še vedno razred zase, čeprav v kratki dobi letošnjega nastopanja ni mogel doseči lanskih rezultatov. V skoku v višino je lepo napredoval Milanovič, in sicer do znamke 180 cm, ki pa jo bo — o tem smo prepričani — prihodnje leto še izboljšal. V splošnem se mora reči, da so atleti v minuli sezoni prav lepo napredovali, čeprav za njihov razvoj prilike niso bile najbolj ugodne. Ko se je začela sezona, smo imeli v Ljubljani štiri močne atletske edinice, od katerih pa se zdaj udejstvujejo samo še tri. Med njimi ni več atletske sekcije ASK Primorja. ki je štela v svojih vrstah najboljše atlete, same take, ki jih je sama vzgojila in privedla na lepo višino. Po usodnih dnevih v marcu je ta klub sam od sebe prenehal delovati, njegovi atleti pa/feo se preselili večinoma k Her-mesu, nekaj pa k Planini, tako da sta si oba kluba močno opomogla. Iz vrst ASK Primorja izhajajo namreč med najboljšimi atleti Ljubljanske pokrajine naslednji: Suštaršič, brata Nabornika. Kien. Gaber-šek. Polak. Boltavzer. Kačič, Kosec, Slama, Gašperšič in še mnogi drugi, ki zavzemajo danes vidna mesta v tabeli pe-torice najboljših atletov. (To bomo o priliki še objavili.) Atletskih prireditev ie bilo letos dovoli in tudi izidov in uspehov nadvse zadovoljivo število, čeprav smo bili navezani samo na svoje terene in na domačo konkurenco in je samo trojica izbranih atletov lahko prišla do mednarodne konkurence. Med raznimi mitingi sta bila najbolj privlačna dvoboj med Ilirijo in Planino, ki se je konča! z zmago slednje, in pa troboj vseh ljubljanskih klubov, na katerem je prav tako zmagala Planina pred Ilirijo in Hermesom. Ta troboj le dal na zunaj in znotraj tako zanimive izide, da jih je vredno pogledati še enkrat podrobneje. Na onem mitingu je nastopilo okrog 80 atletov in zmago je spravila Planina. Toda mimo tega pa se je od vseh klubov vendarle pokazala najmočnejša ljubljanska Ilirija, čeprav govore številke drugače. Mislimo pri tem na okolnost, ki je pri končnih izidih tega troboja nismo še nikjer upoštevali, da sta namreč oba tekmeca Ilirije, Planina in Hermes, velik del svojih najboljših sil dobila iz vrst bivšega ASK Primorja, medtem ko so v belo-zelenih vrstah nastopili res samo atleti Ilirije. Id so v borbi r ostalimi iz lastnih sil dosegli 137 točk. Drugo mesto bi na tem mitingu — če bi atleti bivšega Primorja Se imeli svoje društva — pripa-dlcTbaš njim. kajti izračun je pokazal, da bi celo v nepopolni postavi, v kateri so 6e poiavili na tem troboju. dosegli skupaj 125 točk, ali samo n 12 manj kakor stavo, spet tvorili najmočnejše moštvo v pokrajini. Pri tem je zanimivo vedeti, da na onem troboju niso nastopili še nekateri močnejši zastopniki nekdanje primor-janske sekcije, kakor n. pr. Krevs, Pere, Skaza, Slamič, Slapar, Korče, Bručan, Poljšak in še nekateri drugi, kar pomeni, da bi ta sekcija sama za sebe lahko zmagovala nad vsako drugo v pokrajini. To pomeni, da imajo atleti bivšega Primorja v naši atletiki odločilno vlogo — čeprav so taki računi samo igra s številkami, ki za dejansko moč sedaj delujočih sekcij nima nobenega pomena — in da bi baš ti atleti, kjer koli bi si poiskali svoj dom — lahko nesli s seboj tudi naslov prvaka pokrajine. Vse to so samo računi in bilance s posebnim ozirom na zaslužno sekcijo bivšega ASK Primorja, ki seveda na trenutno stanje v naši atletiki ne morejo imeti nobenega vpliva. Atleti bivšega Primorja se prav dobro počutijo v novem okolju in, ko se bodo spet odprla tekališča, bo šlo — tako upamo vsaj — tudi v bodoče po letos začrtani poti naprej v splošno korist naše atletike in mimo tega, kdo izmed dobrih in najboljših atletov je bil kdaj član katerega koii drugega kluba. Najboljši letošnji izidi v Evropi Seznam najboljših letošnjih atletskih rezultatov v Evropi, ki nam je prišel v reke v enem izmed tujih športnih listov kaže kljub vojni in neurejenim razmeram po svetu nekatere odlične uspehe, kar pomeni, da so športniki tudi v sedanjih časih skušali ostati rvesti svojim idealom. Stari svet, ki ga zdaj skoraj vsega preganja vojni vihar, je utegnil v teku minule sezone postaviti naslednje najboljše rezul-tale, in sicer: na 100 m Holandec Osendarp z 10.4. na 200 m Nemec Scheuring z 21, na 400 m Nemec Harbig s 46.7. na 800 m Italijan Lanzi z 1.49, na 1500 m Sved Haegg s 3:47.6, na 3000 in 5000 m Sved Hellstrom z 8:16.6 odn. 14:15.8, na 10.000 m Madžar Csaplar s 30:25.6. na 110 m z zaprekami: Sved Lidman s 14.2. na 400 m z zaprekami švad Larson z 52.9. v skoku v višine Finec Nieklen in Sved Oedmark z 2 m, v skoku v daljino Nemec Wagemann s 7.52, v skoku ob palici Nemec Gloetzner in Sved Gustavson s 4.10, v troskoku Finec Noren s 15.01, v disku Nemec Lamoer s 53.35, v krogli Nemec Bongen s 15.95 m, v kladivu: Nemec Storch s 57.48 m in v kopju Finec Mikkola s 73.76 m. V nekaj vrstah Zagrebški Gradjanski je s prvima dvema igrama v Sofiji — v eni je zmagal, v drugi pa igral neodločeno — tako navdušil bolgarste športnike, da so ga obdržali še dva dni v svoji sredini Pretekli torek so »purgeii« nastopili še proti prvaku Bolgarije Levskemu in zmagali po zelo lepi igri s 5:2. »Gazzetta dello Šport« piše o skupnem treningu mladih teniških igralcev v Fi-renci. Med njimi se treninga udeležujeta tudi oba ljubljanska juniorja Luckmann in Perles, ki sta pokazala dobre sposobnosti. List pravi, da je samo škoda, da nimata možnosti nadaljevati trening doma, ker sta skoraj sama v svoji stroki v vsej Ljubljani. Pokazala sta že po nekaj dne-yib treninga dober Kulturni pregled Jalenov »Trop brez zvoncev" 2e v prvi večji povesti »Ovčar Marko« je Janez Jalen segal s svojo pripovedno domišljijo in opazovalno sposobnostjo v svet, ki ga je obdelal z istimi čustvi simpatije in idiličnega nastrojenja v najnovejši povesti »Trop brez zvoncev« (Slo-venčeva knjižnica št. 1, 240 str.). Povest se dogaja v okolici Bohinjskega jezera in na okoliških gorah, med dolinskimi kmeti in planinskimi lovci, gozdarji in planša-ricami. Janez Jalen je najprej poizkusil pot v literarno umetnost z zanimivimi dramat-skimi poizkusi v smislu ljudske drame realistično-idealističnega značaja, kakor jo je pri nas najbolj izgradil Jalenov ožji rojak in poklicni tovariš Finžgar. Z »Ovčarjem Markom« in z novelami, ki so izšle lani v zbirki »Previsi«, je Jalen pokazal svoje epične sposobnosti Ni mogoče reči, da bi ga odlikovala kakšna večja iznajdljivost in tista resnično umetniška stvarjalna sila, ki z neubranljivo nujnostjo oblikuje značaje in dogodke, osebne izkušnje in napadalne domisleke v or-ganično živo epično celoto, ob kateri pozabljamo na narejenost in doživljamo umotvor kakor življenje samo: z duhom in s srcem, z bolestjo in z radostjo. Jale-nove povesti, tudi »Trop brez zvoncev«, so zrasle v ozračju tistega prizadevanja po idilični, moralno učinkoviti povesti, ki je nastala po starejših vzorih alpske kmečke epike in se je pri nas razvila v nekako večerniško tradicijo, aH na je v nekaterih primerih (zlasti pri Finžgar ju) dosegla in presegla svoje »klasične« vzore. Za to epiko je značilno, da ima v ozadju vedno ljudsko vzgojno tendenco in da pri- razdelitvi luči in sence, dobrega in zla zmerom rešuje dobro, četudi bi logika značajev in izkušenost v resničnem življenju velevala drugače. Ljudje so res da tudi tu iz krvi in mesa, vendar je to, kar označuje njih nagonsko in čustveno življenje, večkrat zakrito ali previdno nakazano; pisatelj hoče, da se pozabi, kar je grdega in da ostane v njegovem izrezu iz življenju samo tisto, kar povzdiguje bralca. Takele idealistične tendence v realistični povesti so kajpak plemenite, vendar so umetniško le prepogosto jalove, ker ostajata pisatelj prav kakor njegov čitatelj zgolj na površini tistega, kar edino daje življenju neizmerno in pretresljivo silo in kar se — umetniško očiščeno — preliva v resnično pomembne stvaritve prav iz samega dna življenjskih pojavov. Če pa Jalen ne kaže v svojih povestih znakov posebno močne in originalne pripovedni ške iznajdljivosti, ima na drugi strani dobro razvit pripovedni čut, ki ume tudi znane, že mnogokrat obdelane motive obravnavati tako, da nas zanimajo. Predvsem je Jalen izkušen opazovalec narave ter človeškega in živalskega življenja v pokrajini, ki tvori okvir dogajanju njegovih povesti. Nadalje ima sočen slog in prav kakor Finžgar klen in neprisiljen jezik. Zato nas bolj kakor skromne, vsakdanje niti ljubezni in sovraštva, ki se pleto med osebami »Tropa brez zvoncev«, zanimajo tiste podrobnosti, s katerimi je pisatelj izpolnil preprosto vsebinsko kon- strukcijo povesti in ki potekajo iz njegove izkušenosti, iz opazovanja življenja v planinah, med skalami, orli in gamsi, v planšarskih kočah in na lovskih pohodih. Z druge strani je Jalen pokazal s to bohinjsko povestjo tesno zraščenost slovenskega človeka z njegovimi alpskimi tli, z vsem njihovim življenjem. Spisal je sredi skrajno neidiličnega časa poetično idilo o naših gorah in njih prebivalcih, idilo, ki vzbuja pred trdo življenjsko stvarnostjo otožna nostalgična čustva. Poglavitni »junak« Jalenove povesti, ki se dogaja v letih pred prvo svetovno vojno, je dosluženi vojak, pošteni in prikupni Hribarjev Peter, ki postane zaprisežen lovec in se potlej z vnemo poloti svojega novega, z gorami in njihovim svetom tolikanj združenega dela. Pisatelj je obdelal štiri leta Petrovega življenja. V tem času se razvozljajo tudi nekateri vsakdanji, človeški vozli njegovega življenja; predvsem se ljubezensko omahovanje med rezko, trmoglavo in bolj vase zaprto Jerico in veselo, odkrito, na zunaj tempera-mentnejšo Spelco odloči za zadnjo, pretrgajo pa se tudi spletke tujerodnega žandarja in užene strast divieea lovca Boštjana Tkalca, ki bi imel postati Petrov tast. Jerica osreči Petrovega blagega in prikupnega nr^dstoinsica. višiesa gozdaria Venclja Hrubečko. Ceh? ki se je v teku let docela vživel v naše razmere in Je lahko postal »naš človek«. Tako je Jalen pokazal v »Tropu brez zvoncev« štiri leta življenja pravega planinskega človeka v naših Alpah; in sicer leta, ko se odločajo najvažnejše stvari v njegovem življenju. To, samo po sebi prepogosto vsebinsko ogrodje mu je dalo priliko, da prikaže ob izrezu nekaterih človeških usod življenje gorske narave v vseh letnih časih in raznih njihovih variantah, ki se izmenjajo v teku štirih let. Lov na srnjake, jerebe, orle in drugo gorsko divjačino, življenje planšaric in življenje kmetov na podnožju planin, vse to je poleg glavnega motiva vpleteno v veličastno podobo naših Alp, v ritem narave in njenih sprememb, ter obžarjeno s sijem ljubezni do narave in do človeka, predvsem pa. do tega, kar je dobrega v človeku. Ta knjiga je zlasti v naših dneh vredna čitanja. V njej imaš lepa, toplo občutena mesta, kjer ti postane tako, kakor človeku, ki je našel v viharju prijetno zaklonišče in se vprašuje: Cemu ves vihar, čemu divjanje elementov in krutost sproščenih besov? Ali ne bi bilo mogoče za vsakega izmed nas najti prostor tihega življenja in zaslužene človeške sreče? — Tako zapuščajo idilične povesti o življenju hrepenenje po idili, po tihi, preprosti sreči, ki je morda ni nikjer več ali ki je bila nekoč, nekje v nepovratnih časih ... Kratek uvod o pisatelju je spisal pesnik Severin Sali in označil Jalena kot »močnega, pravega slovenskega pripovednika, ki je ves povezan z zemljo ter s preteklimi in sedanjimi rodovi svoje domačije, zaverovan v lepote sveta, ki so mu okvir ogromni grebeni in vrhovi Triglava in Karavank«. Pisec vidi v njem pesniškega realista, ki je obenem močan idealist in sočen pisatelj. — K Sajovic je oskrbel risbe v knjigi, J. Beranek pa zunanjo opremo. Začetek sezone v Verdijevem gledališču v Trstu Trst, konee oktobra. Nova tržaška kulturna sezona je v polnem teku. Vse panoge umetniškega hotenja ter ustvarjanja se prelivajo po živahni strugi vidnega kulturnega prizadevanja. Znameniti tržaški kvartet »G. Tar-tini«, ki ga tvorijo G. Pavovich, G. Viezzoli, S. Luzzatto in E. Sigon, je pričel s svojim novim koncertnim sporedom v akustični grajski dvorani pri Sv. Justu. S toplim priznanjem sprejeti koncert je uvod v serijo smotrno zamišljenih nadaljnjih koncertnih izvajanj. V galeriji na Corsu pripravljajo tržaški likovni umetniki svojo visoko kvalitetno pokrajinsko umetniško razstavo, ki bo nedvomno našla velik odmev med tržaškimi ljubitelji ter občudovalci likovne umetnosti. Cecchelinova igralska skupina, ki zasleduje svojske kulturne smotre, je imela te dni v starinskem filodramatičnem gledališču, ki je bilo zgrajeno že 1. 1828. in ki je bilo pozneje obnovljeno, svojo uvodno uprizoritev ob pričetku nove odrske sezone ter so bili vsi sodelujoči deležni iskrene pohvale. Verdijevo gledališče pa je otvo-rilo novo dramsko sezono z nastopom slovite dramske odrske skupine, ki jo vodi odlična igralka, zaslužena odrska umetnica Marija Melato ob vodilnem sodelovanju Caria Lombardija, Gina Sabbati-nija, Gine Sammarco in Enze Gai-n o t ti. Za otvoritveno prel stavo si je izbrala ta skupina znano veseloigro D. Niccode-mija L'A i g re 11 e« (Pero za klobukom). D. Niccodemi, čigar preizkušene ustvarjajoče dramske kvalitete smo spoznali na naših slovenskih odrih predvsem ob njegovi »Učiteljici*, je v komediji »L'A^rette« oblikoval komedijo nmasmaicft zvrsti, pariškega miljeja, ki pa prehaja v nekaterih odtemdh igre preje v resnobnost zapleuca kakor v površinsko burkavost šablonske veseloigrske smeri. Sicer tudi ta komedija ne mara služiti smotru globokoumnih fOo- Dogodek v „azteških jamah" Trije dečki so se spravili pred kratkim z majhnim čolnom po reki Hudsonu in bili so baš nasproti velike kaznilnice v Sing-Sin-gu, ko se je ladjica prevrnila in so vsi trije padli v vodo. Dečki, ki niso znali dobro plavati, so začeli vpiti na pomoč in to pomoč bi lahko dobili, kajti baš tedaj je imelo 1200 kaznjencev na bregu kolektivne telovadne vaje in že po prvih klicih so vsi ti možje stekli proti reki, da bi potapljajoče se dečke rešili. Kaznjenci pa niso računali & svojimi oboroženimi stražarji, ki so mislili samo na svojo odgovornost in so jim s klici, naj se vrnejo, ter s streli v zrak .preprečili dostop do reke. V kratkih trenutkih, ko so kaznjenci oklevali, kaj naj stcSrfe, so vsi trije dečki izginili pod volo. Edek-med njimi je priplaval skoraj do brega in bi se lahko rešil, če bi kaznilniški čuvaji tega ne preprečili. Kaznjenci, med katerimi s« bili mnogi morilci in najtežji zločinci, so se jokali od Znani mehiški arheolog, prof. Jose Ya-rez, trdi na podlagi svojih najnovejših dognanj, da je odkril prvotno bivališče azte-škega ljulstva, ki je nekoč gospodovalo nad Mehiko in ki so se od njega ohranili veličastni spomeniki njegove kulture. Pradomovina skrivnostnega indijanskega naroda je bila v Novi Mehiki, in sicer v gorovjih ob desnih zgornjih pritokih Velike reke (Rio Grande). Ta gorovja imajo svoj najvišji vrh v gori Taylor, ki se dviga v višino 3471 m. Na pobočjih tega hriba je prof. Yarez našel proslulih »sedem jam«, ki jih pod imenom Chitomortoe omenjajo najstarejši azteški dokumenti kot legendarno prvotno bivališče naroda, Od tod so Azteki prodirali proti jugu, iokler niso zasedli Mehike. Odkritje mehiškega učenjaka zbuja tem večjo pozornost, ker je v zvezi z zelo nevarnim doživljajem. Prof. yarez je že pred leti zvedel, da so v zgornji dolini Velike reke trogloditske jame. Mislil si je takoj, da bi se dali tam dobiti prvi sledovi azteškega ljudstva, ki je predstavljalo s svojo kulturo višek vsega, kar je Amerika dosegla v dobi pred Krištofom Kolumbom, in ki mu znanost posveča toliko zanimanja. Začel je iskati te jame ln dolgo je trajalo, preden je imel uspeh, kajti njegovo delovanje na mehiškem vseučilišču mu dovoljuje le malo prostega časa. Končno je ugotovil mesto, kjer imajo starodavne jame v pobočjih Taylora svoje vhode. Bilo je to nedaleč od malega mesta Lagune ob zgornjem toku Velike reke, a da jih ljudje niso odkrili že prej, je vzrok ta, da jim vhode zakriva danes gosta vegetacija, ne glele na to, da je tudi dostop zelo težaven. Profesor Yarez se je s tremi svojimi študenti in nekoliko delavci takoj odpravil na delo, da preišče te jame, ki niso daleč druga od druge. Predvsem je ugotovil, da so to, vsaj spočetka, prilično ozki hodniki, ki se pa razprostirajo v neznane daljave in globine. Skozi plažo vite predele in globoke navpične rove so se raziskovalci spustili z vrvmi v sprvo nadstropje« tega podzemeljskega sveta, kjer so že po površnem pregledu ugotovili sledove nekdanjih prebivalcev in od koder so se novi rovi spuščali v globino. Za natančnejši pregled je bilo treba glavno taborišče odprave preseliti v neposredno bližino jam in dobiti iz Lagune potrebne priprave. Ko je bilo vse na mestu, se je profesor Yarez s svojimi študenti odpravil še globlje v notranjost jam, s tistimi, ki so ostali zgoraj, so se zmenili, da bodo prebili v notranjosti zemlje kakšne tri dni. Ti trije dnevi so minili, nrrnila sta tudi četrti in peti, razskovalcev pa ni bilo nazaj. Ker je obstajala bojazen, da se jim je zgodilo kaj hudega in po drugi strani pogumni možje niso vzeli večje zaloge živil s seboj, se je organizirala reševalna odpra- Ena izmet! najnovejših aerodinamičnih lokomotiv, ki so si s svojimi prednostmi osvojile domala že vse glavne proge civiliziranih dežel va iz najboljših plezalcev v glavnem taborišču. Reševalci so spočetka našli dovolj sledov za izginulimi možmi, ko so pa dospeli v »tretje podzemeljsko nadstropje«, je teh sledov nenadno zmanjkalo. Na tistem mestu so vouili iz večje podzemeljske Ivorane trije strmi rovi v globino, dva sta se končala naposled v strahoviti brezdni, tretji pa je postajal tudi čedalje bolj strm. Katero pot so bili raziskovalci izbrali, Iskanje je trajalo več nego dvajset ur, po edini člani reševalne odprave so morali od časa do časa zopet na površje, da so se vrnili z novimi vrvmi, klini in nosači. šele po preteku tega časa so zadeli končno ob profesorja in njegove tovariše. Bili so na dnu globokega brezdna, iz katerega so se še vedno odpirale nove poti v osrčje zemlje. Učenjak je bil med plezanjem po navpičnem rovu padel in si zlomil nogo, zavoljo tega ni mogel s svojimi tovariši ne naprej ne nazaj. Bil je že skrajni čas, da so dospeli do njih, kajti od šestdnevnega bivanja v podzemlju so bili že popolnoma izčrpani, zmanjkalo jim je hrane in luči. Z velikanskimi težavami so jih spravili na površje, profesorja so morali prepeljati v bolnišnico v Laguni, kjer se sedaj zdravi. Izjavil pa je, da se bo vrnil v jame, čim bo ozlravel, kajti sedaj nima nobenega dvoma več, da je odkril izvore velike uganke, ki je toliko let zaposljevala njegovo znanstveno zanimanje. Trikrat ušel električnemu stolu Mož, ki se lahko ponaša, da mu je pri vsej nesreči sreča naklonjena, je 26 letni Albert Gaetti, kaznjenec iz Sing-Singa, ki so ga lanskega julija obsodili na električn. stol, ker je umoril nekega Samuela Chioc-cola. Gaettijevega pajdaša Giuseppa Caro-selo, so usmrtili s to morilno napravo v letošnjem februarju, Gaetti bi moral obenem z njim na oni svet, toda preiskovalni sodnik ga je potreboval zaradi neke druge zadeve: v trenutku, ko bi moral obsojenec sesti na električni stol, je dobil obvestilo, da so mu usmrtitev preložili za 60 dni. Dva meseca pozneje so oblasti Gaett ja še veilno potrebovale, pa so mu znova dale odlog za 60 dni. Pred nekoliko dnevi bi se bilo moralo zgoditi zares. Gaetti je imel na sebi svojo zadnjo obleko, črne hlače in belo srajco na smrt obsojenih, imel je v svoji celici že pogovor s svojim spovednikom in okoli električnega stola so rabelj ter njegovi pomočniki opravljali zadnja dela. Tedaj je stopil v celico nenadno ravnatelj kaznilnice in sporočil, da so smrtno kazen spremenili v dosmrtno ječo. Ta vest je obsojenca tako pretresla, da ga je bilo treba prenesti v kaznilniško bolnišnico. Pomilostili so ga zato, ker je bil neki drugi sodnik prosil za odlog usmrtitve, češ da mora obsojenca zaslišati tudi s svoje strani zavoljo neke zadeve. Vlada države New York pa se je postavila na stališče, da na takšen način ne gre mučiti človeka, jja čeprav je zločinec, in je Gaettija pomi-lostila na dosmrtno ječo. V CailIyju-sur-Eure so napravili zanimiv poskus z novovrstnim zidom, ki je pod tenko vrhnjo betonsko plastjo iz zemlje. Takften zid je nenavadno prožen. Za poskus so pognali s tovorom deset In pol tone naložen kamion proti njemu, a voz se je navzlic svoji brzini 60 km na uro kakor žoga odbil od zidu in ostal skoraj nepoškodovan. Riba, ki v švedski naravoslovec grof Rosen, ki se je vrnil pred kratkim z znanstvene odprave v Ekvatorialni Afriki, kjer je prebil dve leti, navaja zanimive podrobnosti o neki čudni ribi, ki živi tam najrajši na koreni- »Svetnik bitk" Kakor poroča Nemški poročevalski urad, je v Meyzieuju v Južni Franciji umrl v starosti 72 let vojaški pridigar Umbrecht, ki so mu vojaki v prvi svetovni vojni nadeli ime »svetnik bitk«, kajti niti najbolj ogorčeni boji ga niso mogli zadržati, da bi ne pomagal ranjencem, domačinom enako kakor neprijateljem. Francoska dnevna ar-madna povelja so ga enajstkrat navedla po imenu. Večkrat je bil težko ranjen in je izgubil eno roko. Ko je izbruhnila sedanja vojna, se je sedemdesetletni starec takoj spet javil v službo in je bral prvo mašo na francoski fronti. Padel je v nemško ujetništvo, a Nemci so ga z njegovo sanitetsko edinico spet izpustili. Mleko in rogovi Neki švedski živinozdravnik trdi. da dajejo krave brez rogov ali z majhnimi rogovi več mleka nego njihove pošteno ro-gate tovarišice. Dokaz za svojo trditev je dobil na ta način, da je skupina krav, ki so jim odrezale rogove, dajala po 18 do 20 litrov mleka na dan, med tem ko ga je djala prej povprečno 12 do 15 litrov. vodi utone nah dreves ob bregovih. Organizem te ribe se odlikuje s to posebnostjo, da mu je nemogoče dihati v vodi. Kakor znano si dovajajo vse pripadnice ribjega carstva kisik, k: je raztopljen v vodi, v kri skozi škrge, po isti poti oddajajo tudi ogljikov dvokis. Riba »perioptalmus«, kakor jo je imenoval švedski učenjak, pa dela izjemo. V vodi ne more živeti, kakor bi ne mogel živeti v njej n. pr. človek. Hrane in počitka si išče na kopnem, če že plava po vodi, plava samo na površju in niti to ne za daljši čas. Ce se s plavanjem toliko utrudi, da ne more več do kopnega, se pogrezne na dno in zaduši. Zadostuje ji pa za odpočitek kakršna koli opora, n. pr. velik plavajoč list ali kos lesa. Svoje znanstveno ime je dobila zavoljo neke posebnosti, ki je mel ribami drugače tudi ne poznamo. Ima namreč oči na vrhu glave in tako gibljive, da se lahko obračajo in gledajo v vse smeri. ANEKDOTA V času, ko je na Francoskem vladala gospa Pompadourjeva, so staremu dvornemu pridigarju namignili, da bi bilo dobro, če bi tudi to damo vključil v svojo molitev. To bi mu pridobilo kraljevo naklonjenost »Vaš nasvet prihaja prepozno,« se je zasmejal pridigar, »kajti vsak dan se spominjam te lepe ženske, ko molim: »In reši nas vsega hudega!« Adamson iztepa prah čudna zgodba pred Sing-SIngom jeze in bolečine ob pogledu na mlade žrtve kaznilniških predpisov. Tudi v ameriški javnosti je stvar zbudila veliko ogorčenje. Ni ga povozilo V temi se je neki kolesar v Dessau zaletel v tramvajski voz. Voznik je tramvaj takoj ustavil in pogledal za ponesrečencem, našel je pa samo popolnoma razbito kolo. Mislil je, da tiči mož pod vozom, pa je pozval policijo in pomožni voz cestne železnice. Možje iz pomožnega voza so dvignili tramvaj s tira, toda ponesrečenca niso našli. Ko je tedaj policija to »uganko« pobližje preiskala, je odkrila ponesrečenega kolesarja v tramvajskem vozu samem. Sedel je na klopi in molčal. Imel je mnogo rrz'oga, da bi se preiskavi o tej prometni nezgodi izognil, kajti bil je hudo pijan in je nesrečo sam zakrivil. Kraj, kjer najbolj cenijo časnike Kakor je razvidno iz neke statistike, je Cannobio med italijanskimi kraji tisti, ki se lahko ponaša, da najbolj ceni časnike. Na dan dobivajo tam naročniki in proda-do prodajalci časnikov 900 izvodov raznih listov, v kar pa niso vštete revije. Kraj šte je ta čas okrog 2000 prebivalcev, če bi se v vseh italijanskih krajih tako zanimali za dnevni tisk kakor v Cannobiu, bi moralo vsak dan iziti 18 milijonov izvodov. Obsojen, da mora biti eno noč v tednu doma V Clevelandu se je žena ravnatelja nekega nočnega lokala pritoževala, da svojega moža nikoli ne vidi od 10. zvečer do 6. zjutraj. Domači pes ga je na zadnje smatral za tujca in ko se je mož nekoč vrnil malo prej nego običajno, ga je ugriznil. žena je tedaj šlo po pomoč k sodniku, ki je odredil možu, da mora zadovoljiti ženo in psa ter prebiti vsaj eno noč v tednu doma. Rimsko svetišče pri Budimpešti Madžarski arheološki zavod sporoča, da so med razvalinami rimskega mesta Ak-vinka v bližini Budimpešte odkrili 20 m dolgo in 6 m široko Mitrovo svetišče. V tem svetišču so štirje altarji, na enem izmed njih so našli star napis in relief, ki predstavlja Mitro, ko ubija bika V madžarskih arheoloških krogih je to odkritje iz starorimskih časov zbudilo veliko zanimanje. *lwmmUm * Vodnikova pratlka 1942, ki izide konec tega mesca, prinese poleg mnogih dragih zanimivih člankov tudi poslednji polju-dno-znanstveni članek iz peresa pred tedni umrlega univ. prof. dr. Metoda Dolenca, člana Akademije in znamenitega našega pravnega zgodovinarja. Obširni zanimivi članek, ki bo zbudil splošno pozornost, nosi naslov O pravnih spominih v slovenskih narodnih pesmih. Na ta spis uglednega avtorja posebno opozarjamo izobraženejši krog naročnikov Vodnikovih knjig! Poleg Pratike izda letos Vodnikova družba še izredno lepo povest pesnika Mirana Jarca »Jalov dom«. Članarina znaša 8 lir, vezava v platno po 3.50 lir za knjigo. Prijave sprejemajo krajevni poverjeniki, ljubljanska knjigarna Tiskovne zadruge, Šelenburgova 3, in pisarna Vodnikove družbe v Ljubljani, Puccinijeva 5, poslopje Narodne tiskarne, I. nadstropje, na desno. * Odvzem kovancev po 5 lir iz prometa, Z ministrskim odlokom, objavljenim v »Službenem listu kraljevine«, je določeno, da aa srebrni kovanci po 5 lir odvzamejo iz prometa 31. oktobra 1941. in da se lahko menjajo do 30. novembra 1941. Po tem datumu se srebrni kovanci po 5 lir ne bodo več sprejemali kot plačilno sredstvo niti pri javnih blagajnah. Občinstvo se zaradi tega opozarja, da pravočasno poskrbi za zamenjavo navedenih kovancev, ker so 2,a vse, ki bi sprejemali ali obdržali navedene kovance ali jih kakorkoli skušali preliti, določene stroge kazni. * Sprememba okoliša pošte Devica Marija v Polju. Kraji Gostince, Gradovlje in Podgrad se izločijo iz okoliša pošte Devica Marija v Pclju, ker se nahajajo na ozemlju zasedenem po nemški vojski. * Se v smrti sta ostala brata. Na svojem posestvu v okolici Palerma sta te dni v eni noči drug za drugim umrla brata Giuseppe in Vinzenzo Vini, prvi 74, drugi pa 75 let. Moža sta živela precej sama zase, ravno na predvečer svoje smrti pa sta bila zbrala družbo prijateljev in znancev, sred:, katere sta se zelo dobro imela. Ko so ju drugo jutro našli mrtva v njunih posteljah, so prvi trenutek zasumili, da sta umrla od zločinske roke. Zdravniška preiskava pa je pokazala, ila ju je v presledku dveh, treh ur drugega za drugim zadela kap. * Smrt uglednega knjKsevnika. V ponedeljek zjutraj je v Rimu nenadno umrl literarni in gledališki kritik Adriano Til-gher. Doma je bil iz Res'ne pri Napulju, kjer se je rodil 8. januarja leta 1877. Objavil je dolgo vrsto literarno-kritičnih del. Bil je sotrudnik številnih italijanskih dnevnikov, zadnji čas pa je bil član uredništva lista »Popolo di Roma«. * Razdelitev nagrad duhovnikom za uspelo žetveno kampanjo. Letos so bile drugič razpisane denarne nagrade onim župnikom in ostalim duhovnikom, ki so si pridobili največ zaslug s propagando za čim večji uspeh žeHre v skladu s stremljenjem, da se doseže avtarkija v prehrani med vojno. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je zdaj s posebnim odlokom objavilo razdelitev nagrad v natečaju, ki je dosegel lep uspeh. Nagrade se ne razlikujejo od lanskih, pač pa sta se nacionalnim in pokrajinskim nagradam pridružili še dve posebni nagradi v znesku p>o 5000 lir škofoma onih dveh škofij, v katerih je duhovščina najbolje izvršila svojo nalogo. * 12 štipendij za radlotehnike. Odbor za radiotehniko, ki posluje v okrilju Nacionalnega sveta za znanstveno proučevanje, je v stremljenju, da se med intelektualno mladino poživi zanimanje za radiotehniko ter jo pritegne teoretičnemu in praktičnemu proučevanju te važne sodobne panoge, razpisal 6 |tipendij, 3 po 6000, 3 pa po 4000 lir. Enako število enakih štipendij je rezerviranih za vojake pod orožjem. Za štipendije lahko prosijo diplomirani inže-njerji in diplomirani absolventje fizike in fizikalne matematike, za štipendije po 6000 lir pa tudi absolventje strokovnih radio-tehničnih šol. Prošnje je treba vložiti do 20. decembra na naslov: Nacionalni svet za znanstveno proučevanje v Rimu, piaz-zale delle Scienze. * Težki čevlji za delavce. Ministrstvo korporacij je določilo nove maksimalne cene za težke čevlje, do kakršnih imajo pravico delavci, zaposleni v industriji in kmetijstvu. Ministrstvo je hkratu določilo, da sme biti cena teh čevljev v nadrobni prodaji za 30 odstotkov višja od cene, ki velja za proizvajalca. Par čevljev z dvojnimi usnjenimi podplati, nepodko- vanih, na primer, stane v velikosti do št 42 pri proizvajalcu 100 lir, v prodaji konzumentu pa 130 lir. * Proizvodnja olja pri nas in drugod. Italija zavzema drugo mesto med sredozemskimi narodi, kar se tiče proizvodnje jedilnega olivnega olja. Po uradnih ugotovitvah, ki so plod zelo skrbnih statističnih računov, proizvaja Italija povprečno dva milijona stotov olivnega olja na leto (brez prekomorskih dežel). Prvo mesto pa zavzema Španija, ki je v normalnih razmerah pridelovala povprečno tri in pol milijona stotov olja. Španiji in Italiji slede Tunizija (pol milijona stotov), Portugalska (nekaj manj ko pol milijona), Turčija (četrt milijona), Alžir (150.000 stotov), Sirija (100.000), Francija (80.000), Maroko (blizu 80.000) in ozemlje bivše Jugoslavije (okrog 40.000 stotov). Proizvodnja olja v Libiji je zadnja leta doživela uva-ževanja vreden razvoj in je upravičila nade, ki jih Italija stavlja nanjo, zlasti kar se tiče gospodarstva po sklenitvi miru Isto velja o talijanskih otokih v Egeiskem morju in v italijanskih prekomorskih deželah. V zadnjem času c o bili izvršeni tudi važni ukrepi za izboljšanje pridelovanja oliv v Italiji, v njenih novih in starih pokrajinah. * Obilen pridelek sladkorne pese. Kako objavlja Nacionalr>; '-~~zorcij proizvajalcev sladkorja, je bil pridelek pese za letošnjo sladkorno kamnanio zelo zadovoljiv, tako da bo zagotovil znatno višjo proizvodnjo sladkorja, kakor je bila po prvotnih podatkih v načrtu, ter bo v celoti krila potrebe v letu 1941/42. * Otrok, ki so mu tisočaki za igračo. Nenavadna dogodivščina se je primerila uglednemu, premožnemu kmetovalcu Pie-tru Saviolu iz Vercellesa pri Novari. V nekem denarnem zavodu v mestu je dvignil znesek 100.000 lir, ki jih je potreboval za plačilo raznih računov v zvezi z razširitvijo svojega gospodarstva. Doma je kupček tisočakov spravil v predal omare v sobi, ne da bi ga bil zaklenil. Ko je naslednje jutro prišel, da pošlje denar naprej, je z grozo opazil, da je izginilo 20 bankovcev. Prvi trenutek se je ustrašil, da so mu jih odnesli tatovi, a vendar se mu je zdelo malo verjetno, da bi bil dolgoprstnež toliko velikodušen in bi mu pustil 80 tisočakov, če je že do kupa prišel. Na razburjenem lovu za tisočaki je pa naletel na svojega 41etnega sinčka v družbici njegovih vrstnikov, ki so se prostodušno na skednju igrali z bankovci. Nesrečni malček je na slepo dvignil 20 tisočakov iz predala in poiskal otroke sosedov, od katerih je nakupil nekaj sadja in malovrednih igrač, ki pa jih je prav kraljevsko plačeval. !Z UU3UANE u— Nova grobova. Po dolgem trpljenju je za vedno zapustil svoje drage g. prof. Vladimir L a p a j n e. Pogreb dragega rajnkega bo v sredo ob 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Nenadno je zapustil svojce kapetan rečne plovbe g. Avgust. Š t r o s. Pokopali so ga 16. oktobra v Beogradu. Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! u— Maša zadušnica za jurista Barleta Jožeta, doma z Naklega pri Kranju, ki je umrl 12. oktobra v Srbiji, bo v četrtek 6. novembra ob 9. v kongregacijski kapeli sv. Jožefa Zrinjskega cesta. Sorodniki, prijatelji in tovariši pokojnika vljudno vabljeni. u— Diplomiran je bil na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani za gradbenega inženjer ja g. Jagodic Edo iz Ljubljane! Čestitamo! u— Naznanite sobe! Mestno poglavarstvo še vedno potrebuje več čednih, opremljen h sob za nastanitev oficirjev in uralništva ter tudi nekaj opremljenih stanovanj, zato pa prosimo naše gostoljubno prebivalstvo, naj lastniki takih sob ali stanovanj te pro- Dogoni klavne živine »Prehranjevalni zavod Visokega Koml-sariata za Ljubi j.nsko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: v torek 11. t. m. v Novem mestu, v torek 11. t. m. v Cerknici, v sredo, 12. t. m. v Mokronogu, in v sredo 12. t. m. v Ribnici. store takoj nananijo v mestnem glavnem vložišču v pritličju leve h še mestnega magistrata. Za najemnino se podnajemnik sam pogodi z lastnikom stanovanja, najbolj potrebne so pa sobe v središču mesta. u— Začetek gledaliških predstav. Občinstvo opozarjamo, da se je v zvezi z novo policijsko uro izpremenil tudi urnik gledaliških predstav. Da ne bo nepotrebnih zmešnjav, naj vsak obiskovalec pogleda v repertoarju, kdaj se začne predstava. Tako se bo predstava »Hamleta« začela ob 17. uri. u— Univerzitetna knjižnica je zopet odprta za javnost od 3. novembra dalje vsak delavnik v uradnih urah od 9—12 in od 14—17 razen v soboto popoldne. Dohod v čitalnico je samo pri glavnih vratih ob Turjaški ulici nasproti Novinarskemu domu. Garderoba za občinstvo se nahaja v pritličju desno ob glavnem stopnišču. u— Gledališko občinstvo opozarjamo na spremenjeni začetek opernih in dramskih predstav. Ker je policijska ura z današnjim dnem ob 21., mora biti začetek predstav premaknjen na bolj zgodnji čas. in sicer se bodo pričenjale krajše dramske in operne predstave ob 17.30, daljše pa ob 17. uri. DANES: VESELI TEATER u— Spored klavirskega koncerta našega najboljšega pianista Anton". Trosta, rektorja Glasbene akademije ni enoten v slogu, nasprotno, prikazati hoče raznoličnost klavirske glasbe v vseh pomembnih izraževal-nih značajih. Po strogi polifoniji Bachovi sledi veliki mojster kontrapunkta Cezar Franck, znameniti novoromantik in ustanovitelj nove francoske šole. Dalje so na sporedu Chopin, Skrjabin, izmed domač h Osterc, Milojevič, dalje Sgambatd, De Falla in Albenis. Vsi znameniti mojstri in skladatelji koncertnih del. Koncert se bo vrš 1 v ponedeljek dne 10. t. m. ob »/s 7. uri zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— O Levčevl, Kocenovi, Ažbetovl, 2lt-nikovi, škrabčevi in deloma tudi o Svetče- vi ulici morajo na magistratu slišati večkrat pritožbe, češ da še niso urejene. Zato hočejo nepoučeni javnosti pojasniti, da vse navedene ulice s svejim srednjim delom teko po zasebnem travniku, ki še ni parceliran, toda na obeh straneh, kjer te ulice teko po mestnem svetu, so vse že skrbno urejene in utrjene. Ker pa v svojem srednjem delu te ulice teko po zasebnem svetu, je po tem delu ulic promet prepovedan, enako pa tudi občina nima nobene mogočnosti, da bi na zasebnem sve- j tu proti volji posestnika na njegovem svetu zgradila novo ccstišče, dckler ta svet ne pride v mestno last. Da bi pa mestna občina ljubljanska v teh Tesnih časih s kakimi velikimi finančnimi sredstvi skušala priti do potrebnega sveta, pač ni mnogo upanja. u— Predavanje pri Sadjarski ln vrtnarski podružnici Ljubljana I., V sredo 5. t. m. bo predaval g. nadzornik Josip štrekelj o jesenskem delu v zelenjadnem malem vrtu (o pospravljanju in snažen ju vrta, o ozim-ljenju povrtnine, prekopavanju in rigola-nju zemlje, o jesenskem gnojenu, posebno apnenju, o skrbi in popravilu vrtnega orodja itd.). Začetek točr.o ob 18. (šssti) uri zvečer (zaradi zatemnitve. Predavalnica: Kemijska dvorana na I. državni realni gimnaziji v Vegovi ulici. Vstop prost. u— Nova pridobitev ljubljanskega tramvaja. Na Vse svete je tramvajski promet v Ljubljani, odkar so zgradili progo do Sv. Križa, močno živahen. Naval na cestno železnico pa je bil letos znatno ublažen, ker je uprava cestne želepnice daJa v promet dva nova priklopna voza. Oba sta bila izdelana v domačih lelavnicah v remizi. Udobna sta, imata pa po 20 sedežev in 20 stojišč. Dva naslednja priklopna voza bosta v kratkem izročena prometu. u— V počastitev spomina pok. viš. rač. svetnika v p. Janka Koširja daruje rodb na univ. prof. dr. Rud. Sajo"ica Rdečemu križu znesek 50 lir. ski otvoritveni predstavi napolnili kulturni Tržačani Verdijevo gledališče, lasi ni bilo topot tako natlačeno. Občinstvo je pozorno sledilo predstavi ter je hvaležno vzklikalo vsem sodelujočim. ZAPISKI DOMUS GALILEIANA V PISI L. 1888, za vlade Umberta I., je bilo sklenjeno, da se postavi prvi veliki spomenik spominu Galilea Galileia: državna (nacionalna) izdaja njegovih zbranih spisov v dvajsetih knjigah. Izdajanje je zahtevalo skoraj 20 let. L. 1890 je izšla prva knjiga z naslovom »Juvenilia«, 1. 1909 pa dvajseta. Urejevanje je bilo poverjeno Antoniu Favaru, kl je posvetil štirideset let svoje raziskovalske znanstvene dejalnosti Galile-iu. Papež Leon XIH. mu je dovolil raziska-vanje gradiva v vatikanskih tajnih arhivih in tako je mogel Favaro priobčiti L 1907 mnoge neznane dokumente o Galile-jevem življenju, posebej še tiste, ki so nanašajo na sloveči proces, v katerem je moral Galileo Galilei pred sodiščem Svete inkvizicije preklicati svoje nazore o položaju Zemlje ln Sonca v planetarnem sestavu. Prva celotna izdaja Galileiovih spisov je izšla v letih 1842—1856 z naslovom »Le opere di Galileo Galilei — Prima edizione completa«. (v 15 kn igah in eni suplemen-tarni knjigi). L. 1929 se je pod pokroviteljstvom Ministrstva za ljudsko prosveto, kr. Akademije in Državnega sveta za raziska-vanja pričel ponatis Favarove državne izdaje. Prvotni urednik je umrl 1. 1922 in nova redakcija je bila zaupana Antoniu Garbassu, profesorju matematične in eksperimentalne fizike v Pisi, Turlnu, Genovi in Firencah. Sedaj bo dobil Galileo Galilei nov spomenik. Na lzpodbudo Italijanske družbe za znanstveni napredek in po sklepu Vlade se bo ustanovil v Galileiovem rodnem mestu Pisi Domus Galileiana, ki naj postane središče galilelanskih študij ln v u— Zasebne plesne ure začetnikom in na- i prednejšim daje mojster Jenko. Informacije ' dnevno od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v nebotičn ku, 4. nadstropje. (—) . u— Nabavljal na zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Vodnikov trg 5, prične razdeljevati razpoložljivo blago za mesec november 1941 z začetno črko S—T dne 5. novembra, U—2 dne 6. novembra, A—D dne 7. novembra, E—H dne 8. novembra, I—K dne 10. novembra, L—N dne 11. novembra, O—R dne 12. novembra. (—) !z Novega mesta n— živinski sejem v ponedeljek na Loki je bil med najbolje obiskanimi v zadnjih mesecih. Kljub izredno slabemu vremenu so prignali živino tudi kmetje iz oddaljenih krajev Krškega polja, Dobrepolja in Kočevja. Skupno je bilo prignanih blizu 1000 glav in sicer 140 plemenskih volov, 43 krav mlekaric, 90 juncev, 27 telic, 380 svinj in 282 prašičev. Prodaja je bila strogo nadzorovana in je prvič stopila v veljavo nova odredba, po kateri ne sme nihče kupi4! več kakor dva prešlča. Trgovanje je bilo živahno, vendar pa je bilo tokrat sklenjenih manj kupčij kakor običajno. Cene živini so ostale Iste kakor na prednjih sejmih in je stal par plemenskih volov od 6800 do 8000 L. krave mlekarice od 2200 do 3200 L, junci od 1300 do 2000 L. telice od 1000 do 1400 L. prašiči 2 do 6 mesecev stari od 120 do 700 L in klavne svinie od 1400 do 2000 L za rep Istočasno z živinskim sejmom na Loki je bil v Kandiji konjski sejem, na katerega pa so tokrat pripeljali manj konjev, kakor običajno ln tudi kupčij ni bilo mnogo sklenjenih. n— Prijavite zgradarino! Pozvani so davčni zavezanci, da vložijo v roku od 1. do 30. novembra pri novomeški davčni upravi zgradarinske davčne prijave za davčno leto 1942. Iz Ribnice r_ Zdravstvena kolona pod vodstvom dr. cav. Alda Duceja je proti koncu preteklega meseca poslovala v Ribnici. Statistika. ki nam je ravnokar prišla v roke, kaže. da so zdravniki v dveh dneh opravili ogromno delo, saj so Izvršili nič manj kakor 3.484 bolniških pregledov. Ljudstvo je neumornemu organizatorju dr. cav. Duceju in zdravnikom za njihovo uspešno prizadevanje resnično hvaležno. Pri tej priliki se je ugotovilo, da prednjači ribniška dolina, kar se zdravstvenega stanja tiče, vsem ostalim krajem v ljubljanski pokrajini. Ta ugotovitev je laskava nele za prebivalstvo samo, saj je zdravstvo zrcalo kulture naroda, nego tudi za onega, ki mu je poverjena skrb za napredek zdravstva v kraju, to je za našega pokrajinskega zdravnika, ki se za svoje težke naloge dobesedno noč in dan, daleč preko svoje dolžnosti, žrtvuje. r— Zimske tegobe. Snega je nad pol m, v gori tudi preko enega metra. Mraz, ki j% o Vseh svetih pritisnil in nastlal najlepšega pršiča na zmrznjeno podlago, je obetal že kar ugodno smuko. Kmet pa nad to zgodno zimo ni kar nič navdušen. V sadovnjakih in gozdovih leže križem polomljeni vrhovi dreves. Ker smo povprečno 500 m nad morjem, se je bati, da sneg ne bo več skopnel. Kmet pa nima s čim nasti-ljati, saj še listje z drevja ni odpadlo. Zelje, repo, korenje, ponekod celo koruzo pokriva globoka odeja. Divjačina pa kljub temu najde pot do zakopanih pridelkov, kakor tarnajo prebivalci pod Veliko goro, kjer je že v jeseni medved po koruzi kaj požrešno gospodaril. Iz Trsta Po direktivah generalnega poveljništva je pokrajinsko poveljništvo »GIL-a« odločilo, da bo v posebnih tečajih pripravljalo mlade žene za gospodinjstvo. V teh tečajih naj bi se izučile v vsem, kar je potrebno za domačo gospodinjo in družinsko mater. Pozdrav vojaških šoferjev. Iz Firenze pošiljajo pozdrave svojcem in prijateljem vojaki-šoferji Danilo Kranjčič, Stanislav Puc, Karel Kocjan, Danijel Kuret, Andrej Ogrin in Srečko Kocjančič. Umrli so v Trstu 561etni Josip Vižintin, I 591etni Karel Stopar, 461etna Josipina Fa-| kinova in 531etna Valentina Pečar jeva. ; — Na oklicih so pari: upokojenec Carlo Rumignani in zasebnica Diomira Špinči-| čeva, mornar Josip Pregelj in zasebnica 1 Adela Mayerjeva, nameščenec Rudolf Soban in zasebnica Irma Florjanova, mehanik Alojz Besednjak in šivilja Lidija Mar-, telančeva, mehanik Guerrino Cerkvenik i in zasebnica Pavla Carlijeva, delavec Emil — .. _. ______ širšem smislu tudi vseh študij zgodovine naravoslovnih in matematičnih ved. Italijanska družba za znanstveni napredek je 1. 1939 proslavila prav v Galilejevi Pisi stoletnico svojega obstoja in je že ob tej priliki sprejela predlog, ki bo sedaj uresničen. V tem zavodu naj bi se ustanovila knjižnica vseh del o Galilelu, dalje zbirka starin in modelov tedanjih instrumentov, bibliografski repertorij vsega, kar je bilo v Italiji in izven nje spisano o Galileiu in njegovi šoli; nadalje bi zavod skrbel za ponatis spisov Galileiovih učencev, kakor tudi za izdajo znanstvenih ln poljudnih monografij ter podeljeval nagrade tistim, ki bi izdali najbol;'še spise o velikem pi-sanskem rojaku, o njegovi šoli, o eksperimentalni metodi in sploh o zgodovini ek-saktnih ved. Z zakonom, kl ga je sprejela Vlada na predlog Ministra Eksc. Bottaia, bo uresničeno tudi to delo in pisanski Domus Galileiana bodo izročili javnosti v zvezi s proslavo tristoletnice Galileiove smrti v začetku prihodnjega leta. Tako bo novi zavod v rodnem mestu največjega italijanskega fizika razširil in razgibal proučevanje tistih študij, ki so se vršile v Galileiovi dobi v zvezi z obnovo znanstvene metode, po kateri se je z eksperimentalnim proučevanjem ustvarila trdna podlaga vsemu znanstvenemu napredku. Galileo Galilei, »lineeo filosofo e mate-matico del serenissimo Granduca di Tosca-ni«, kakor je zapisano okrog njegove slike v izdaji »Sagglatora«, iz 1. 1623, se bo tako po tri sto letih vrnil v Plso, da za večno oživi v hiši, ki so jo italijanski znanstveniki izbrali za njegov dom. — Tako sklepa svoje poročilo Mario Pantaleo v najnovejšem zvezku obzornika »Italia che serive«. - Novitete t Italijanski književnosti. Znani potopisec Mario Appelius je objavil pri Mondadoriju novo potopisno knjigo: »Cannoni e oiliegi in fiore { II Giappone moderno).« — Pozornost vzbuja prevod knjige Anatola de Monzie »La Gtalopin in zasebnica Karla Zneblova, ka-rabinjerski podporočnik dr. Vinzenzo Mor-gera in zasebnica Fulvija Kocjančičeva, električar Silvio Colombo in zasebnica Fulvija Lebanova. Z Gorenjskega Odlikovanje matere. V okviru celovške okrožne kmetske zveze je bilo doslej podeljenih 867 zlatih, 702 srebrnih in 856 bronastih križcev med zaslužne matere. V volšperškem okraju je bilo podeljenih materam 522 zlatih, 318- srebrnih in 389 bronastih križcev, v beljaškem okrožju pa 741 zlatih, 533 srebrnih in 348 bronastih križcev. Za primer navajajo listi zlasti St. Jakob v Rožni dolini, kjer je bilo podeljenih kar 67 zlatih križcev in naglašajo velike uspehe koroškega kmetskega prebivalstva, ki ne skrbi samo za prehrano, marveč tudi za nadaljnji obstanek svojega rodu. 2elezniška nesreča. Z Jesenic je vozil lokalni vlak v smeri proti Podbrdu, od koder naj bi pripeljal nazaj na Jesenice garnituro brzega vlaka. M?d izhodom iz predora in med postajo v Podbrdu pa se je lokomotiva iztirila na levo stran nasipa Mrtvi so obležali trije železniški nameščenci. četrti pa je ranjen. Lokomotiva je vozila z dopustno brzino 40 do 45 km na uro. Vzrok nesreče raziskuje komisija. Iz Spodnje štajerske Prlčetek pouka na višji šoli v Maribora. Vsi učenci, ki so na višji šoli v Mar.boru opravili sprejemni izpit in doslej še niso imeli pouka, se morajo zbrati v petek, 7. t. m. ob 8. na zavodu. Izprememba na županstvu v Gornjem gradu. Dosedanji gornjegrajski župan Fr. Reisner se je poslovil. Njegov namestnik je župa . Haudek. K slovesu so nastopili šolska mia lina, oddelek brambovcev ter župan Scherhoser iz Mozirja. Dosedanjemu županu so izročili sliko Gornjega grada. Podružnica Nemškega planinskega društva v Celju je bila pretekli petek obnovljena. Za vodjo podružnice je bil izvoljen ravnatelj celjske Okrožne hranilnice Raj-mund Udy. Podružnica obsega celjski, brežiški ln trboveljski okraj. Članarina je 3 marke. Poslovne prostore ima podružnica ▼ gostilni pri »Belem volu«. Cene pivu na Spodnjem štajerskem so na novo določene in stane poslej liter svetlega piva po gostilnah 66 pfenigov, v kavarnah 70, črno pivo pa v gostilnah 74 in v kavarnah 78 pfenigov. Pivo v steklenicah stane v gostilnah svetla 36, črno 40, v kavarnah pa 38 in 42 pfenigov. Sestanek v Ptuju. Ptujski politični komisar in okrožni vodja Fritz Bauer je pretekli četrtek sklical k posvetu vse funkcionarje in zastopnike brambomcarv iz ptujskega okrožja. Dal jim je nova navodila za izvajanje politike Heimatbunda. Razdelil je novi vodič mesta Ptuja. Iz Hrvatske Dr. Budak novi poslanik ▼ Berlinu. S poglavnikovim dekretom je bil razrešen svojih dolžnosti dosedanji hrvatski poslanik v Berlinu dr. Franjo Benzon. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji prosvetni minister dr. Mile Budak. Hrvatski zastavi je treba vedno izkazati čast. Hrvatski listi pišejo: Ce gre po cesti pod zastavo naša vojska, hrabri ustaši, mladina ali kakršnokoli narodno društvo, mora vsak Hrvat in vsaka Hrvatica stopiti mirno in z vzdignjeno desnico pozdraviti častni narodni simboL Če smo v kr»-tanju, tedaj je treba pozdraviti z dvignjeno desnico samo za čas, dokler zastava ne gre mimo. Onega, ki tega ne stori, je treba najprej mirno opozoriti, poaieje pa na energičen način zahtevati od njega pozdrav zastavi. Zagrebški Zoo lipskemu. Pretekli teden je dopotoval v Zagreb ravnatelj lipskega živalskega vrta. Med drugim si je ogledal tudi zagrebški zverin j ak. O njem se je pohvalno izrazil in odkupil dveletnega macedonskega bivola, letošnjo bosansko medvedko in leto dni staro kameninsko kozo, ker ima zagrebški zverinjak več teh primerkov. 35 milijonov kun za popravilo od bombardiranja porušenih zgradb. Sarajevski župan Demirovič je prejel od finančnega ravnateljstva obvestilo, da je državna blagajna v Zagrebu dala na razpolago 35 milijonov kun za popravilo zgradb, poškodovanih ob priliki bombardiranja 13. aprila. Podpore bodo deležni samo siromašni meščani. Prošnje bo reševala mestna občina. pace, la guerra e la sconfitta«. Pisec je bil v francoski vladi minister za javna dela od avgusta 1938 do junija 1940 in izpričuje v svojem spisu opažanja o položaju Francije v najkritičnejših trenutkih njene zgodovine. — Rosso di San Secon-do je objavil pri Vallechiju napol potopis, napol roman »Viaggio con Polifema«. Zaradi originalnosti forme in zanimivega razpleta je knjiga vzbudila pozornost kritike. — Pri Signorelliju v Rimu je izšla prva popolna zgodovina romunske književnosti v italijanskem jeziku. Poteka iz peresa prof. Ortiza. — Prof. Boselli in C. Vian sta pravkar objavila okrog 400 strani obsegajoči spis »Letteratura spagnela dalle origini ad oggi«. Delo je najpopolnejši in najboljši italijanski pregled španskega slovstva. — Italijanska Kantiana so se obogatila s prevodom Kantovega spisa »La religione nei limiti della ragione«. — Pri torinski založbi Societa editrice interna-zionale je izšla Clementa Fusera daljša življenjepisna študija o Mozartu (»Mozart«). — O Gruziji razpravlja Raffaele Ivanitsky-Inghilo v pravkar izišli knjigi »La Georgia a il suo bardo Sciotha Ru-sthaveli.« — Ministrstvo za italijansko Afriko je začelo izdajati skupaj s Kr. Akademijo revije »Rassegna di studi etipici«. — Pri I. S. P. I. v Milanu je izšla knjiga A, Paveliča »Errori ed orrori. Comunismo e bolseevismo in Russie e nei mondo«. — O sodobni Grčiji razpravlja pri Garzan-tiju izišli spis S. Gratica »Grecia d oggi«. — Istotam je izšel novi prevod romana D. S. Merežkovskega o Leonardu da Vinci-ju »La resurrezione degli Dei. II roman-zo di Leonardo da Vinci«. — Pri Bom-pianiju je izšla antologija »Narratori spa-gnoli«. — Pri Montuoro v Milanu je izšla nemška antologija »Dichter im drit-ten Reich« z italijanskim jezikovnim komentarjem. — Istituto Editoriale Ticinese je objavil tretjo knjigo govorov in člankov pokojnega Giuseppe Motta, švicarskega politika in predsednika švicarske konfederacije. Z nje je izdaja Mottovih spisov zaključena. zofsko dušeslovnih razglabljanj ali kakšne izvirne odrske problematike, vendar pa se s prijemi ji vim poudarkom socialno mišljenjskih neskladij ter porajajočih se navzkrižij med predstavniki preteklosti in selanjosti, denarja in čustva, bogastva ip. tradicij vidno približuje obliki resneje, tehtno ubranih odrskih komponent. Klenost prijetno zveneče, mehko prelivajoče se dialektike ter spretno zasonovani odrsko tehnični prijemi preizkušenega odrskega praktika so odlične vrline te Niccodemijeve komedije, ki je vzbudila tudi v Trstu navdušenje in priznanje. Osrednjo podobo v tej kome iiji je podajala z umetniško dognanostjo voditeljica skupine Marija M e 1 a t o. Je igralka širokega formata, ki preudarno usmerja sleherno kretnjo, sleherno izrazno možnost. Njena igra učinkuje predvsem zaradi prisrčne neposrednosti, prožne graciozmosti, pa tudi klene dikcije ter dovršeno lepe iz-goverjave, ki daje njeni govorici zvok mehke, žametne poezije. To že m več govorica, ampak blagodoneča pesem, ki odmeva z odra k občinstvu. Industrijčeva žena Suzana Leblanc, ki doživlja lomeče pretrese čuvstev, je v prikazu Marije Melato resnično zaživela pred očmi hvaležnega občinstva, ki je med odmori odlično umetnico in tudi druge sodelujoče zmerom znova priklicalo pred zastor. Ob Suzani Marije Melato je rastla od prizora do prizora v umetniškem stremljenju Gina Sammarco, ki je prispevala k lepemu celotnemu uspehu tudi svoj nemali delež z markantnim likom »Katarine Velike« v manjš.h grofovskih dimenzijah pariškega vzdušja, z interpretacijo vloge grofice di Saint Servant, okorele in propadajoče v na v lihih fevdalnih predsodkov ter aristokratskih kapric. Njena stvaritev je bila poleg Suzane najsvetlejša, najmočnejša v tem komedijskem dogajanju. Njena igra je bistveno dopolnjevala umetniški vzlet Marije Melato. Mladostna vznešenost, čustvena vzburkanost, ki je močnejša ko pret- kano stkani ženstveni načrti avtokratsko navdihnjene matere, podčrtujeta pojav žentlmenskega Enrica di Saint Servant v podajanju odličnega člana te skupine Gina Sabbatinija. Povsem naravno, prepričljivo sta tolmačila svoji vlogi tudi Egloge Calindri, ki je prikazovala kneginjo di Frontenac, in Carlo Lombardi, ki je smiselno Interpretiral vlogo Suzaninega moža Claudija Leblanc. Ljubka je bila Ma-riangella R a v i g 1 i a kot kneginja Isabel-la di Frontenac. Tudi ostali sodelujoči so se uspešno uvrstili v to smotrno snujočo odrsko sredino, tako Clio Olivetti kot Raimonda, Tina Gianello kot Giulietta, Marcello de Simoni kot Flavigny, Diego Parravicini kot Raoul, Mario Luna-vi kot Etienne, Rainero de Cenzo kot Mignet, Franco Pontiggia kot Bernard in v vlogi Augusta Gino Ros si, ki se je izkazal s finim okusom in veščo roko pri reševanju scenično tehničnih vprašanj ter tako pripomogel k estetični zunanji strani predstave. Ves potek odrskega dogajanja je utrdil v občinstvu zavest, da ima pred seboj po enovitih o Irsko načelnih ter odrsko tehničnih načelih vigrano umetniško skupino, ki se lahko ponaša, da ima v . svoji sestavi po skrbni selekciji izstopajoče moči. Z lepim uspehom, kj so ga doživeli igralci te skupine že pri svoji otvoritveni predstavi, so pripravili Trstu nedvomno pomenljiv kulturni dogodek, ki mu bodo sledile nadaljnje predstave v okviru smiselno sestavljenega uprizoritvene programa. Uprizorili bodo med drugim tudi nekatera nova dela »Alpske zvezde« (E. Possenti), »Ljubim štiri žene« (G. Bokay), »Tisto štev. 7« (A. Zi-nu), »Paiovanska kneginja« (O. Wilde), razen tega še d'Annunzijevo delo »La figr lia di Jorio«, A. Dumasovo »Dionizijo«, G. Gianninijevega »Ponorelega sužnja« ter igro »Med plešočimi oblekami,« ki jo je spisal Rosso di San Seeondo. Kakor pri operni otvoritveni predstavi Verdijevega »Otela«, tako so tudi ob dram- Nase gledališče DRAMA Sreda, 5.: Hamlet. Red Sreda. Začetek ob 17. uri. p Četrtek, 6.: Zaprto (generalka). Petek, 7.: Boter Andraž. Premiera. Red Premierski. Uprizoritev Shakespearove tragedije »Hamlet« ne predstavlja samo velikega Janovega igralskega uspeha, temveč uspeh celokupnega ansambla z režiserjem, insce-natorjem in komponistom scenske glasbe vred. Veliko spoštovanje do te Shakespearove umetnine je tako s strani gledališča kakor s strani občinstva in kritike ustvarilo iz igre izjemen dogodek, s katerim se naša Drama lahko ponaša. V glavnih vlogah: Jan, Levar, Mira Danilova, Vida Ju-vanova, Stupica, Cesar, VI. Skrbinšek, Lipah, Nakrst, Mileva Ukmar-Boltarjeva in Gregorin. Režiser: dr. Kreft. Inscenator: ing. Franz. Komponist scenske glasbe: D. 2ebre. »Boter Andraž« je delo dubrovniškega pisatelja Marina Držiča. Igra se imenuje v izvirniku »Dundo Maroje« in se godi v 16. stoletju. Pokaže očeta, ki je poslal sina v Rim, kjer mu je ta zapravil denar z lepo kurtizano Lauro. Ta pa je izgubljena hči španskega plemiča. Veliko vlogo igra pretkanec, sluga Medež, ki zaplete in razplete dejanje. Komedija spada med klasična hrvaška dela. Poteka iz časa, ko je bil Dubrovnik središče hrvaškega literarnega delovanja Delo je pisano v dubrovniškem dialektu. Prof. Rupel je delo prenesel v staro slovenščino in ga lokaliziral. Odlični prevod dela bo dostojno predstavil staro IBnctnino v našem duhu. OPERA Sreda, 5.: La Boheme. Red A. Začetek ob 17.30. Četrtek, 6.: Aida. Red Četrtek. Začetek ob 17. Petek, 7.: Princeska in zmaj. Začetek ob 15. Mladinska predstava po globoko znižanih cenah. Sobota, 8.: Rigoletto. Premiera. Red Premierski. »La Boheme«, Puccinijevo delo, ki si je pridobilo stalno mesto na sporedih vseh oper, osvaja poslušalca s sladkostjo svojih napevov, ki nosijo čustveno dejanje iz življenja pariških umetnikov. Pod taktirko dirigenta N. štritofa, v novi režiji C. De-bevca bo letošnja predstava prinesla v zvezi z novo zasedbo vsega zanimanja vredno uprizoritev. Peli bodo: Vidalijeva, Manoševski, Janko, Polajnarjeva, Dolni-čar, Betetto, Zupan, Anžlovar. Dirigent: Niko štritof. Režija in zamisel scene: C. Debevec. Zborovodja: R. Simoniti. Ena izmed najpopularnejših Verdijevih oper je njegov »Rigoletto«, ki ga bo uprizorila naša Opera. Delo odlikuje velika melodioznost in učinkovit libreto. Po zaslugi teh je našla opera v najkrajšem času pot med najširše sloje. Libreto ima za osnovo Viktor Hugojevo delo »Le roi s'a-muse«. Dejanje pokaže življenje na dvoru mantuanskega vojvode, velikega ženskarja, k'i mu služi tudi njegov dvorni norec Rigoletto. Kot očetu zapeljane hčere se mu maščuje usoda za njegovo sokrivdo pri vojvodovih pustolovščinah. Opero bo dirigiral D. žebre, režiser Robert Primožič. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM 4 Kdor išče službe, plača za vsaKo besedo L. —.30, takse L. —.60. za dajanje oaslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek Je L. 7.—. Za ženitve ln dopisovanja se računa vsaka beseda po L. L—, taksa L. —.60. za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek Je L. 10.—. Sobo oddam nairajši dijaku. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 18458-23 Opremljeno sobo lepo, oddam s 15. nov. — Napoleonov trg 7, levo. 18453-23 Prazno garsonjero oddam s 1. decembrom. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18475-23 Službo dobi tteseda l -.60. taksa —.60 za daianie naslova al) z: šifro l 2.—. Frizersko pomočnico in brivskega pomočnika sprejmem. Koman, Poljanska 13. 18482-1 Hotelskega slugo zmožnega kavciie, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfekten«. 18478-1 Postrežnica vešča kuhe in vseh gospodinjskih del, natančna in urna, dobi zaposlenje za ves dan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18468-1 Dva čevljarska pomočnika za splošna dela sprejmem. Humer Franc, Florijanska ul. 31. 18457-1 Krojaškega pomočnika dobrega, za veliko delo, tudi damsko, sprejme takoj Sodja Lovro, Tržaška 28. 18487-1 Službe išče beseda l -.30, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro l l.—. Železne peči različne velikosti in 2 nova triciklja, ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 18476-6 Vsled preureditve ateljeia zaradi prodora Muzejske ulice, oddam v Š*-bičevi ul. 3, dvorišče: 1500 kom. rabljene opeke, ozka vrata, 4 lahke vitrine, 2 mizici. 18462-6 Kateri gospod bi bil tako dober, da bi mi odkupil 2 umetniški sliki (Magolič) po nizki ceni zato, da kupim sinu dijaku zimsko suknjo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žrtev današnjih razmer«. 18455-6 Zavese moderne, za več oken, po polnoma nove, prodam. — Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 18492-6 Perzijsko preprogo 4X3, ugodno prodam. — Pred škofijo 15-111., desno. 18490-6 Služkinja samostojna, vajena vseh gospodinjskih del, srednjih let, gre k bolj priprosti družini. Pismene ponudbe ogl. odd. Jutra pod »Štajerka«. 18448-2 r/ Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Radio LJubljana Torek, 4. novembra 1941-XIX 12.15: Orkester pod vodstvom M. An-gelinija. — 12.40: Koncert klasičnega tria. 13: Napoved časa, poročila. — 13.15: Poročilo glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Koncert vojaške godbe pod vodstvom Luigija Cireneia. — 14: Poročila. — 14.15: Ra2novrstna glasba. — 14.25: Simfonična glasba. — 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.15: Orkester in komorni zbor EIAR iz Ljubljane pod vodstvom Draga Marija Šijanca. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Komorna glasba. — 20: Napoved časa, poročila. — 20.20: Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30: Operna sezona EIAR: Francesca da Rimini. opera v treh dejanjih Riccarda Zandonaia (v odmoru predavanje in poročila v slovenščini). Po operi poročila. ZADNJA NEUMNOST Il iubač: »Gospod Bogataj, ali smem prositi za roko Vaše hčerke?« Bogataj: »Prav žal mi je, gospod, da Vam moram odreči, kajti napravili ste že preveč neumnosti na svetu ...« Snubač: »Moja častna beseda, gospod Bogataj — ta jo zadnja...!« NE BOŠ KAŠE PIHAL! Mož sedi zamišljen ob postelji svoje bolne žene. »Kaj pa tako premišljaš?« ga vpraša bolnica. »Premišljam, dušica zlata, kak napis naj ti dam vklesati na nagrobnik.« »I, kaj bi si belil glavo: »Vdova blagega pokojnika« — pa je!« Poučujem hitro in po zmerni ceni slovenščino in italijanščino. Takojšnja konverzacija. — Cenjene dopise na ogl. odd. Jutra pod »Pouk in konverzacija«. 18239-4 Tečaj italijanščine (naprednejši) za poslovne ljudi in tečaj nemščine otvarja 10. nov. Privatna trgovska šola, Trgovski dom. Prijave tel. št. 33-40. 18491-4 Prodam Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Pirotski čilim staroslovanski pristni vzorec, v velikosti 3.40X2.50, krasen komad, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prepariran proti moljem«. 18472-6 Mraza, prehlada in sličnih nadlog - obvarje gotovo le Vydrov Vas grog! Toči se v autom. bifeju »RIO«, Selenburgova ulica, oddelek za spec. groge in čaje. 18226-6 Dve omari iz trdega lesa prodam. — Ogled: garderoba Figovec, dvorišče. 18486-6 Kupim Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 2.—. Otroški voziček globok, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep«. 18483-7 Blagajna za vzidati se kupi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blagajnica«. 18479-7 Avto, moto Beseda 1 —.60, taksa —.6U, Ki daianie naslova ali za šifro L 2.—. Sprejmemo v garažiranje osebne avtomobile, ki niso v prometu. Prostor topel in suh, stalno nadzorstvo. AMOT, Bežigrad 11. Tel. 24-77. 18237-10 Pohištvo Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Jedilnico in salon in razne druge predmete prodam. Beethov nova 14-111., vrata 29. 18447 12 Oblačila heseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.— Srebrno lisico in črn krznen plašč (konj) takoj po ugodni ceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18471-13 Kapital beseda l —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. 25.000 lir posojila na posestvo, vkniižba na prvo mesto, za takoj iščem. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Posestvo 14«. 18466-16 Neopremljeno sobo oddam v pednaiem. Stre-liška, I. nadstropje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18489-23 Sobe išče besed« I -.00. taksa —.60. /a daianie naslova ali za šifro L 2.—. Opremljeno sobo iščem za takoi v centru ali bližini, z vhodom iz stopnic, za dvakrat tedensko. Plačam 3 mesece naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Podjetnik z dežele«. 18484-23a Prazno sobo išče mirna stranka brez otrok. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Prazno«. 18460-23a Opremljeno sobico išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjer koli«. 18454-23a Vsakovrstni prevozi SEMENIČ Telefon 36-92 Makulatur tli papir proda uprava »Slovenskega Naroda«. Ljubljana. Purrinijpva ul. 5 SAN REMO Ospedaletti * Bordigherj? . . . e il loro clima mitissimo MOSTRA FLOREALE TIRO AL PICCIONE CONCERTI SINFONICI | ... in njihova skrajno mila klima CVETLIČNA RAZSTAVA STRELJANJE GOLOBOV SIMFONIČNI KONCERTI beseda 1 -za daianie iifro .60, taksa -.60. naslova ali za l J.— F-nosob. stanovanje > kabinetom ter plinsko na peljavo, nairaie * centru ali severnem delu mesta, iščem za 1. nov., lahko tudi kasneje. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka« 17864-21» 4-5sobno stanovanje komfortno, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir«. 18469-21a Dvosob. stanovanje v mestu ali bližnji okolici, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«. 18450-21a Sobo odda beseda l - .Ul/, laka. — .60. za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Sobo čedno, s souporabo klavirja, oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18463-23 Opremljeno sobo za dve osebi, oddam gospodoma za takoj. — Židovska ul. 3-III. 18477-23 Kuhinjsko opravo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18449-12 Jamskega paznika sprejme v službo rudnik Kočevje. Vloge, spričevala poslati na upravo rudnika Kočevje. Opremljeno sobo sončno, popolnoma separi-rano, v lepi mirni hiši, poceni oddam uradnici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18488-23 Dve opremlj. sobici vezani, z uporabo kopalnice, prost vhod, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18467-23 i //' ENO • , VEČBARVNE UGOGfcAnKA MiMk m RAPPRESENTANTE esperto, attivo, introdotto, cercasi da Importante Fabbrica apparec-chi radiologici • elettromedicali - dentali. — Scrivere a SAN1TAS — Milano (Crescenzago) Via Fratti 27 ZASTOPNIKA izkušenega, delavnega ln dobro uvedenega, išče večja tovarna radioloških aparatov, priprav za električno zdravljenje in zobo-tehniko. — Poundbe na naslov: Posest beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Hišo po možnosti z lokalom, ali parcelo v bližini Ljubljane, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100.000 lir«. 18470-20 Stavbno parcelo v Ljubljani, 500 m2, takoj ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18465-20 Parcelo v Šiški ali na Tyrševi cesti kupim. Gallusovo nabrežje 11-1. 18459-20 Stroji Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Pisalni stroj dobro ohranien, kupim. — Plačam takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18233-29 Filatelija Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Filatelisti, pozor! Naiugodneiše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih . znamk v knjigarni Janez Dolžan, L|ubl|ana, Stritarjeva 6. 19-39 Izgubljeno besedi i. —.60, uksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Rokavico sivo, volneno, sem izgubila. Najditelja prosim, da jo odda v trgovini Pollak, Cesta 29. okt. (Rimska). 18481-28 Broško pav, iz markezita, sem izgubila. Ker mi je dragocen spomin, prosim najditelja, da mi jo vrne proti dobri nagradi v pekarno Bizjak. 18480-28 Rokavica siva, volnena, leva, se je izgubila pri Belgijski vojašnici, kolodvoru ali Ja-vornikovi ulici. Oddati v ogl. odd. Jutra proti nagradi. 18473-28 Novl naslon, ^askao^ al , Pravi filatelisti znamk ne lepilo! Edina in polno vredna znamka :e brez prilepke. Zbiraite v vložnih albumih naiboliše kvalitete — J O L —, ki uh dobite v vseh formatih v kniigarni Janez Dolžan, Liubliana, Stritarjeva 6. 20-39 S H n EXCELSIOR Albergo signorile — la Časa di lusso Gosposki hotel, luksus ALBERGO MIRAMARE ^^'Moreano ALBERGO ASTORIA R ALBERGO MAFALDA ECasa signorilmente famigliare - Giardino - Palmizio -Posizione soleggiata e tranquilla. — Gosposki družinski |]M hotel. vrt. palmov gaj, sončna in mirna lega. Albergo Paradiso • Pensione Bellaria Sulla passeggiata a mare - Ob obmorskem sprehajališču OSPEDALETTI ALBERGO SVIZZERO Časa famigliare Posizione incantevole Družinska hiša — Čarobna lega. Pieno mezzogiorno — Cisto južno podnebje fftiešiRo oglaševanje le v »Jutru« t V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, ia nas je nenadoma zapustil naš nadvse ljubljeni mož, oče, sin, brat, svak in stric, gospod Avgust štros kapetan rečne plovbe Pokopali smo ga 16. oktobra 1941 v Beogradu. Sv. maša zadušnica se bo brala 14. novembra 1941 ob 9. uri v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani. BEOGRAD — LJUBLJANA — IDRIJA, dne 3. novembra 1941. Žalujoče rodbine ŠTROS In ostalo sorodstvo Ii I 'j:: M ••. , 200 lir nagrade onemu, ki mi prinese nazaj prstan s temno modrim kamnom v podolgovati obliki, obrobljen z manjšimi belimi. Odda ga v ogl. odd. Jutra. 18461-28 V Zalogu na postaji pomotoma vzet dežnik in čutarica se dobita pri naslovu, ki ga pove ogl. odd. Jutra. 18452-28 Vsem, ki so sočustvovali z nami ob težki izgubi naše nad vse ljubljene mame, stare mame, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe RIJE KILL roj. DOLŽAN Vsem, ld so počastili njen spomin z venci in cvetjem — Vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku naša Iskrena zahvala« Posebej smo dolžni zahvalo gg. zdravnikom in čč. sestram v šlajmerjevem domu za pomoč in nego v težki bolezni. LJUBLJANA, BLED, ZAGREB, BEOGRAD, S. novembra 1941. ŽALUJOČI OSTALI J. Marquand 50 HVAL A LEPA, GOSPOD NOTO! Zdelo se je, kakor bi širile po svetišču ozračje miru. Bile so vzvišene nad vojno in vojni trušč, nad pohlep in strah. Bile so značilen primer panorame, kakor so jo pojmovali umetniki iz dinastije Sungov, ki jih ni prekosila nikoli nobena izmed naslednjih dinastij in nikoli noben umetnik drugih plemen. Slikanice, ki jih je bil Pu zdaj prinesel, so bile podobne prvi, ki sem jo že poznal. Gore, slapovi, selski prizori, nam vsem domači... toda umetnikovo podajanje je bilo edinstveno. Nekaj v teh panoramah je govorilo jezik, ki ga je moralo razumeti vsako srce. Morda vsako srce po svoje; toda nihče ni mogel ostati ravnodušen. Občutka, s katerim me je navdajal pogled na ta dela, ni bilo moči razčleniti. Nemara me je v tistem trenutku najmočneje prevzemalo nasprotje med občutkom pokoja, ki je dihal iz panoram velikega umetnika, in umazanim prevratniškim okoljem, ki nas je obdajalo. Vu Lo Feng je z namršenimi obrvmi zrl na slikanice in rahlo sopel. To se mi je zdelo čuden po-klon popolnosti kitajske umetnine, a prepričan sem, da je bil celo on prevzet od občudovanja. »Za dve sto tisoč dolarjev so poceni,« je mahoma zamrmral. Gospod Pu, ki je še vedno klečal, je ustrežljivo prikimal. »Vsaka cena bi bila majhna zanje,« je odvrnil. »Saj so delo samega cesarja Hvej-tsunga. Poglejte! Treba je le prečitati podpis.« Knez Tung se je z otožnim glasom obrnil k meni. »Ali niso kar prelepe, da bi jih človek razkazoval ljudem, ki jih ne morejo prav oceniti? Nikoli vam jih nisem pokazal, kajti, naj čislam vaše prijateljstvo še tako visoko, vendar sem se bal, da jim vaša izobrazba morebiti le ni kos. In zdaj mi jih hočejo odnesti, da jih izpostavijo radovednosti barbarov, ki... ne zamerite moji odkritosti, niti hoditi in govoriti ne znajo. Ne obotavljam se reči, da je to najžalostnejši trenutek mojega življenja. Oprostite mi, da se obrnem proč.« Knez Tung je stopil nekaj korakov v stran. Tudi gospod Takahara je nepremično gledal slikanico. Bolj sebi ko nam drugim je zamrmral: »Takšna dela bi morala priti na Japonsko, kjer bi jih varovali in čislali, kakor se spodobi.« »Da,« je pritrdil gospod Moto. »Silno, silno me je sram, da nisem do danes nič slišal o njih.« Z naporom sem odtrgal svojo pozornost od mojstrovin cesarja Hvej-tsunga in se obrnil k Nori Joyceovi. »Torej porečem gospodu Vuju, da ste voljni kupiti slikanice,« sem pričel, »potem pa...« Mahoma sem obmolknil. Niti da mi je šlo za življenje, ne bi bil mogel končati stavka. Kakor hipnotiziran sem zastrmel v Noro. Nisem se upal verjeti svojim očem, da, nisem jim mogel verjeti. V oprezni, toda nezmotljivi kretnji je iztezala roko proti Vu Lo Fengu. Najprej sem mislil, da dela to nezavedoma, a varal sem se. Dekle se je hoteio polastiti pištole lugerice, ki je visela generalu ob pasu. »Nikar!« sem ji hotel zaklicati, pa nisem imel glasu. Za premišljanje ni bilo časa. Ko zdaj obujam ves prizor v spominu, se mi zdi, da je bil njen gib počasen, a v resnici je moral biti nagel kakor blisk. Izmed navzočnih ni tisti hip nihče pazil na Noro. »Nikar!« sem ji hotel reči. »Nikar, brezumnica!« Toda beseda mi je obtičala v grlu. vPrepozno je bilo, da bi jo udržal. Prav do zadnjega trenutka, ko se je gospod Moto ozrl proti dekletu, ni nihče opazil, kaj se godi. Kakor pravim, Norino dejanje je moralo biti naglo kakor blisk, a zame je bil čas podaljšan; spremljal sem prizor, kakor bi ga gledal na platnu v razvlečenem posnetku Nato sem slišal, da je gospod Moto mahoma zasopel. »A!« je rekel gospod Moto. »A-a!« Kakor nam vsem, tudi Vu Lo Fengu ni prišlo na misel, da bi se utegnilo zgoditi kaj podobnega. Položaja se je ovedel šele tedaj, ko mu je Nora potegnila samokres iz toka. Dekletov glas me je zdajci zdramil iz hipnoze. »Tom!« je rekla. »Hitro, Tom!« Držala je samokres v levici in merila z njim na Vu Lo Fenga. 20. poglavje Nihče ni utegnil premišljevati o neumnosti, ki jo je bila napravila Nora Joyceova. Za nobeno misel ni bilo časa. Dekle je bilo nekajkrat nujno vprašalo, ali ne misli nihče nič storiti, in se nazadnje samo odločilo za dejanje. Z burnim in brezumnim gibom je bila prevrnila ravnotežje polo-žaja. »Brezumnica!« sem ponavljal sam pri sebi. »Zdaj bomo videli lepe reči. Vse si prevrgla. Ubili te bodo z nami vred.« Najhujše je bilo to, da človek ni utegnil pomisliti, kaj naj stori. Toda naglica, s katero deluje naš razum v odločilnih trenutkih, je nekaj čudovitega. Nikoli prej se nisem imel za tako bistrega opazovalca: moji možgani so sproti zabeleževali vsako najmanjšo podrobnost tega, kar se je dogajalo. Bilo je takisto, kakor da bi se film nenadoma ustavil in bi vsi igralci otrpnili v trenutni negibnosti. Vu Lo Feng se je bil obrnil. Njegov izraz je bil na pol neverjetno zavzet, na pol dostojanstveno užaljen. Gospod Pu je na vseh štirih klečal med slikanicami, podoben dedku, kadar se igra z vnuki. Tisti, ki mu je prej pomagal, je tekel po svojo puško. Drugi stražar pri vratih je držal puško nared; gospod Takahara se je gibal, gospod Mote takisto; tudi jaz sem se gibal. Knez Tung je edini ostal miren. Slišal sem glas Nore Joy- ceove. »Tom! Hitro, Tom!« 1NSERIRAJTE V »JUTRU« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani