Borčevska organizacija ne bo stranka, ne bo pa ostala na obrobjul
Kar dolga je bila 26. oktobra seja občinskega odbora ZZB NOV. Pa ne samo zaradi dolžine dnevnega reda, temveč tudi zaradi nadvse aktual-ne vsebine.
Uvodoma so člani odbora poslušali Milana Ga-sparija, ki jim je spregovoril o političnih razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji, pri čemer je izčrpno razložil pomen sprejetih dopolnil k slovenski usta-vi. Ob tem seveda ni manjkalo vprašanj in glasnih razmišljanj o suverenosti slovenskega naroda in demokiatičnih procesov v naši republiki.
Zanimiva in na trenutke kar vroča pa je bila razprava okrog oblikovanja stalič za letno skupš-čino ZZB NOV Slovenije. V gradivih za to skupš-čino ni karkoli spornega, da bi bila razprava vro-ča, bo pa tudi tu v ospredju vprašanje, ki borčev-sko članstvo še kako zadeva - to pa je nadaljnja vloga organizacije ZZB NOV v našem družbeno-političnem sistemu. Nedvomno je jasno, da se borčevska organizacija ne bo oblikovala in tudi delovala ne bo kot stranka. Njeno članstvo bo tudi v prihodnje sledilo in se opredeljevalo do sedanje in prihodnje politične situacije, sicer pa ZZB NOV ne bo nastopala s svojim programom, to pa pomeni, da bo najbrže svoje mesto iskala
v programu Socialistične zveze in zveze komuni-stov - Za evropsko kakovost življenja in sociali-stično razvojno vizijo. V razpravi na to temo je bilo slišati precej po tonu zvišanih razprav, kako je mogoče, da programnske usmeritve ZK ne omenjajo NOB, saj dobro vemo, da je NOB prinesla Slovencem večje ozemlje, državnost in opredelitev do narodove samoodločbe, da se ven-darle zvezi komunistov ne gre sramovati NOB kot boja za osvoboditev. Odločne so bile zatorej zah-teve o tem, da ne bodo nikoli dopustili, da se izniči vloga in ugled NOB, nasprotno, zavedati se je treba, da je bil prav nacionalni ponos grajen na NOB, kar naj bo upoštevano tako v programih ZK in SZDL. Tudi na volitvah se bodo borci opredeljevali predvsem do tistih, ki so spoštovali NOB kot faktor nove Jugoslavije.
Dilem in odprtih vprašanj je pred borčevsko organizacijo kar precej, od tega kako bodo člani ZZB NOV v prihodnje zastopani v parlamentu (skupaj ali v okviru SŽDL), od tega da marsikje in še posebej v KS precej aktivističnega dela leži na borčevskih plečih, pa o tem, da je potrebno računati tudi v Ljubljani na prisotnost borčevske-ga članstva tako v političnih organizacijah kot
v delegatsketn sistemu (v Ljubljani živi 15.000 članov ZZB NOV) kot tudi o tem, da so kljub letom dolžni še vedno sodelovati pri razreševanju svojih vprašanj. Teh ni malo in kot je dejal eden izmed razpravljalcev - prihajamo v obdobje po-membno za borčevsko organizacijo, kar pomeni najprej reševati sebe in svoje probleme in svoje članstvo, šele potem si prizadevati za oblast. To pa pomeni biti prisoten tam, kjer problemi so. Teh pa je največ s področja zdravstva in sociale, zato je nedopustno, na prav sedaj, ko je največji del borčevske populacije deležen te pomoči - ukinjamo republiški komite za borce!
In če skušamo strniti to razpravo, ki se je sicer dotaknila tudi aktualnih vprašanj pluralizma, so-dobnih pogledov na demokratičen razvoj volitev pa vse do zagotavljanja sredstev za svoj časopis TV-15 Naš tovariš, veija zapisati predvem eno misel - tudi člani ZZB NOV spreminjamo svoj način dela, ki narekuje večjo potrebo po samo-stojnejšem opredeljevanju in večkratnem sestaja-nju, saj se dogajanja na družbenem in še bolj na političnem prizorišču odvijajo precej hitreje kot smo bili navajeni, to pa pomeni, tudi času primer-no reagiranje.