n aj ve č j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New-York celo leto n Za inozemstvo celo leto $7.00 $7.00 GLAS NARODA List slovenskih.delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays § and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. V. Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 205 ŠTEV. 205. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 31. 1929.— SOBOTA, 31. AVGUSTA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. OGORČENJE PROTI ZIDOM JE P POLEGLO DOVOLJ ANGLEŠKIH VOJAKOV DA USPEŠNO ZAŠČITIJO VSE ŽIDOVSKE VASI IN MESTA Včeraj je bil po petih dneh prvi dan, ki je bil razmeroma miren. — Vlada odločno taji, da je dajala Zidom na razpolago orožje. — Usmrčenih je bilo 52 Mohamedancev in 95 Zidov. — Več sto jih je v bolnišnicah. POZOR CITATELJ1! Zastran postavnega praznika "DELAVSKEGA DNE" ne izide v pon-deljek "Glas Naroda". Prihodnja števika izide v torek, dne 3. septembra. Uredništvo. POSLANIK DAWK JE ŽE 63-LETNIK POSLEDICE VPRAŠANJE STRADANJA P0RENSKE LONDON, Anglija, 30. avgusta. — Včeraj zvečer je izdal angleški kolonijalni urad sledečo izjavo: — Glede splošnega položaja je treba toliko o-meniti, da je včerajšnji da n m,irno potekel in da se je završilo le par izgredov, ki pa niso nobene posebne važnosti. Včerajšnji danje bil prvi po petih dneh, ko n i stopilo naše vojaštvo v akcijo. V sredo opoldne so se zbrali razburjeni Mohame-danci v Haram okraju ter zahtevali od svojega verskega voditelja, velikega muftija, orožje. Nevarnost je bilo odstranjena, ko je naš zastopnik prepričal Mohamedance, da ni dala angleška vlada Zidom nikakega orožja. ' Do 29. avgusta je znašalo število mrtvih: 52 mohamedancev, 96 Zidov in 4 kristijani. V bolnišnicah se nahaja več sto ranjenih. Nadaljna vladna poročila iz Palestine pravijo,! da vlada mir vsepovsod, kjer so štacijonirane an-; gleške čete. Vojaštvu pomagajo tudi palestinski policisti in arabski voditelji. V saka vas in vsako mesto, v katerem je židovsko prebivalstvo, je zastraženo. Poročilo, da je neki a-rabski oddelek razorožil pri Jaffi oddelek Angležev, | t-e je izkazalo kot neresnično. Posebno močni angleški oddelki so v Jeruzalemu, Gasi in Heb ronu. M ornariški oddelki se nahajajo v Haifi in Jaffi. V palestinskem vodovju so zaenkrat sledeče bojne ladje: — "Barham", "Sussex", "Courageous", "Veteran in "Wanderer . Kaj je dovedlo do krvavih spopadov, se zaenkrat še ni dalo dognati. A ngleski vrhovni komisar za Palestino Sir Jchn Chancellor, ki je bil prejšnji teden na počitnicah v A ngliji, se je vrnil na svoje mesto. S pomočjo vojaštva, ki mu je podrejeno, mu bo kmalo mogoče iztrebiti vse zločinske tolpe, ki se klatijo po Palestini. Posebna komisija bo preiskala vzroke, ki so do-vedli do spopadov med Arabci in Zidi. Dokler ne bo sestavljeno poročilo te komisije, ne bo vrhovni komisar storil nobenih nadaljnih korakov. JERUZALEM, Palestina, 30. avgusta. — Vrhovnim povejnikom angleškega vojaštva v Palestini je bil imenov an general Dobbie. Sem so dospeli prvi darovi za palestinske reveže. V zbirko je vključenih tudi $25,000, ki jih je daroval znani filantrop Natlian Strauss. 6 POROTNIKOV JE IZBRANIH Izbira porotnikov v Char- ( lotte, N. C., se razmeroma počasi vrši. — Za 6 porotnikov je bilo treba dveh dni. j CHARLOETT. N. C., 30. avgusta." V poroto, ki bo odločala, če so obtoženi štrajkarji krivi ali nedolžni, je bilo do včeraj izbranih šest mož in sicer: dva mlada farmerja, neki raznašalec časopisov, neki ko- j vinski in neki bombažni delavec ter neki tesar. Na zatožni klopi je šest štraj- J karjev oziroma članov National Textile Workers. Obtoženi so umora policijskega načelnika Aderholta. Cela dva dni je vzelo, da so iz- i brali šest porotnikov. S tem je pr-vi seznam 200 kandidatov izčrpan. J Sodnik Barnhill je odredil, naj se sestavi listo tristo nadaljnih kandidatov. Zadnji, ki je bil sprejet, je tvor- j niški delavec J. W. Hicks. Svoječas- : no je bil član United Textile Work- ! ers Union ter je edini izmed doslej zbranih porotnikov, ki ni član ' nobene cerkve. Ko ga je neki odvetnik vprašal, * če je imel že kdaj opravka s sodiščem, je odvrnil: — Da, v neki ' malenkostni zadevi. Nato je povedal, da je našla nekoč policija v njegovem vozu steklenico žganja. To pa ni bila nobena ovira, da bi ne bil izbran za porotnika. Ameriški poslanik v Angliji, general Dawes, je proslavil svoj rojstni dan z delom ter pozval Angleže, naj zavarujejo židovske Amerikance v Palestini. Po enointrideset dni trajajočem postu se je mo- JE UREJENO RUSKI ULTIMAT GLEDE BELO RUSKIH GARD i — žak najedel sandwi- Nemčija bo k stroškom Moskva se pripravlja na chev in umrl na posle- okupacije Porenja pri- odločilno akcijo, med- spevala trideset milijo-, tem ko čaka odgovora nov zlatih mark, zavez-: od Kitajske. — Rdeča niki pa ostalih 40 milijo- armada je pripravljena nov. dicah neprebave. LONDON, Anglija. 23. avgusta ' Poslanik Dawes je pričel delati v^e- j raj na 64. rojstni dan. ko se je o-glasil v zunanjem uradu, da se in- j formira glede položaja v Palestini. ; Soglasno z navodili državnega ! tajnika Stimsona, je posl. Dawes izrazil resno upanje vlade Združe- I nih. držav, da bo kmalu zopet uve- ■ 1 j avl j en mir in da bodo kmalu zavarovana življenja in lastnina ameriških državljanov. Po napornem dnevu v svojem uradu, je odšel general Dawes do- j mov na obed ob priliki rojstnega dne ter dobil velikansko pogačo, 1 katero je podaril Sir Alexander Grant, lastnik Logie House v Forres, Škotska, kjer se je završil prvi ; sestanek med poslanikom Dawesom m ministrskim predsednikom Mac- i Donaldom. Sir Alexander, ki je iz- t delovalec biskvitov, je bil velik ob- j čudovalec generala Dawesa, odkar se je završil sestanek v Forres. LYONS. Colo.. 29. avgusta. — V tukajšnji bližini se je nahajala sku- ' pina čikaških umetniških modelov in članov nekega tajnega kulta, ki i so prišli sem iskat "mladost, resnico in zdravje". na boj. HAAG, Nizozemska. 30. avgusta. Mednarodna reparacijska konfe- ' MOSKVA. Rusija, 30. avgusta Položaj v Mandžuriji je stopil v renca, ki je slednjič likvidirala sve- svojo končno in najbolj kritično ^nrisuan &oiourg, s^ar iu lei, js, tovno vojno ter uveljavila Youngov ' fazo. Vse kaže, da se Japoncem ni bil eden članov skupine tridesetih na^rt za. plačevanje, je po tri ted- in da se jim ne bo posrečilo prego-mož, ki so prišli pred nekako enim ; ne trajajočem zborovainju dosegla ' voritl Kitajce, naj se začno z Rusi mesecem pod vodstvom dr. George . Cnega svojih glavnih ciljev. | pogajati. Nemčija in upniki so razrešili za- Vsledtega se je smatrala luska ključne probleme s posebnim ozi- vlada danes za upravičeno, da je rom na stroške porenske okupacije poslala Kitajski ultimatum, v katerem zahteva, naj takoj odpokli- Huntleya v Colorado ter iskali kraj, kjer bi lahko izvajali svoje tako-zvane zdravstvene predpise, med katere je spadalo tudi stradanje. ! po i. septembru. Solburg je stradal že celih tride- j stroški okupacije znašajo sedem-set dni ter je včeraj sklenil zopet1 deset milijonov mark^ Nemčija bo plačala trideset milijonov zlatih mark, Francija. Belgija in Anglija pa ostanek. Vse kaže, da so se napori Angležev, da bi bil London centrala nove reparacijske banke, temeljito izjalovili. BERLIN, Nemčija. 30. avgusta. Dejstvo, da bodo zavezniki že do meseca junija prihodnjega leta izpraznili Porenje, dokazuje, da so zauživati solidno hrano. Od 160 funtov je shujšal na 85 funtov. Kakorhitro je zaužil par sandwi-chev, so ga napadli strašni krči. Ves dan v ponedeljek je ležal v postelji. včeraj so ga našli mrtvega. Govoriti ni hotel z nobenim članom družbe. Včeraj je prišel k njemu neki prijatelj ter opazil, da je njegovo lice popolnoma prepadeno in mrliško. NAJHITREJŠI TEKALEC SE JE POROČIL CLEVELAND. Ohio, 30. avgusta. Včeraj se je poročil tukaj Charlie Paddock, ki je znan kot najhitrejši tekalec na svetu, z Miss Madeleine Lubaty iz New Yorka. HEIMWEHR NARAŠČA Kmečka zveza Dolenje Avstrije se je korpora-tivno pridružila avstrijskim fašistom. DUNAJ. Avstrija. 30. avgusta. — Na včerajšnjem zborovanju Nižje Avstrijske Kmečke Zveze je bilo sklenjeno, da se Zveza korporattv-no priključi Hcimwehru. ki bo imel s tem nad stotisoč članov. To bo potemtakem najmočnejša organizacija v Avstriji, ki bo v vseh ! ozirih kos socijalistom. Načelnika Heimwehra dr. Steidle in dr. Pfrimer sta čestitila novim Poklical je tovariše, ki so konšta- nemški delegatje dosegli večjo zma-tirali smrt. I B° na konferenci v Haagu kot so jo upali doseči. Coroner Howe je pozneje sporo- -^-- čil, da je umrl, ker se je preveč najedel na prazen želodec. MLADA MORILKA JE ZEPPELIN BO DANES ODLETEL PROTI NEMČIJI LAKEHURST, N. J.. 30 avgusta. Jutri opolnoči bo odletel "Graf ZOPET V JECI Zeppelin" proti Nemčiji. Poveljeval --i mu bo kapitan Lehman, kajti dr. Šestnajletno Alice Hoheisel, ki je Eckener namerava ostati še par ustrelila policista Georga McHale-a ' dni v Ameriki in obiskati več ame-v New Jersey, češ, da jo je nadle- j riških mest, predvsem Akron, Ohio, goval, je bila spuščena pod parolo. Včeraj je bila pa zopet zaprta na zahtevo držav, pravdnika Johna Drewena, ki je rekel, da bi utegnila služiti njena parola kot slab vzgled drugim zločinkam. članom ter jih pozivala k izvrševanju domorodnih dolžnosti. Po dogodkih v Sankt Lawrenzen je vladal v Avstriji mir. 300 ŽRTEV POVODNJI ' KARACHI. Indija, 29. avgusta. Reka Indus je ponovno narasla ter preplavila več vasi v provinci Mul-tan. Povodenj je baje dosedaj zahtevala še do tristo življenj . Vlada je poslala v prizadete kraje vojaštvo na pomoč. če beloruske gardiste ln one kitajske oddelke, ki vprizarjajo vpade preko meje. Sovjeti so v vojaškem oziru popolnoma pripravljeni. Rdeča armada je popolnoma pripravljena na boj. General BJuecher G aH en je dospel v svoj glavni stan v Haba-rovsk in njegovi vojaki so že vsi nestrpni. ker bi rajši danes udaril kot jutri. LOV NA PRSTANE NEW BRITAIN, Conn . 29. avgusta. — Policija je sklenila preiskati dno Stanely Quarter Park ribnika, da dobi tri demante, ki so vredni S3500 in ki so bili ukradeni znani newyorski igralki Florence Vernon. John Wass, brat enega dveh dečkov. obtoženih tatvine, je baje rekel policiji, da jih je on vzel, jih zavil v kuverte ter nato spustil v dotični ribnik. NEWYORSKEGA ZDRAVNIKA POGREŠAJO CHICAGO. 111.. 30. avgusta Tukajšnja policija poizveduje po dr. Franku Ende, ki je prišel sem dne 19. avgusta, nato je pa naenkrat izginil brez sledu. Njegov prijatelj John W. Shaver, s katerim sta skupaj študirala, ga je zadnjič videl 19. avgusta. KADAR 2ENSKE TEKMUJEJO SODNIK NE VERUJE POLICISTU Včeraj je pričal pred sodnikom Hirahfeldom v Brooklynu policist Julius Jensen, da je po telefonu prisluškoval. kako je obtoženec Harry Green sklenil več stav na konje. Sodnik je s par vprašanji spravil policista v velika zadrego in mu slednjič rekel: — Le pojdite, ste te opravili. Vam ne verujem niti besede. Green Je bil oproščen. SAMOMOR STARCA V neki hiši na Russell Street v Brooklynu so na$li včeraj truplo G5-letnega Mihaela Slaskega. Možak se je .zastrupil s plinom. Zapustil je pismo, v katerem pravi. da noče več biti svojim otrokom v nadlego. Njegova hči Mrs. A. Ko-lobieski je povedala na policiji, da je dobro skrbela zanj ter da ni imel vzroka, da bi šel prostovoljno v smrt. Sosedje sa izjavili, da se je možak zadnje čase precej čudno obnašal. »Bnn^siffimosMBBiiin.seriMnc^iiaa!;:;::^, isunacs .c:. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Dla. 000 ................I » 50 1,000 ................$ 18.40 1,600 ....l... $ 46.75 6,000 ................$ 90.60 M 10,000 ................1180.00 v Italijo Lir 100 soo 800 600 1000 I B.7I 911.80 $16.80 137.40 $64.2* Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled tporaeuma t nahm sveeam • starem kraju v ttanu tniiati pristojbino ta taka izplačila od 3% na S%. Pred kratkim se je vršila tekma žensk-letalk na poti med Santa Monica, Cal., in Cleveland, Ohio. — V gornji vrsti so Marjorie Crawford, Thea Rasche in Marvel Crosson (lu se je smrtno ponesrečila). Spodaj so Ruth Elder, Boby Trout in Louise Tbaden, ki je dobila $25,000 nagrade. | Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. | Za ixplaiilo Težjih meakov kot goraj naveden«, bodkl v dinarji* i lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih naka-| nlih priporočamo, da se poprej i nam •poresontete glede ^tfr'np utatfa. | IZPLAČILA PO PO »T I CO REDNO IZVftiCNA V OV«H DO TRCH TRDNI« | NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER XJ PRISTOJBINO 75*. I 5AKSER STATE BANK i OO&TLANDT STREET, TsUpkons/ Barslsf NWW JOWL« g. fc, 0380 t «QUB K A K O ft A* NEW YQltK, SATURDAY, ALGU ST 31, 19Z9 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. Owned and Published by 6LOVBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Bakscr, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: SIC W. 18th Street, Borough of Mi^ihatan, New York City, N. Y.f "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko! Za New York za celo leto ______$7.00 in Kanado ____...—...............48.0G.Za pol leta ...............................$3.50 Za pol leta .......................-...........$3.00' Za inozemstvo za celo leto_______$7.00 Za četrt leta_________________„„..4150 i Za pol leta ___________________________$3.50 Subscription Yearly $8.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan tevzemii nedelj In praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3S78 RESNIČNI POVZROČITELJI VOJNE Slavni nemški zgodovinar je izdal pred kratkim knji" jro, v kateri jasno dokazuje, da je par pulioglavili vladarjev in par prebrisanih diplomatov zanetilo svetovni požar. Narodi ho se dali brez vsakega protesta privezati na vrvico in so. kamor so jim takozvani odlienjaki kazali pot. . Štiri dolga leta je trajalo strašno klanje. Na milijone in milijone ljudi je padlo, cele dežele in državen so bile opustošene. Poslediea tegu je pa bila, da ni bil gonjačem skriv ljen niti las na glavi. Tisti, ki bi radi protestirali, so pokopani. živeči pa radi'prehitro pozabljajo. Sedaj prihaja diugi na dan, ki tudi dobro pozna voj-iio in vzroke, ki so dovedli do nje. To jti ameriški senator Borali, predsednik ameriške" ^u senatnega odbora za zunanje zadeve. Borah pravi: — — Tajna diplomacija je bila ena glavnih povzročiteljic svetov, vojne. Ne rečem preveč, če pravim, da bi svetovna vojna nikdar ne izbruhnila, če bi bili narodi onih dr" žav količkaj poučeni o odnošajih, ki so vladali tekom tridesetih let pred 4. avgustom 1914. — Oni, k o ji h sveta dolžnost je bila informirati narode, kaj se dogaja oziroma kaj se lahko dogodi, so jih enostavno zvodili za nos. — Ali ni nekaj strašnega, — vzklika Borah, — da je imela peščica ljudi pravico na tajnem se igrati z usodo milijonov ljudi kot da bi bile figure na šahovnici. Borahn gre predvsem zato, da bi se napravilo enkrat za vselej konec tajnim pogodbam meti narodi ter se sklicuje na zadnji slučaj, ki je dvignil veliko prahu in ogorčenja, namreč na anglesko^francosko mornariško pogodbo. In mešetarijo vsejkrižem in vsevprek. V javnost pride le majhen delec onega, kar se sklene na konferenci. Potem, ko zadevo nekako oficijehio določijo, se na tajnem sestanejo ter kujejo tajne naklepe, kako bi drug drugega precigauili. To je opažati pri vseh — od največjih do najmanjših. Nekateri najmanjši sploh ne poznajo v mahinacijah nobenih mej. Borah ;ma morda poštene namene, toda dosti ne bo opravil. * ■ Tajna diplomacija je preveč vkoreninjena, da bi jo bilo mogoče iztrebiti čez noč. Zdi se, da šoku ki jo je preživelo človeštvo od leta 1914 do leta 1918 ni doti zalegla. Dobrih deset let je minilo izza sklenitve premirja, pa se je že začelo kaditi na vseh koncih in krajih. Zaenkrat sta najbolj v ospredju Mandžurija in Balkan. K sta si pa enkrat dva ali trije v laseh, jih je kmalu cela kopica. To so nam jasno pokazali teta 1914. Newyorski znanstveni komisar dr. Wynne je dognal, je lani umrlo v Ameriki najmanj 15,000, katerim ni bilo trebaHimreti. y j je to ubogo številce z ogromnim številom smrtnih leti 1914 in 1018. ki so tedaj padli, ni bilo treba pasti. ; ' Zanimivosti iz Jugoslavije. Smrti\a nesreča pri Zagrebu. Na travniku železniške kolonije Culinc pri Zagrebu se je pripetila nenavadna nesreča. Na travniku se je pasel konj posestnika Ivan Lovrenci ča, igralo se je pa tam tudi več otrok. Proti večeru je pustil lastnik konja samega na travniku. Tedaj je pristopil h konju 7-letni gluhonemi Mi j o Gregorin in začel konja dražiti. Nenadoma je konj poskočil in brcnil dečka tako možno. da je odletel v velikem loku. Nesrečo so opazili drugi otroci, ki so obvestili dečkovega očeta. Ko je prišel oče po sinčka, je bil že mrtev. Konj ga je brcnil v glavo in mu prebil lobanjo. Za vraten zločin. V Šestinah pri Zagrebu je ubil seljak Josip Dvoj kovic, ki je s fanti vozil balo za Gjura Kompeska v Šestinah, ki se je te dni poročil. Na vozu sedeči fantje so namreč v proslavo veselega dogodka streljali s samokresi in ena krogla je zadela Dvojkcviča, ki je t>ii takoj mrtev. Sprva so vsi mislili, da gre za nesrečno naključje, preiskava, ki so jo uvedli orožniki, pa je dokazala, da gre za dobro premišljen zločin. Dvcjkoviča je ustrelil Stjepan Ta-lan, ki se je vozil na vozu. Sprva ie trdil, da se mu je samokres po nesreči sprožil, toda orožniki mu niso vrjeli. Samokres, ki so ga našli pri njem, je bil namreč nabasan in ugotovili so, da ž njim sploh ni streljal. Bilo ie torej jasno, da je imel Talan še en samokres. Ta lan, se je najprej izgovarjal in lagal, končno je pa spoznal, da ni izhoda in je priznal, da je samokres, s katerim je streljal, zakopal blizu kraja nesreče. Orožniki so tam res našli samokres. Podlega zločinca so prepeljali v zapore zagrebškega sodišča. Radi uboja sina pet let ječe. Pred sodiščem v Sremski Mitro-vici se je te dni odigral epilog pretresljive rodbinske tragedije. Na obtGŽni klopi je sedel 66-letni posestnik Pavel Golubovič iz Srem-skih Karlovcev, obtožen uboja lastnega sina. Golubovič se je zadnja leta uda j al pijači in demon alkohol ga je imel popolnoma v oblasti. Pa tudi njegov sin Pavel, kateremu je oče odprl mesnico, je bil velik malopridnež. Bil je strasten kvartač, presedal je cele noči za mizo v gostilni in kvartal na žive in mrtve. Zato je šla mesnica rakom žvižgat, razumljivo pa je tudi, da so se razmere pri Goluboviče-vih slabšale od dne do dne. Oče in sin sta se smrtno sovražila In prepiri so bili na dnevnem redu. V pre-zirih pa je redno vsa rodbina strjena nastopala proti očetu. Ker so bili prepiri vedno bolj pogosti, je bila katastrofa neizogibna. Dne 2. ANGLEŠKI PRESTIŽ NA IZTOKU Londonsko mnenje za-! hteva trdno roko v Palestini, da se ustavi raz-, širjenje nemirov. —! Povdarjajo mandatno' dolžnost. LONDON; Anglija, 28. avgusta. Tukaj prevladuje splošno mnenje, da je Palestina "preizkusni slučaj". Po vseh orijentalskih deželah, ki ko pod angleško viado, so neprestano zasledovali položaj vsi nezado-voijneži tn vsakemu poslabšanju vlade bi takoj sledili izbruhi kje drugod. — Vsakdo, ki količkaj pozna Ori-jenfc, ve tudi, kako se oprijema orientalskega duha posnemanje, — je izjavil londonski "Times" v nekem" svojem članku. — Mohame-danci v Palestini se že obračajo na pomoč na indijske mohamedence. Ž id je v Palestini pa prosijo pomoči Združenih držav. Njih prijatelji in soverniki onsttan morja zasledujejo gotovo pazno vsak najmanjši znak omahovanja od 1 strani Anglije ▼ njeni mandatorski pravici. Vsepovsod obžalujejo dejstvo, da je 'tfiro več ameriških dijakov ma-sa^flranih z največjo brutalnostjo na Vseučilišču na Hebronu. lija bo vsied tega prisiljena za svoj ugled ali prestiž, že itak omajan na' Iztoka. julija je stari Golubovič ležal popoldne dama, kraj njega pa je stala steklenica vina. Ko je prišel sin domov in zagledal očeta pri pijači, je pograbil steklenico in \ino iz-pil. Stari se je ujezil in skočil proti sinu, ki pa je bil hitrejši in je vrgel očeta na tla. Stari Golubovič je nenadoma pograbil velik mesarski nož in ga sinu porinil naravnost v srce. Sin je med prevozom v bolnico umrl. Pri razpravi je je posestnik Golubovič zagovarjal s silobranom, pa mu ni pomagalo. Obsojen je bil na pet let ječe. Zopet žrtev Save. 11. avgusta je bil v Zagrebu lep solnčen dan in naval na kopališče na Savi je bil izredno velik. Žal je tudi 11. avg. Sava zahtevala žrtev. Pri kopanju je utonil kovinar Maks Broz. Sprva utopljenčeve indenti-tete niso mogli ugotoviti, kasneje ga je pa spoznal njegov brat Stjepan. ki se je tudi kopal na Savi. Fii pogledu na mrtvega brata se je nesrečni Stjepan onesvestil in so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. Poskusen samomor Slovenke v Zagrebu. V Zagrebu si je skušala končati življenje 16-letna služkinja Katica Javor, rodom iz Brinja. Izpila je večjo količino solne kisline. Prepe-ljal»so jo v bolnico, kjer so ji izpra-li želodec in ji rešili življenje. Vzrok poskušenega samomora je bila živčna bolezen. Pri kopanju utonil. V Velikem Betkereku je pri kopanju utonil 30-letni uradnik ta-mošnje paroplovne družbe Ceco Blagojevič. Kopal se je skupno s svojo družino in je vspričo nje izginil v valovih. Trupla še niso našil. V Sinova ubila svojega očeta. Pred par dnevi se je v bližini Stolca pripetil zločin, kakršnega še niso doživeli v tamošnjem kraju. Zjutraj so našli na polju, kjer je spal zadnje dni, 60 m daleč od lastne hiše seljaka Gjorgja Iljevoiča iz selu Podkomina v občini Berkovici. Glava mu je bila razklana tako. da so se iz nje razlili možgani, poleg njega pa je ležala krvava sekira s katero je bil udarjen preko levega ušesa, ki mu je bila odsekano. Orožništvo je takoj uvedlo preiskavo in sta bila aretirana sinova umorjcnca Radovan in Milan, ki sta končno priznala, da sta ubila očeta. Hajduk in njegovi pomočniki. V Južni Srbiji so pred tedni zalotili nevarnega hajduka Barbulo-viča, ki je bil dolgo časa strah in trepet negoiinskega okraja. Zasa-čeni hajduk ni hotel dosedaj pri zaslišanjih ničesar izpovedati in jc držal v največji tajnosti zlasti svoje pomočnike. Sedaj pa se mu je naenkrat razvezal jezik. Sodišče jc namreč zališalo razne osebe, ki so bile pol judskem mnenju s hajdukom v zvezi. Osumljeni ljudje so hajduka obremenjevali s še hujšimi zločini, kaker jih navaja obtožnica. Tedaj je Barbulovič prekinil svoj molk in .je več-obtožiteljev izdal za svoje pomočnike s trditvijo, da so si z njegovim roparskim delovanjem pridobili lepo premoženje. Izdal je tudi neko bogato poses tnico vdovo, pri kateri se je skrival dolge tedne pred orožniškimi patruljami. Ta posestnica mu je v skrivališče donašala hrano in vse vesti o kretanju orožništva in vojaštva. Če ne bi bila posestnica na zaslišanju obtežilno govorila proti hajduku, bi ostala večna tajnost, da je bila roparjeva pomočnica in da je delila z njim mnogo plena. Ljabavne in knpčij&ke avanture podjetnega brivskega pomočnika. Pred zagrebškim senatom se je zagovarjal 32-letni brivski pomočnik Šimur Radin. rodom iz Velikega Bečkereka in pristojen v Beograd. Simun Radin je rojen pustolovec, slepar in "hohitapler". Oblasti so imele že večkrat z njim o-pravka, pa tudi v Ljubljani je žc presedel pet mesecev ječe zaradi raznih pustolovščin. Lansko jesen se Je v njem zopet zbudila pustolovska nrav. Zapletel se je v razne ljubavne avanture, se izdal za sina pokojnega Stjepaha Radiča in osle-paril več oseb, katerim se je izdajal za arhitekta, ■ direktorja ali kar je pač po potrebi naneslo, za velike vsote. Radin je bil obsojen na tri ietaf Jeftt. —' • Tragična smrt mladega učitelja. V Bjelopavličih v Črni gori je na tragičen način izgubil življenje u-čitelj Radomir Vučič. Kot strasten j lovec je odšel na vse zgodaj na lov j z večjo družbo, od katere pa se je med gojenjem divjačine oddaljil. Ko so se popoldne vsi lovci vrnili, j so mislili najprej, da se je učitelj aakasnil in da bo prišel za njimi. Čakali so ga do poznega večera in ker ga ni bilo, so ga v trdem mraku začeli iskati. Našli so ga sredi mlade bukovine mrtvega. Sodnijska komisija, ki je bila takoj pozvana, je ugotovila, da se je 1 morala dogoditi nesreča. Nesrečne- } mu lovcu je padla iz rok puška, u- ' darila ob kamen ter se izprožila | njemu naravnost v prša. Pokojnik in njegova žena nameravata polc-je bil potomcc ugledne črnogorske 1 teti Preko 1230 mi,3 nepreiskane rodbine in se je šele pred kratkim ! džungle cb skrivnostni reki Ama- LINDBERGH0V POLET PREKO AMAZ0NKE Polkovnik Lindbergh namerava preleteti 1200 milj preko neznane a-mazonske džungle v Južni Ameriki. ?mmsns8smt \mvnmsi Peter Zgaga i jirtH __i WASHINGTON. D. C.. 2?. avgu-cta. — Polkovnik Charles Lindbergh zonki. Na-nevarno potovanje se bosta pedala prihodnji mesec. Polkovnik Lindbergh bo inavgu-riral ameriško zračno poštno službe iz Miami v Paramaribo, Nizozemska Gviann, ter dospel v Južno Ameriko dne 23. septembra. Pomožni generalni poštni mojster poročil. Velika škoda od nevihte. Nevihta, ki je pretekle dni ogrožala mnoge kraje, je napravila posebno veliko škodo v Banatu. V sani^ občini Alibus se ceni škoda na poldrugi milijon. Oškodovani so deloma od poplav, deloma pa od po- !Irwin Glover je objavil danes žarov skoraj vsi občinarji in tragično je, da so bili vsi skupaj zava-rovani samo za 50,000 Din. Zgorelo je 13 gospodarskih poslopij. Veliko škodo trpijo tudi vzorni čebelarji te vasi, katerim so pogoreli vsi čebeljnaki. Žrtve' požara so tudi domače živali in tako je v vasi nekaj posestnikov, ki so rešili komaj golo življenje. da Zgodilo se je. da je kupovala ženska od agenta hišo in garažo. Oboje si je ogledala in ji je jako ugajalo. In ko je bila kupčija sklenjena, je vprašala agenta: — Še nekaj vas prosim, še nekaj mi povejte. — Kaj pa. gosps? Z veseljem. — Katero je pravzaprav hiša :n katero garaža? Jože Zelene piše. da se mu dobro gedi. Ni čuda: v dveh letih bo dosegel lep rekord: enkrat na katoli.škcm shodu in dvakrat v domovini. Vmes pa še vedno švigne bodisi v Cleve-lan ali v Detroit, včasi na lojtro, včasi pa v klet. * obstajajo tri možne črte preko te izdajalske doline, ki vodi v glavna o, zdaj šele vem, kdo so t'ste središča južno-ameriške trgovine v "ljubice", ki so prišle Petkovška Rio de Janeiro in Buenos Aires, j obiskat. Vsaka teh poti je naj svoj lasten način nevarna. Lindbergh in njegova žena bosta najbrž poletela iz Pararr.anoo naravnost proti Jugu v Santos, Brazilija. Samomor obupanega posestnika. V Beli Crkvi je z vrvjo končal svoje življenje 65-letni čevljar in posestnik Atanackovič. Vzrok njegovega bega iz življenja je ta. da mu je zadnja nevihta upropastila 1 vse premoženje. Ko mu je zgorela hiša, se je mož še tolažil, da bo u-soda prizanesla njegovemu vinogradu. Ko pa je zvedel, da je tudi ta popolnoma uničen, si je vzel življenje. Samomor je izvršil med razvalinami svoje hiše. Samomori. V Katarini v Banatu se je te dni obesila 18-ietna Marija Freko. Kaj je dekle pognalo v smrt, ni znano. — V Topoli se je obesila 26-let-na uradnikova žena Ivana Beres Ženska ie bila zadnje čase duševno nekoliko zmedena in je dejanje tudi v takem stanju izvršila. — V Rumi se je z lužno razstopi-no zastrupil 70-letni starček Toma Mitrovič. Vzrok samomora je bila beda. VSTAŠ NA POLETU DOBRE VOLJE MEXICO CITY, Mehika, 30. avg. Danes se je dvignil z Valbueno letalnega polja letalec Pavlo Sidar. ki je igral junaško vlogo v Escobar-jevi revoluciji. Obiskati namerava vse republike Centralne in Južne Amerike. Tako zagonetno in dvomljivo sta mi že vsaj sporočila dva rojaka, pa sem mislil, da hočeta bodisi mene, bodisi rojaka Petkovška imeti za smolo ter sem kar prezrl in nič o-menjal Rojaka sta namreč poročala, da so mu "ljubice" kar posteljo okupirale ter da r.e ve. kako bi jih pregnal. Ker veni da se ljubic nihče ne brani, sem sklenil čakati, da pride resnica na dan. Čebela — ljubica. Dobra primera. Toda čebela ima to prednost, da te samo enkrat piči. dočim te ljubice pikajo še dolgo potem, ko je ves I med že pobran. JECA V COSTA R1CA ZGORELA VDOVEC STAR 48 LET se želi seznaniti s pošteno Slovenko od 40 do 50 let. J. P., 2852 1?. St., Detroit, Mich. KDO BI VEDEL kaj povedati o FILIFU WELTU, rojenem leta 1854 v Mariboru strui»ene suovi, ki s»> stvori jo v vašem telesu tekom procesa te-r«-sno jwebnve. TRINERJEVO GRENKO VINO v:in !><> oprostilo te nadloge. . Podobnih karakteristik bi lahko navedli še mnogo. Njihov smisel pa ostane vedno isti: zelo različen rasni izvor Brazilcev je znak njihove inferiornosti. Tudi Brazilci sa-j mi so precej nagnjeni k temu. da čno sem si zapomnil njegov spen-, cer z malimi kovinskimi gumbi, po- ' tem njegove svetle lase in sive o-' či, ki so stale daleč narazen kakor ribje oči. V ostalem mi boste, go-, spoda, priznali, da sem imel zadosten razlog za vznemirjanje, ko so se ni te sanje vedno znova po-' navijale. Nekoliko tednov pozneje sem! vem p-ijazno kretnjo roke, naj vstopim. Priznam odkrito, da so se mi od groze zježili lasje. Zastrmel sem se z--*, trenutek vanj in 6em planil po-j tem brez sape po stopnicah navzdol. «*:isto zmeden sem sedel v veži na yugalni stol in sem se skušal krčevito zbrati, kajti čutil sem. da se me polašča omedlevica. In.... ne nekoliko sekund je preteklo povem svoj slučaj. odpoto^tu v Pariz, kjer sem izstopil v istem hotelu kakor moja An-I gležinja. Prispeli smo zvečer v Seveda smo si vsi želeli in zdravnik je pričel svojo zgodbo: "Pred dvanajstimi leti sem se šci zdravit v Biarritz. Istočasno sem bil zaljubljen v neko Angležino, ki — morda so bile minute — tedaj sem zaslišal hipoma strašen vzkrik potem je zaropotalo in jaz sem se onesvestil. Ko sem odprl oči, sem zagledal v veži kopico človeških trupel, ki so bila pokrita s krvavimi rjuhami. Tudi deček je bil mrtev, kakor družbi nekih drugih znancev baš ob uri večerje. Hitro sem se pre-1 cblekel in stopil k liftu, da bi se pepeli al v obednico Spodaj. Ko sem prispel na hodnik, sem opazil ie nosila z luskinami uvezen kopal- svoje znance, ki so hoteli isto tako sem pozneje zvedel, ni kroj Bila vam je to prav nena- k liftu. Stopil sem kot prvi k dvi- No. zdaj mi razloži to, kdor ho-vadna. miss, muhasta reč. polna gal". in pritisnil na gum električ-^ če. Vi pa. draga gospoda, ne ime-•udnlh kapric. Nekoč na primer nega zvonca. Čez hipček sem zašli- nujte me zaman skeptika, kajti če smo morali jaz in še nekateji šai ropot dvigala, potem so se vra- bi se to pripetilo komu drugemu, njem oboževalci — prebiti do 3 ta odprla in — jaz sem skočil ves gotovo mu ne bi verjel." zjutraj v nekem čolnu ž njo. Opa- , zovali smo zvezde in se razgovai- j jali o možnosti potovanja duš iz sfere kakšnega planeta v sfero drugega. Vrnil sem se domov zelo: truden in sen? zaspal v naslanja -1 ču. ko sem hotel prebrati pismo, ki sem g a bil našel na pisalni mizi. Komaj sem zatisnil oči» se mi je zazdelo, da sem v velikem mestu pravkar zapustil neznano hišo in opazil pred durmi mrtvaški voz. "*a to xii bilo dovolj. Ob mrtvaškem vo- j smatrajo barvne rase in rasno me-■ šanje za znak manjvrednosti, zato nimajo o bodočnosti svoje domo-I vine nič kaj rožnatih upov. Dva vplivna brazilska sociologa in pisatelja Enclydes da Cunhe in Olivei-ra Vianna sta že odločna zagovornika te 'črnoglednosti. Često je slišal pisec teh vrstic tale očitek izobraženega Brazilca: — "Česa pa se lahko nadejate od naroda, ki poteka iz Portugalcev, Indijancev in črncev?" V tem primeru je brezplodno odgovarjati, češ, da je najboljše iskati odgovor v zgodovini nego v živi jen jeslovju in da utegne biti verjeten vzrok se- . Brazilijo, največjim delom azijske danjega zla v okolju, ne pa v or-! obale in z vzhodnoindijskimi otoki. sesti, so ustvarili očitne razlike med obema sekcijama latinske Amerike. Medtem ko je Španec zmerom držal v desnici meč. v levici križ in iskal pustolovščin in proselitcv, je prozaično in realistično ustrojen Portugalec izrabljal svoj delež na Novem svetu za. namene, ki so bili v{ idealnem skladu z značajem nove zemlje: osnoval je največjo polje-j delsko kolonijo, znano sirom zemlje po sladkorju, tobaku in drugih tro-' pičnih pridelkih. Medtem ko je bilo I v Severni Ameriki komaj nekaj sto naseljencev in ko se se Španci bavi-li samo s tem, da čim bolj izmozga-j jo Mehiko in Peru, je Portugalec obljudil brazilsko obalo od reke A-mazonke skoraj do La Plata s pr^-i vo verigo, zdravih, cvetočih naselbin. To je dosegel s trojnim sistemom: s plantažnim gospodarstvom, suženjstvom in rasnim križanjem. Portugalska je gojila že v 15. stoletju trgovino z afriškimi sužnji in je, videla v sladkorni pesi in v plan-. tažnem suženjstvu bistven del svojega oceanskega prometa. V naslednjih stoletjih je obvladala s prebivalstvom, ki ga ni bilo več ko pol-drug milijon, ogromno državo z DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ščine. V podobnem položaju je tu- 652-KRAT ZAROČENA, di indijanski živel j. i POROČENA. 50-KRAT Ta premotrivanja veljajo seveda1 le za deželo v splošnem, ne pa zp. vsako njeno posamezno ozemlje. Dolino Amazone naseljujejo skoro ganskem značaju naroda; da ni iz državnih razlogov so v Brazi-I izključno čisti ali mešani Indljan- kriva toliko rasa kolikov vpliv raz- liji celo pospeševali rasno mešanje J nih med seboj zavisnih sil, ki jo ki so se mu posamezniki vdajali če- Šest in pol milijona izumov — to je približno število patentov, ki so bili podeljeni na vsem svetu, odkar obstoji patentni zakon. Vendar pa naj nihče ne misli, da ie usoda izumiteljev lahka in mila zu je stal morda petnajstleten de-: Nasprotno, težka je in kruta ter ček v črnem spencerju z vrsto ( se mnogokrat ne izplača, nfejhnih, kovinastih gumbov. Ko j me je opazil, je odprl vratica mrtvaškega črnega voza in me s prijazno kretnjo roke povabil, naj vstopni, čeprav so v sanjah možne najbolj prismojene stvari, sem -e vendarle tj*1:« ustrašil in odsko-čil. da sem zadel z glavo ob naslo-jalo stola. Seveda sem se vzbudil. 2e dva dni nato sem v družbi svoje Angležinje na te sanje pozabil, todn tretjo noč so se ponovile Proti zapeki in slabemu teku člo jedi. |>rtt»av.i in jvnnanjkanji' teka do 1«-tH navadilo t* »vzroku rasne bt>R-zr.l. Kot uiijttajutije in pline- ftetodcti, vnetje vaiij<. i»> umi. izg-iiU.i m«jO i in tej«, te-•l.ij n:i« *«■ name Nupa.-Tune, ki Ih> takoj iiboljkl nt.inj«- zdravja. lzlx»lj&u tek jwJl, pomaga prebavi in ureja delovanj« želod.-u, kru- povzrmM t>p4o£no iz-)><*IJA.tnje zdravju in moti. Mr Kverrtt ^roith. CTaJlaim. >t<% je trpel na ietod^mm neredu. pra\i; ' Tnn-1 p«-ni Uit zap« ki tako hudo, du M in pline v Holfii in trpol mw na z»prtju. SmI«) »e pM-dttm bolje, ko »«ni »<■ pred ln««»eci. Moj telodcc dobro dela, 11« rvuz-nosit Je izumila, in vse to }»• ptorij Nuga-Tone." Nuf»-Toft»' je j-ndoviti Krati« Ive zdravja in iivni, ki Je pomagal milijonom. in t> vi trpile na. knteri teh bolezni. tedaj ne odlagajte po«kut*itt Nu*c?i-Tone. Prodaja v vseh trgovinah z zdravih, aH <%»» pa nI, ga vam lahko tr- grrv,,- prrakrbi i-j zalagat« ija z zdravili, soinčne energije. Že dolgo roji teh- zemlji bi se podvojila, če bi lahko1 ske Amerike, marveč je tudi eno se jih uvede v življenje. : izkoriščali solnčno toploto. V tej največjih ozemlj, ki tvorijo latin- A kljub temu se noče in noče ; je doslej napravil največ eksperi-zmanjšati število izumiteljev in ' mentov inženjer Marcel Moreau v takih, ki se nevtrudoma pehajo za San Franciscu, ki je dosegel s po-patenti in njihovimi donosi. Ste- j močjo povečalnih stekel in zrcalnih vilo izumov se celc neprestano pove-'reflektorjev temperaturo 8000 sto-"•ftva. A tudi tu bi se motil, kdor pinj Celzija. Pomislimo samo, kakšno korist bi prinesel človeštvu šele solnčni stroj, ki bi takšno energijo lahko porabil v to ali ono koristno svrho! misli, da gredo izumi svojo lastno neodvisno pot. Kakor vse drugo, so tudi iznajdbe podvržene muhavosti mode in zahtevam časa. v katerem živi izumitelji. Danes n. pr. najbolj zanimajo izumitelje problemi radia, gradnje letal in uveljavljanja soinčne energije. Avijatika je prevzela vse, kar se bavi s tehničnimi izumi. Vprašanje radia zanima predvsem zaradi kratkih valov in prenosa slik na velike daljave. Tretje vprašanje, ki šele postaja aktualno, je problem izkoriščanja Pošljite nam in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" m prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. ZA STEKLENICO RUMA PRODAL ŽENO sko Ameriko. Portugalska Amerika stoji nasproti španski Ameriki z ozemljem in prebivalstvom, ki ob- j sega približno dve tretjini ozemlja j in prebivalstva španske Amerike.; Portugalska Amerika je politična1 in nacionalna enota, ne pa — ka-' kor španska Amerika — pisana zmes držav. Ta njeha enotnost, ki je brez dvoma nje odlika, poteka iz samega sistema portugalske kolonizacije. V Carmauxu na Južnem Francoskem so zaposleni tudi mnogi i-nozemski rudarji, med drugimi precej Čehov in Poljakov. 26 letni Poljak Doneč je nedavno odvedel svojemu tovarišu Wasziku ženo, ki je rodom iz Češkoslovaške. Rudarja sta se namreč bila napila in 7 pijanosti y, Waszik prodal Donecu ženo za steklenico ruma. V začetku je trdil, da mu ie zakonski pa-rem pretežak in ga ne more prenašati. Kupčija pa se je kmalu razdrla. Ko se je rudar iztreznil. se je začel kesa ti in ko se je skesal, je skrušen odšel na redarstvo, kjer je povedal, kaj se mu je primerilo ter prosil oblast za posredovanje, da pride zopet do žene, ki se mu je v pijanosti videla manj vredna od steklenice ruma. Smrt pri orgijah. V Poeggstallu je doletela nenavadna smrt 65 letnega slepega or-ganista Franca Bauerja, ki je bil daleč naokoli znan kot izvrsten or-glač in pevec. Kakor vsako nedeljo je prišel k maši. da bi orglal in pel sam in z zborom na koru. Nič ni kazalo, da ni pri starem or-ganistu vse v redu." Ko pa je prišel do mesta "Gospod, povzdigni mojo dušo", se je nenadoma sklonil in izdihnil. Zadela ga je srčna kap. Pokojnik je orgljal v imenovanem kraju od svojega 16. leta. Velik STENSKI bil gospodujoči in posedujoči in večstoletnaj razred pretežno bel. suženjski indijanski ali zamorski in vmesni < brezposestni) razred pa bastard, je povzročilo mnoga trenja m$d rasami. Z druge strani pa je portugalska kolonizacija že po svojem značaju izključevala strogo raso in razredno istovetnost, kakor je obstojala v angleških in nizozemskih naselbinah. V teku treh stoletij kolonij alnega gospodstva so se razna nasprotstva počasi, a stalno rblaževala. Posebno pa je pospešila njihovo nazadovanje doba, ki jo označujejo boji za neodvisnost (1808—1631), ki je odpravila politično in socialno gospod-stvo evropskih Portugalcev v Braziliji; v ta namen je bilo treba, da so se vsi svobodni Brazilci ne glede na rasne razlike združili v boju zoper matično deželo. Nastopila je doba modernizacije brazilskega živ CELEGA SVETA sestoječ iz Šestih zemljevidov, š potrebnimi po. jasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. - WJirJWBfBRSRHHBOl CENA >1. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK stalno svojemu koncu: ubijata jih pozornost. Seznanila se je z boga- prevelika umrljivost in izčrpanost, tim Parižanom. ki se ie strastno za- Z drugimi besedami: prebivalec ljubil v modrooko plavolasko in jo Brazilije bo čedalje bolj bel. Bra- poročil. Cez par mesecev je zilski rasni problem bo že popoln j- k*1 siromak Adrienna je raz- ma rešen takrat, ko bo v Severni meta vala njegovo premoženje kar Ameriki postal najbolj pereč in debelo in milijoni so se topili pasen , v n'^nih rokah kakor led na soln- Ker se temna kri v zgornjih cu. Ko je moža dobro oskubila in družabnih plasteh ne kaže veliko Z* pognala na beraško palico, jo je in ker se rasno mešanje izvršuje popihala iz Pariza. Živela je raz- od spodaj navzgor, se zdi. da je sipno v Nizzi. Rimu. Madridu In na vodstvo Brazilije prešlo za vedno v Dunaju, lovila naivne kaline, se oblast bele rase; tako bodo belci vsak hiP zaročila in če ni kazalo reševali vse osnovne probleme bra-| drugače, tudi poročila. Moške je zilske civilizacije. Toda povprečen sleparila kjer in kolikor se je mo- Brazilec ne bo nikdar popolnoma bel, vedno se mu bo poznala barvna primes in sicer po pokrajinan. glo in marsikdo, ki je preveč verjel njenim zapeljivim očem. jc to bridko obžaloval. Večino svojih mož iz katerih poteka. Če pa vzamemo ie pustolovka spravila na beraško Brazilijo kot celoto, lahko trdimo, da bo Brazilec bodočnost predstavljal novo raso, ki ne bo n& bela ne indijanska niti negroidna. Življenski pomen Brazilce za svet je v dejstvu, da so se v tej deželi reševali in se še rešujejo osnovni problemi civilizacije. Počasna odprava suženjstva, pričemer sc jc etnično amalgovanje postavilo na ljenja in z njo vred počasna od- sedanjo konstruktivno osnovo. Je, prava suženjstva (180S—1888); le-' če ne edin, pa vsaj najvažnejši ta 1889. je bila proglašena republl- 1 ^aoderni primer ka, ki je pospešila socialno izenačevanje in spajanje raznorodhlh življev. Značilno je dejstvo, da je nagla, katastrofalna rešitev suženjskega vprašanja v Zedinjenlh državah poostrila rasna nasprotja in povzročila v narodnem telesu pravo rakovo rano, dočlm je razumna, konstruktivna rešitev istega problema ustvarila v Braziliji dotihmal neznano skladnost in so-lidnost. Brazilija danes ne pozna rasnih razlik in problemov v seve-roameriškem zmislu. Povsod v Braziliji so pripadniki barvnih ras črto čisti črnci in Indijanci se sprejemajo v najboljšo družbo in v visoke službe, če si le pridobe potrebne kvalifikacije. Številni znameniti politiki, umetniki in pisatelji Brazilije imajo več ali manj suženjske krvi v sebi. Vzlic temu pa rasne meje še vedno teko v glavnem tam, kjer so razredne meje. Čim nižji je razred.-tem temnejša je kri. Zato so rasno, mešani zakoni pri najnižjih družabnih razredih še vedno najpogostejši. Evropski priseljenec v splošnem s svojo izobrazbo prekaša Braziljanca iz nižjih družabnih plasti, zato si kaj kmalu izboljša položaj. Negroidni živelj zaostaja zaradi tega, ker se yzlic odpravi suženjstva še vedrio hi povsem o-tresel te žalostne in prikrite ded- fundamentalne. socialne in gospodarske preosnove cele družbe brez vojne, revolucije ali drugačnega nasilja. V mnogih drugih deželah so zaradi istih problemov tekli potoki človeške krvi, Brazilija pa je pokazala, da se palico, kleli so jo pa tudi številni njeni ljubimci. Tudi z nekim dolarskim princem se je seznanila Adrienna. Ž njim je živela še najdalje. kajti poročena je bila ž njim štiri leta. Končno se ga je pa prav tako naveličala. pa tudi mož je bil šc sit njenega izkoriščanja. Zato sta se lotila. Pred dnevi sc je pustolovka pojavila v Bruslju. V svoje mreže je ujela bogatega bruseljskega bankirja in prihodnje dni bi se morala poročiti. No. račune ji je temeljito prekrižal eden njenih bivših mož. ki jo je spoznal in ovadil policiji. Sedaj sedi Adrienna za zamreženimi okni in premišljuje, kako je vse minljivo na svetu. Drž. tudi taki težki, zapleteni problemi j pravdnlštvo jo bo obtožilo radi bi-lahko rešijo z mirovno politiko. gamijc. tatvine in izkoriščanja. t NAZNANILO in ZAHVALA Globoko potrti javljamo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, da je — Avguštin Kosirnik dne 20. avgusta zapustil zavedno ta svet. Pokojnik je bil star 33 let. Prisrčna hvala vsem. ki so ga obiskali ob mrtvaškem odru, pevcem "Slovana", ki so mu zapeli v slovo, vsem, ki so mu darovali vence, in vsem, ki so ga spremili na zadnjo pot. Iskrena hvala za vse izraze sožalja. Pokopali smo na pokopališču sv. Trojice v Brooklynu. Žalujoči ostali: ANGELA KOSIRNIK, žena FANNY PAULIČ. sestra ANTON in JANKO KOSIRNIK, brata Brooklyn, N. Y.. dne 28. avgusta. -GLAS NARODA" NEW YORK, SATURDAY. AFGU ST 31, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY la U. S. A. car Skrivnost sestre Marten. ROMAN 12 ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. PRVO POGLAVJE. Dobro jutro, gospodična Marlen! Ali ste dobro spala? — Dobro Jutro, gospa Darlag! Jaz sem. kot vedno, zelo dobro spala. — To se vam pozna na obrazu, otrok moj. Izgledate kot pravcata, zgodnja spomlad. Marlen se je nasmehnila. Bil je mehak teman smehljaj, ki ji jc priiel naravnost iz srca. — Sredi januarja naj bi izgledala kot spomlad? To bi bil pravcat umotvor! — Umotvor, katerega pa ste završili kot številne druge. — Naprimer? — Naprimer umotvor, da ste s svojimi enoindvajsetimi leti zrasli gospodu prokuristu Zeidlerju čez glavo. — No, vi pretiravate! — Ne, gospod Zeidler mi je ravnokar rekel, da bi prav lahko podali kot on. prokurist tvrdke Horst & Vanderheyden in mogoče še boljši. — To je pač pretiraval. To je bila le njegova šala. Ne, on je rekel povsem resno. In vi ste tudi dokazali, to. ko je bil gospod Zeidler bolan. Gospod Zeidler je rekel, da bi šlo vse narobe. če bi ne bilo vas tekom njegove bolezni in bi gotovo moral brzojavno poklicati gospoda Horsta. Držali pa ste vse stvari v redu. Kot po znorici je teklo vse pod vašim nadzorstvom. Ali veste, kaj je rekel s tem? — No. kaj? — Rekel je. — Gospodična Marlen je krasen dečko! Odkriti se ji moram naravnost. In prav je imel, kajti vi ste v resnici krasna stva-rlca ln zame in številne druge ljudi pravi šolnini žarek! Marlen je objela staro ženico, ki je izgledala zelo čedno v svoji navadni obleki ter z belim predpasnikom. — Vi postajate zares poetična, gospa Darlag. Ne osramotite me! Ilaj pa sen; storila res velikega? Opravila sem le delo gospoda pro-Kurista. uredila vse po njegovem okusu, poskrbela za vse, kar se mi je zdelo potrebno. Dovolj dolgo časa sem že delala pod njegovim nadzorstvom, da sem bila erijentirana glede vsega. To je le posel, ne pa zasluga. Vsi uslužbenci so me ubogali, ker so videli v meni namestnico gospoda Zeidlerja. Noben ni črhnil in vsi so delali kot da jim dela prav posebno veselje pokoriti se meni ter me ubogati v vsem. — Ker ste znali dajati ljudem dober vzgled. Kdo bi se ne sramoval postopati ter biti malomaren, če je videl, kako ste se lotili najbolj težkih poslov? Vse pa vršite z veselim, zadovoljnim obrazom, kot da vam dela delo le največje veselje. Marlen je postala resna. — To je tudi res. gospa Darlag. To mi je v krvi, po očetu. On je bil tudi vesel delavec. Vedno je pel ter se smejal, tudi če je mbral že tako trdo delato. Nikdar ga nisem videla jeznega. — razven kadar so ga motili pri delu. In kakšna težka dela je opravljal pogosto! Njegovi roki sta bili trdni in močni, pravi roki kiparja. Pogosto se čudim, da je mogel ustvarjati tako fine črte. Pogosto pa mi je rekel: — Marlen. delo je za vsakega človeka najvišje in najsvetejše dobro, ne glede la to. kaj je treba delati. Skrbi vedno za to. da boš imela svojo porcijo dela in nato ne boš nikdar nesrečna in nezadovoljna. Tega nisem takrat še popolnoma razumela, ker se bila še premlada, skoro otrok ter mi je boljše ugajalo skakati naokrog ter rajati na vrtu pred njegovim ateljejem, v solnčnem svitu. Pozneje, po njegovi tmrti, sem se oprijela njegovih besed ter iskala vedno Ie dela. Najpr-vo so mi hoteli odtezati delo iz same ljubezni ter skrbi in v pričetku sem morala naravnost energično zahtevati dela. Gospa Darlag je kimala ter se smehljala. — Da, zelo energično, Najprvo ste hoteli tukaj vse postaviti na glavo ter ste bili zelo nesrečni, ko vam tega nisem dopustila Marlen se je nasmehnila. — Da, jaz sem bila zares zelo nesrečna, da je šlo tukaj vse brez mene kot po vrvici in da ni preostajalo ničesar za moje hrepenenje po riejanjih. Niti vrtnarju nisem smela pomagati in ko je ravno obve-vaval rože, je prišel ravno mimo gospod Zeidler. Videl je. da so mi tekle debele solze po licih ter je obstal. — Zakaj v solzah, gospodična Marlenica? — Ali vam je kdo daj storil? Ihte sem mu odgovorila: — V tej hiši mi ne puste delati prav ničesar. Jaz pa hočem dela, dosti dela. ker sem nesrečna ter mi je rekel moj oče. da ne bom nikdar nesrečna, če bom pridno delala. Ali nimate nikakega dela zame, tospod Zeidler? On se je pozorno ozrl vam ter pričel razmišljati. Nato pa me je vprašal: — Ali hočete le kratkočasja ali resničnega dela? Tedaj sem se vzravnala ter rekla resno: — Želim si dela, — resnega dela. s katerim bi lahko koristila, s katerim bi si lahko odkupila pravico do življenja v tej hiši. Odkar ni mama Horst več živa ter ne ne potrebuje moje oskrbe in negovanja sem povsem odveč tukaj. — a tega nočem. Rekel mi je pogneje. da je prišel krik po delu tako strašno iz mojih prsi, da je čutil, da mi mora pomagati Takoj naslednje jutro me je povabil v svoj urad. — in s tem se je pričela doba mojega učenja. Gospa Darlag je potrepala deklico pa ramenu. — Niste imela ravno lahke učne dobe. Takrat mi je rekel, da ga stavljate namenomo pod težke naloge, da dožene, če imate dejanski dovolj enertije za delo. Hvala Bogu. — on je smatral svojo nalogo za resno in dosti em se pri njem naučila. Izprva ni bilo posebno lahko, a stisnila sem skupaj zobe ter nisem niti črhnila. Polagoma pa sem se vsemu privadila ter ga zvesto kopirala. Še sedaj mi pogosto nagaja tfcr pravi, da skušam postati njegova naslednica, ko se bo na stara leta umaknil. Jas pa sem zadovoljna, da me je izučil in da mi ni treba jesti tukaj v hill kruha miloščine! Zadnje besede Marlenice je spremljal vzdih. Oospa Darlag pa je položila roko na ramo deklice. — Takih misli ne smete imeti. Če bi vedel to gospod Horst! Milostni kruh. — kako neumno zveni to! Vaš oče vam je odkupil s svojo smrtno pravico, da najdete v tej hiši drugo domovino. On je rešil življenje našemu mlademu gospodarju ter našel pri tem svojo lastno smrt. Samoposebi je bilo torej timljivo, da vas je gospod Horst vzel semkaj v hišo. kot je obljubil vašemu očetu na smrtni postelji. Jaz vidim še, kako vas je takrat prive-del k svoji materi in slišala sem kako ji je rekel: — Mati, to ubogo dete je postalo sirota, ker je njen oče umrl mesto mene! Vsled tega jim bom sedaj mati ter skušal nadomestiti tudi njenega očeta kot bom pač mogel. Jaz bom imel od danes naprej dva otroka in ta naj bosta prava brata in sestri! Od- te ure naprej vas je mladi gospod imenoval sestro Marlen m vi gtc ga tudi morali klicati brata Harolda. Njegova mati je postala za Vas mama Horst ter vas tudi ni nikdar več klicala drugače kot: Moje drago dete! — ter vas smatrala za tako prav do svoje smrti. Mladi gospod vas je smatral za svojo pravo sestro ter rekel, da je to njegova častna, dolžnost! 'tneri<-. Ciu-rljourK Celgen'am], Chert*, -ig. Ani»tri»e!ij Republic, Ch«-rbourB. Ilrenirn Statendu:n, Boulog;>u »ur Mt-r, K«>t- j terdam - K<va Minnesota. Cherbourg 7. septembra : Ncw York, Cherbourg, Hamburg j I.Ufliow, Ui«"t««-n Leviathan. Cherbourg 10. septembra: ' Sauirnia Trs-t 11. septembra; Karlsruhe, Itr.-men AurST Arabic. Cherbourg. AiMwerpen 14. septembra. DeutschTaud. Cherhoui g. Hamburg Veendam, l^julogn*- »ur Mer. U -i-d.'tm C' nte (irarnJe kupoli. Otiuva paziš, se požene se hranijo veči- dujejo take dogodivščine, da se ti, noma s podganimi. Pri jedi sem ježe lasje. Strah domačinov ima seve velike oči in mnokrat se je zgodilo, da to mi domačini z vso opreznostjo in svetim strahom prinesli "bestijo', ko pa sem odprl desetkrat previto in prevezano bambursovo košaro, me je pogledala z dna kaka nedolžna vodna kača, ki jih na stotine lazi za žabami in hrošči trsjem in bičevjem. Vsi radovedni obiskovalci, ki sem jim na Javi razkazoval naš laboratorij za pridobivanje kačjega strupa in njegove nevarne gojence, so me spraševali: "Ali je njen pik nevaren, smrtonosen? Ali ni nobene pomoči?" Pred vsako kletko so se ponavljala ta sterotipna vprašanja. Največjo pozornost pa je kazal vsak za tajinstvene črne naočarke. ki človeka s svojim čudnim vedenjem na mah hipnotizirajo, da obstane kakor ukopan pred njimi. Stikal sem sem po vseh prirodo-slovnih knjigah, da bi se natančne- jih večkrat opazoval. Brž ko sem spustil živo podgano v kobrino kletko. sc je kača zravnala, pozorno motreč vsak najmanjši gib svoje žrtve. Ko se je podgana, nič hudega sluteč, zadosti približala, so jo, kakor bi trenil vsekali njeni smrtonosni zobje. Prestrašena je zacvilila in se skrila v kotu, a v dveh med1 minutah je bilo že po njej. Šele i J sedaj se je približala kača in jo požrla. Indijska legenda pripoveduje, kako je Buda nekoč zaspal na žgočem solncu, in kako ga je kobra zasenčila s svojo široko glavo, da ga ubrani pred pekočimi žarki. Ko se je Buda prebudil iz sna in zagledal kobro, ji je obljubil bogato plačilo. V zaščito pred drugimi kačami, ki so neusmiljeno zatirale njen rod. ji je podaril 'naočnike, ki sc morali navdati s strahom, vsakega njenega preganjalca. V krajih, kjer je še sedaj mnogo naočark. nosijo praznoverni doma- UOLLANQ t J AMERICA LINE W je poučil o teh nenavadnih kačah, čini vedno kos bambusove trstike toda nikjer nisem našel nič po- pri sebi, ker menijo, da imajo nadrobnejšega Popisujejo se sicer očarke peklenski strah pred vsem. navadne naočarke (kobre), ki jih kar le količkaj nalikuje cevki in pozna vsak krotilec kač, ali o črnih spominja na kačo. naočarkah, ki straše po Nizozemski| Indiji po Sumatri in Javi, ni v knjigah ne duha ne sluha. Na preži. Vse črne naočarke, ki sem jih i-mel zadnja leta v rokah, so bile oo hrbtu črno rjave, redko kdaj bleščeče črne. Po trebuhu so vselsj svetlejše barve. Kratek pas na vratu in stranski deli glave pa so belkasti ali svetlo rjavi. Mlajše i-majo za vratom dve vzporedni progi in črki "O", ali "U" podoben kolobar. (Odtod imajo tudi imej. Nikoli pa nisem videl kač, ki bi imele MRLICEVA PUSTOLOVŠČINA bo na račun te pustolovščine in silne reklame lahko prav udobno živel, nima posebne sreče. Ko je Domela presedel svojo kazen, je sklenil postati gledališki igralec. Udruženje nemških gledaliških igralcev pa ni bilo nič kaj voljno sprejeti Domelo med svoje člane in že se je zdelo, da z Domelovo gledališko karijero ne bo nič. No. končno ga je angažiral gledaški direk- j tor Cornelius iz Lipskega. Domela bi moral igrati v komadu "Ko sem bil še princ", pogodila sta se pa. aa mu direktor plača 150 mark dnevno in da dobi 22% od brutto dohodkov. Pogodba je bila torej sklenjena. našel se je tudi podjeten lite-rat. ki je tozadevno delo dramati -ziral in prikrojil za oder. Toda predstave so se končale z dvojnim j fiaskom: Prvemu je bil vzrok, daj ima Domela hudo jezikovno napa- i ko. drugemu pa dejstvo, da se publika za Domelo, niti za komad ni j mogla prav nič ogreti in je delo ; propadlo. Videč, da v Lipskem ne uspe, jc : priredil direktor z Domelo turnejo po malih turinških mestecih, kjer j je Domela uganjal svoje pustolovščine, pa tudi tukaj ni imel uspe-ra. S precejšnjim polomom je direktor zaključil turnejo, j Domela seveda ni bil zadovoljen: j tožil je in zahteval odškodnino. ! Tožba pa je bila zavrnjena fri Do-! mela obsojen na plačilo pravdnih stroškov. Sodišče je namreč ugoto-I vilo. da je bil Domela tako previden. da je na račun gostovanj dvignil več predujma, kolikor bi pravzaprav moral prejeti gaže. POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulogne-»ur Mer, FRANCIJA !j Znižanje voir.Ja v HI. razredu I Od New Ycrka do LJub'jane1 in nazaj: in voir! aavek. -S198 _____ __ l Potovanje * parnikl I'ollnnd-Amertcs l-iii»* J »omenja udnt»rir>*t. doma/1® razpoloženje, nepreko»ljivn kuhinjo in postrež!«!. — V.podrobnosti vpra&aj-tf svoj-ga lokali, eg a ager.ta — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST., NEW YORK CITY V mestecu Ventivoglio pri Bolo- j gni, znanem po bogatih vinogradih i je umrl te dni premožen in ugle-j den posetnik Luigi Beramaschi. —j Umrl je v bolnici in sorodniki so' mu pripravili svečan pogreb, kate-! rega so se udeležili vsi občinski sve- j tovalci. šole in deputacije iz oko-' liških krajev. Po pogrebu so prire-na hrbtu točno zarisane naočnike, dili veliko gostijo, na kateri so do-kakor indijske naočafke. Na neka- bro jedli in pili, kakor je pač obi- ROJAK1, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODANAJVEČ JI SLOVENSKI DN&VMh V AMERIKI V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA * našim) inanirr1 oarn'hi: Nenadkriljiva poBtrefba In ku-hinla v vneh razredih. —$198 — I s NEW YORKA d o LJUBLJANE NAZAJ v modernem 3. razredu (Vojni ii., > «k 15 ej> HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH Za potratna dovoljenja in druge informacije **• obrnite n» lokalnega agenta aJi n» — Hamburg-American Line «» BBOAI)TAT, NEW TOM terih nisem opazil vobče nikakega znamenja. Sicer pa ono, kar prevzame človeka, niso ta znamenja, marveč preteča, izzivalna drža visoko vzpetega trupa in glave, ki je lastna vsem naočarkam. Črne nao-| čarke pa še prav posebno vplivajo na človeka s svojo navado, da nasprotnika opljuvajo. Ali je slina naočarke strupena? Zelo me je zanimalo, čc je v tekočini, ki jo naočarka brizgne svb-jemu nasprotniku v obraz, kaj strupa ali ne. V Togu namreč žive neke kače, čijih slina je strupena in neredkokedaj se zgodi, da pes, ki ga opljuje kača, popolnoma oslepi Postavil sem se pred kletko od-raAčene naočarke, si zaslonil obraz s stekleno ploščo in začel dražiti kade,.-,dokler ni pljunila. Drobne kapice sline, ki so obvisele na sU&hi, sem otrl v stekleno pošbdi- vršiti drugič in uglednega meščana co, nato pa sem tekočino takoj in- so pokopali tiho takor samomori!-jiciral neki ptici, da- vidim posle- ca. Mestne očetje so si nakopali ve-dlce: V nekaj minutah je živalica liko blamažo in po pravem pogre-poginila. { bu sorodniki niso mogli pogreb- Poskus s stekleno ploščo sem po- cev pogostiti, ker so bili vsi popi-navljal še cel četrt ure in ves ta li in pojedli že prej. čaj, če umre bogat človek. Toda na pokopališču se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Grobar je hotel grob zasuti, pa je ves presenečen ugotovil, da je krsta nekam čudno lahka. Odprl jo je in malo je manjkalo, da ga ni zadela-kap, — kajti krsta je bila prazna. Nastala je splošna panika. Alarmirali so kara bin j er je. ki so pregledali vso okolico, toda mrliča ..i bilo nikjer. Oblasti so mislile, dat je imel Beramaschi sovražnika, ki i je njegovo truplo odnesel in oskru -} i nil. Govorilo se je tudi o politični j osveti, čeprav pokojnik ni imel po-| litičnih nasprotnikov, ker se v litiko sploh ni vmešaval. po-1 Končno je poveljnik karabinjer-jev preisfeal mučno zadevo in ko je prišel v bolnico, je našel truplo v mrtvašnici. Uslužbenci so namreč krsto zabili,, truplo so pa pozabili položiti v njfo. Pogreb se je moral Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. x Telephone: CHELSEA 3878 \ POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 18 septembra: L>rftig.triu, Chi-rbourir OoiVe Wa.iiuti(luti, Cherbourg, IJi niifn Uynd.nn. EouU*>ie >ur Mer, Itul-tf-ril.i rn 19. teplembrj: Stutiguit. Uouloune «ur """ 20. »eptembra: Krame, tla vre • • vin i'- C'ht-rLwui K Llanljr*;. Aritwerj>cn Augustu*, .Napoll. (/tliuva 21 sep;ternt>» a • )lii«aukt«, i*hrrl»'»urK Hamburg Vniendato, iluulofnt ur iltr, ilul-terdam Miaiiekafal]:i, Cherbourg 23 septembra: Kr»oIute, (.'tu-rbuurg, Hamburg 25. »eptfmbra: i! a ure ta n-a. Cherb*»urir Ain*-ri« a Cherbourg, ilreinen 26. septembra: |»r»-drii. Cherbourg, Ltrnnt-u , 27 septembra. i i.- dr Kmnre, Havre Vui'una, Trsi Hotiifrie, Cherbourg IVunb.rid Cherbowig. .M»twerpeo K.-ri:n. CiterlHjurjf. Brrmni !: ■it« ; dani. iSouIugnc aur Mer, IJol-trrdam 28. septembra: Ali»«-rt It., lin. Cherbourg, Hamburg. HeviaUmii, CUtrliourg 1. Jesenski izlet. — »ep. 6., "II« a« France". 2. Jesenski iilet. — okt 1«. "lie d» Franc-" Boiični skupni »»1st, — 6. dec., "lie de F-»r.ce ". R DNI PREKO OCEANA NaJkrajAa In najbolj ugodni pot S« potovanje na ogromnih oarnlklh: FRANCE 2. sept.; 20. septembra <6 P. M. e jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim ( prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poro-i čili, žene in neporočeni otroci ispod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druga polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK