Posamezna številka 10 vinarjev, Šlev. 20. V Ljubljani, v torek, 26. januarja Leio XLill. s Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 ca Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . E 24'— za en meEeo „ . . „ 2'— » opran preieman meseCno „ 1*70 s Sobotna izdaja: = za oelo leto........ 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— « ostalo Inozemstvo. „ 12'— Iuseratl: Enoutolpna peUtvrata (72 mm): za enkrat . . . . po 18 t za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren po past. Porotna oz »lili, zalivale, osmrtnice Hi.: enostolpna petltvrsta po 23 vin. Poslano: enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemšl ne« delje ln praznike, ob 5. url pop. Bedna letni priloga Vozni red, Dar Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol Stev. C/IU. Rokopis! se ne vračajo; netrankirana pisma se ne »= sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen iist za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol St. 6. — Račon poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Opravnlžkega telefona št 188. Cerkev moli m lir. Papež Benedikt XV, je sestavil lepo molitev za mir. Objavljenja je v listu »Os-servatore Romano« z dne 18. januarja. Obenem je pa izšel tudi dekret državnega tajnika P. Gasparri-ja, ki zaukazuje, naj se opravljajo drugo predpepelnično nedeljo (7. februarja) javne molitve po vseh škofijskih, župnijskih in redovnih cerkvah v Evropi. Kot molitveni dan za izven-evropske škofije jc določen 21. marec. Podrobno je sv. Oče potom omenjenega dekreta zaukazal sledeča cerkvena opravila: Zjutraj po farni maši se izpostavi Najsvetejše ter se moli psalm »Miserere« — usmili se nas ... Najsvetejše bo izpostavljeno ves dan. Češčenja in molitev naj se udeležujejo osobito otroci. Zvečer naj se moli sv. rožni venec in molitev za mir, ki jo je sestavil sv. Oče, Nato skupna molitev litanij vseh svetnikov s prošnjami križevega tedna in s kolekto za mir. Slednjič blagoslov. Sv. Oče opominja vernike, naj porabijo to priliko, cla prejmo sv. zakramente; zato podeljuje vsem, ki opravijo sv. spoved, gredo k sv. obhajilu ter se udeleže omenjenih pobožnosti, ali sploh enkrat ta dan nekoliko molijo pred sv. Rešnjim Telesom, popolni odpustek. Molitev sv. Očeta za mir se glasi: »Potrti vsled bojnih strahot, ki pretresajo ljudstva in države, sc zatečemo, o Jezus, z največjim zaupanjem k Tvojemu ljubeznipolnemu Srcu. Vzdihujoči te prosimo, o usmiljeni Bog, dokončaj to bridko poizkušnjo; hrepeneče pričakujemo, o knez miru, da nam čimpreje podeliš naš mir. Tvoje Srce je nekoč izlivalo ljubezen na ta svet, da bi izginila vsa nesloga in vladala le ljubezen med ljudmi. Ko si bival na zemlji, si imel najnežnejše sočutje za vse naše človeške potrebe. O, naj se torej tvoje Srce usmili tudi v tej za nas tako težki, s strahom in sovraštvom prepojeni uri! Usmili se vsen mater, ki trepečejo skrbi za svoje sino\e; usmili se vseh družin, ki pogrešajo gospodarjev; usmili se uboge Evrope, ki jo tlači tako huda poiz-kušnja! Navdahni vladarje in ljudstva z mislijo miru, dokončaj krvave boje narodov, priženi ljudi, da se spravijo in si dajo poljub miru, saj jih je pobratila cena tvoje krvi. In kakor si nekoč apostolu Petru, ki je klical na pomoč: »Gospod, reši nas, potapljamo se!« poln ljubezni odgovoril s tem, da si potolažil vihar na morju, tako usliši dobrotljivo tudi zdaj naše zaupljive prošnje ter dodeli, da zavlada na razburjeni zemlji zopet mir in tihota. O preblažena Devica! V vseh pretresljivih poizkušnjah si pomagala, pomagaj tudi zdaj nam, varuj nas, reši nas! Amen.« »Berliner Tageblatt« z clnc 23. t. m. piše: »Ne govorim v imenu kake stranke, ampak izražam tu le svoje prepričanje. Sicer pripadam nacionalistični stranki, ki želi na vsak način vojsko z Avstrijo. V tej točki pa s svojo stranko ne soglašam. Nacionalistična stranka, ki obstoja še-le malo let ima veliko veljavo, ker so njeni pristaši sami inteligentni in pošteni ljudje, ki so zastavili in še zastavljajo ves svoj vpliv proti socialistom. Nacionalisti so mnenja, da jc vojska dobra šola za ljudstvo, in v tej smeri je skušal vodja nacionalistov Enrico Corradini že pred leti Lahe vzbuditi iz spanja. Ko jc izbruhnila vojska, julija meseca lanskega leta, niso imeli laški nacionalisti, ki so bili »triplicisti«, prav nič proti laški nevtraliteti; počasi pa se je vzbudila njihova ljubezen do F r a ne o z o v in danes zahtevajo na glas vojsko z Avstrijo. Ta nacionalistična teza se mi zdi iz mnogih vzrokov, o katerih bom šc govori), nesprejemljiva, vendar je nesporno, da so nacionalisti izmed vseh za vojsko vnetih strank najvplivnejši. V prvi vrsti pride v poštev skupina revolucionistov, katerih vodja Benitd Mussolini je bil še nedavno izdajatelj socialističnega »Avantija« in zato vsaki vojski principielen nasprotnik. Mussolini je »blankist« in »barricadero«. On misli, da pride po vojski pogosto revolucija, in upa zato, da bi po vojski bilo mogoče monarhijo o dp r a -viti in meščanske pravice in dolžnosti odstraniti. To je sicer logično, a njegovi tezi more pritrjevati le neznatna manjšina. Drugo vojskeželjne skupine so reform i s t i in r a di k al c i. Vedenje teh elementov je nerazumljivo, če pomislimo, da so že leta pobijali vse vojaške kredite. So pa prijatelji Francozov; Francija vživa njihove simpatijo in hočejo Franciji pomagati. Tej ideji pritrjujejo tudi republikan- ci, ki so sicer maloštevilni, a vedno mislijo, da bo morala Italija enkrat začeti boj zaradi Trsta in Trentina. Kakor se bralec lahko prepriča, ne zahteva vojske v Italiji izvzemši neznatne manjšine niti ta niti ona stranka; vojski v prilog pa se je iz-cimila neka mešanica različnih strank, ki med seboj niso edine. Proti vojski so socialisti; njim se ne gre no za Nemce ne za Francoze. Oni so proti vojski, proti vsaki vojski, ker so protimilitaristi. Boje se, da vojska ne poveča vpliva militarizma in da poslabša položaj proletariata. Laška vlada se boji socialistov, ki so v parlamentu močno zastopani in imajo v več provincah večino. Da je to res, kaže jiopustljivost napram socialističnim delikvent.om, ki so nedavno organizirali majhno, a strašno revolucijo. Poleg socialistov omenjamo katolike, ki so ravno tako dobri »triplicisti«, kakor so bili nekdaj. Največja stranka v Italiji je n a c i o n a 1 n o -1 i b e r a 1 n a , ki je po pretežni večini proti vojski. Ne prezira pa ta stranka velike sentimentalne važnosti, ki jo ima za Italijo vprašanje o Trentinu in Trstu. Toda vkljub temu je stranka proti vojski: 1. Četudi je res, da Trentinci in Tržačani goje bratske simpatije za Italijo, je treba vendar premisliti, da je konflikt s slovanskim svetom, da, ceio vojska z Rusijo in Srbijo neizogibna, če pride Trst pod laško oblast. Kar so tiče Trentina, sc ne sme prezreti okolnost, da so prebivalci gore-njega Trentina absolutno neprijazni laški aneksiji. 2. 3i let je Italija s pomočjo Nemčije svoje svetovno stališče utrjevala in dala drugim narodom čutiti, da je močna v zvezi z Nemci in se ji ni treba pustiti zapostavljati. 3. Položaj Italije v Adriji je s posestjo Valone zasiguran. Do danes nas Avstrija v Albaniji ni nadlegovala. Če nam bo delala nadlege, bomo posegli vmes; čc ne, ostanemo mirni. 4. Če Italija ostane do konca vojske pri oboroženi nevtraliteti, bo mogla za časa mirovnih pogajanj uveljaviti ves svoj vpliv na odločilen način. 5. Sedanji položaj naše trgovine in industrije, izseljeni-štvo in pa potreba, da utrdimo svojo pozicijo v Libiji nas odvrača od vojske. reke. Že ob prvem jutranjem svitu smo videli, da tu ne bomo imeli dolgo obstanka s svojim obvezovališčem, kajti sovražne krogle so krog hiše, v kateri smo bili, brenčale kakor čebele. V resnici smo sc bali zase in za ranjence, ki so jih prinašali. Naenkrat zagledamo skozi okno majhno patruljo, ki ob najhujšem svinčenem dežju žene z nasproti ležečega griča nekaj nad sto ujetih Rusov. Kmalu se prikaže druga patrulja, ki jih žene tudi nad sto. Sovražnik je menda nalašč streljal tudi v svoje strahopetce, zakaj tekli so proti naši hiši v polnem diru, da bi dobili zavetje. Tudi mi smo bili prisiljeni, da smo izpraznili hišo in jo zavili v jugozahodno se vijočo kotlino, da bi si izbrali za obvezovališče drugo, bolj primerno hišo. A v bližini ni bilo nobene. Sovražnik nas jc moral zapazili in kot bi trenil so sc začele vsipati za nami granate in šrapr.eli, ki so eksplodirali vedno v neposredni bližini. Zavili smo jo ob potoku dobro kriti navkreber v spsednjo vas. Naenkrat pridrvi nasproti upehan kmet. Komaj lovi sapo. - Gospodje, ne v to vas! Glejte, v onilc hiši jc ruska patrulja. Nisem mogel drugače, kakor da vam hitim povedat.« — Kaj storiti? V tej vasi sovražna patrulja, v drugo stran v višine pa sip-1 jc sovražnik svoj ogenj. Gospod polkovni zdravnik sc nasmeje: »Veste kaj? Oglejmo si od bližje rusko patruljo! Morda jo šc ujamemo.« Pogumno jo zavijemo proti hiši, ki nam jo jc pokazal kmet. Zdravnik vihti v roki zastavo rdečega križa. Pred hišo sloji ruski vojak na straži z nabito puško. Ko pride zdravnik do njega, vojak junaško Tega prepričanja je tudi veČina laškega ljudstva. Mi zahtevamo od Avstrije, naj nas v Albaniji pusti v miru, in od Turčije, naj libijskega prebivalstva ne ščujc proti nam, kakor to najbrž čas dela. Avstrija mora Lahom razun tega priznati iste pravice kakor drugim narodnostim in zato zahtevamo seriozno in permanentno garancijo. To so naše želje. Na podlagi te teze stojimo danes tu kot straža, ki se ničesar ne boji, Želimo in upamo, da se Italija ne bo dala zaplesti v vojsko, ki ji ne moro niti materielno niti moralno koristiti, Če pa vojska izbruhne danes ali jutri, bomo šli v boj z vsemi Italijani za Italijo. Angeli Ragghianti, »Tribuna«. Razširjenje delokroga gospodarski!) po-aiožnin pisarn za zasele zadeve vpoklicali. Kakor je bilo pričakovati, so se po ustanovitvi gospodarskih deželnih, okrajnih in občinskih pomožnih pisarn za zasebne zadeve vpoklicanih pripetili slučaji, v katerih sc niso le vpoklicani, sami, marveč tudi njih svojci obrnili na različne pomožne pisarne radi zadev vpoklicanega, katere je bilo radi vpoklica ali pa šele po zvršeneni vpoklicu kranitelja rodbine uravnati. Ker zamore biti po sedanjih mero« dajnih določbah le vloga, v kateri izrazi vpoklicani svojo želje, in ki dospe potoni vojaških poveljstev na deželno vojno pomožno pisarno, podlaga uradnemu postopanju pomožne pisarne, bi so morale zavrniti vse pri gospodarskih pomožnih pisarnah jiodanc prošnje rodbinskih članov vpoklicanega za rešitev važnih zadev ali bi pa moral vpoklicani šele pismeno izraziti svoje želje. Ker bi bilo to v slučajih, v katerih se gre za vitalne koristi vpoklicanega, deloma nepravično, deloma hi imela pa taka zakasnitev rešitve lahko za posledico obžalovanja vredno gospodarsko škodo vpoklicanega, se jc po odloku gospoda ministra notranjih zadev izza zadnjih dni delokrog gospodarskih pomožnih pisarn v tej smeri razširil, da sc istih lahko poslužujejo pri rešitvi važnih zadev vpoklicanega neposredno tudi njegovi rodbinski udje. Gospodar- salutira in ne da bi mu kdo kaj ukazal, odloži puško. Neovirano grem v hišo. V hiši najdemo še štiri druge. Glasi se povelje: »Odložite orožje! Od tega trenutka ste naši ujetniki!« — Ubogali so nas brez ugovora in še dobro se jim je zdelo, da pridejo v naše ujetništvo. To se jim je videlo na ob razu, kajti veselo so se smejali in se nam zahvaljevali, ko smo jim ponudili cigaret. Po kratkem oddihu so odšli z nami in nam še iz hvaležnosti pokazali varno pot v bližnjo vas, v kateri ni bilo nobenega Rusa več. O svoji armadi so nam pripovedovali jako značilne stvari. »Da nas ni toliko in da ne dobivamo vedno novih rezerv, bi bili že davno premagani in pomandrani. Vselej, kadar nastopi vaša artiljerija s polnim ognjem, nas obide nepopisen strah, ker strelja izborno. Šc veliko boljša je infanterija. Malo vas je, a vsled vaše hrabrosti imamo vsak dan velike izgube. Na stotine nas ob vsakem spopadu zajamete. Veliko sc jih vda kar prostovoljno, pa bi se jih šc veliko več, da ni oficirjev, ki nas dostikrat s silo tirajo v boj. Živeža imamo malo in še ta jc slab. Le poglejte naš kruh! Oves in slama jc zmleta vanj. Nemogoče jc, da bi tako slabo prcživljana armada imela uspehe. Število ne odločuje, ker jc od dne do dne manjše. V Karpatih sle nam posebno dajali. Bežali smo noč in dan, a noč in dan ste bili tudi za nami. Nikjer nismo mogli dobiti obstanka, dasi se naša brigada imenuje »železna«, Sledili sle nam na korak. No, hvala Bogu, da ste nas ujeli, jc vsaj koncc našega trpljenja.« Par podronnosli o mm tlsiner® skera poln si. n. G. vojni kurat Leop, Turšič poroča: V »Slovencu« z dne 29, decembra 1914 berem zanimivo pismo z našega bojišča v Karpatih. Pismo govori o junaštvu našega domačega domobranskega polka št. 27, o katerem se je primeroma še malo pisalo, dasi so naši domobranci poleg pešpolka št, 17 najizrazitejši, po ogromni večini slovenski polk. Zato ustrežem bralcem v domovini, če dostavim pismu še par vesti izza zadnjega meseca. Ob zadnjem prodiranju preko Karpatov smo od 11, do 27. decembra prehodili nič manj kakor dobrih 200 kilometrov. To je ogromna pot, če vpoštevamo grozne gališke ceste. Kakšna je gališka cesta, si ljudje v domovini sploh ne morete predstavljati. Ilovnato blato navadno sega do kolena in je tako gosto, da marsikomu na maršu obstanejo čevlji v njem. Če je vreme de/evno, se to blato zmehča in sc vali po co iti kakor umazana gosta reka. Kolikega truda je treba, da se Pride naprej, in kakšni so vojaki pod noge lr> po obleki, si lahko mislite. Kakšne so šele ležave z vozmi, topovi, z vprego sploh, je teren tudi po hribih mehak in brez kamenja! V takem potu smo korakali večkrat noč in dan brez odmora. Razdelila sc je samo najpotrebnejša hrana, Tudi ni bilo časa za kak počitek, ker so se Rusi silno hitro umikali in jim je bilo treba kar zdržema slediti. Komaj so se hoteli tualitam ustavili, že smo jim bili za petami in so morali nehote vselej sprejeti naš napad. In ravno tej jekleni vztrajnosti in nezlomljivemu pogumu naših fantov se je zahvaliti, da smo jih vrgli tako daleč preko ogrske meje, dasi jih je bilo najmanj štirikrat toliko kakor nas. V tem kratkem času je bilo nič manj kakor 7 krvavih bitk, v katerih je imel sovražnik vselej velike izgube, dasi tudi naše niso bile majhne Povsod, koder smo prodirali, smo srečavali številne ujetnike, gnane od naših patrulj. Rusi se ravno naših domobrancev zelo boje. Poznajo jih po srebrnih planinkah na ovratniku. Zaradi izbornega streljanja in nezlomljive vztrajnosti jim pravijo »psi s c v e 11 i c a m i«, na kar so naši fantje zelo ponosni. V vsakem boju Rus spozna, kaj je kranjski fant. Kako ziala se dalo Rusi ujeli. nam priča sledeči zanimivi dogodek, ki nam ga poroča g. vojni kurat Leop. Turšič: Bilo jc ob reki Ropa. V nočni temini, ko nismo videli niti ped pred seboj, se jc zgodilo, da smo obvezovališče postavili preblizu fronte, komaj par sto korakov od ske pomožno pisarne bodo torej v bodoče sprejemale tudi prošnje svojcev vpoklicanih. »Svojcem« je smatrati v tem oziru v 8 2. zakona z dne 26. decembra 1912, drž. zak. št. 237, naštete osebe. Gospodarske pomožne pisarne bodo pri vložitvi prošnjo svojcev vpoklicanih pred vsem imele ugotoviti, ako se nanaša prošnja na zadevo, katere rešitev je resnično v korist vpoklicanega samega ali pa je le v prid svojcev vpoklicanega (11. pr. žene vpoklicanega, ki vodi samostojno obrt). V prvem slučaju bode ravnati z zadevo tako, kakor da bi vpoklicani pismeno izrazil željo potom vojaških poveljstev. V drugem slučaju se z ozirom na to, da zamorejo dotični svojci vsak čas tudi brez pomožne pisarne dobiti primerno zastopstvo s pravoveljavnim pooblastilom, ne bode poverilo članu pomožne pisarne rešitev dotične zadeve, marveč se bode omejilo delovanje pomožne pisarne pri takih zgolj le na korist svojcev podanih prošnjah na to, da se dajo nasveti in podučila, V takih slučajih seveda tudi ne pridejo v poštev kolkovne in pristojbinske ugodnosti. Neka gospodarska pomožna deželna pisarna je opozorila na to, da poštni odnosno finančni uradi ne izročajo na vpoklicanega naslovljenih denarnih in vrednostnih pošiljatev rodbinskim članom, ako si vpoklicanec ni postavil pooblaščenca za prejemanje denarja. To postopanje, ki se sicer vjema z obstoječimi predpisi o izročevaviju denarja, bi pod sedanjimi okoliščinami lahko neugodno vplivalo na gospodarski položaj zaostalih rodbinskih udov. Zlasti se je to opazilo pri rodbinah obrtnikov, trgovcev, kmetovalcev in slič-nih. Da se rodbinam vpoklicanih tudi v (em oziru po možnosti opomore, jo pravosodno, finančno in trgovinsko ministrstvo dogovorno odredilo, da se imajo gospodarske pomožne pisarne pečati tudi s takimi slučaji. Oblastva in uradi, kateri imajo dostavljati na vpoklicanega naslovljeno denarno in vrednostno pošiljatev, bodo svojce dotičnega vpoklicanega podučili, da morajo pri pristojni gospodarski pomožni pisarni odnosno ako te ni, neposredno pri pristojnem okrajnem sodišču zaprositi, da se za vpoklicanega sodno postavi skrbnik. S tako prošnjo bode postopati tako, kakor z vlogo, v kateri bi vpoklicani to želel. Uradni izkazi izgub. Izgube 17, pešpolka. Ranjenci. Homar Matija, 5. stot.,- Honigmann Avgust, 12. stot., iz Črnomlja; Hribar Anton, 8. stot., iz Tuhinja; Hribar Janez, 5. stot., iz okolice Ljubljane; Huč Ignacij, 5. stot., iz Trebnega; Irt Janez, 6. stot., Iskra Jožef, 8. stot.; Jakoš, 7. stot.; Jakuš Natal, 5. stot., Jankovič Peter, 9. stot., iz Kcmpolja; Jeglič Tomaž, 7. stot., Jereb Franc, 9. stot.; Jerič Jožef, 8. stot.; Jerina Mihael, 11. stot.; Jesenšek, 7. stot., Jesih Pavel, 3. odd. stroj, pušk; Kalan Pave!, l.stot., iz Škofje Loke; Kalan Peter, 14. stot., Kalinšek Alojzij, 5. stot., iz Predoslja pri Kranju; Kanduč Ignacij, 10. stot., Kašnik Jožef, 11. stot.; Kastelic Franc, 3. nad. stot., iz Podboršta pri Litiji; Kavšek Franc, 8. stot.; Klemen Jakob, 11. stot., iz Postojne; Klevižar Franc, 12. stot.; Klobčavar Emil, 8. stot., iz Ljubljane; Knez Janez, 15. stot.; Kočevar Franc, 12. stot., Koderman Ignacij, 7 stot.. iz ljubljanske okolice; Korbar Alojzij, 7. stot., iz Mengša; Kosec Pavel, 6. stot., iz Mengša; Košir Franc, 1 odd. strojnih pušk; Košmerl Anton, 10. stot,, iz Mengša; Košir Franc, 1. odd. stroj, pušk; Košmerl Anton, 10. stot.; Kotar Franc, 7. stot., iz Moravč; Koučan Jožef, 5. stot., iz Horjula; Kožuh Franc, 8. stot.; Kramžar Franc, 4. stot.; Kranjc Jakob, 9. stot., iz Vrhnike; Kren Alojzij, 11. stot.; Krute Franc, 4. marškomp.; Kukovica Anton, 12. stot., iz Šmart-nega pri Litiji; Kurr.ik Franc, 15. stot.; Kušlan Edvard, 12. stot., iz Cerknice; Kužnik Franc, 5. stot.; Kužnik Rudolf, 7. stot.; Kuzulc Jožef, 8. stot.; La-cijan Ludvik, 8. stot., iz Domžal; Lavrič Janez, 6. stot.; Lavrič Ignacij, 12. stot., iz Vel. Gabra; Le-ban Jožef, 8. stot.; Lekše Alojzij, 12. stot., iz Prečne; Lenger Janez, 6. stot.; Leskovšek Matija, 1. marškomp.; Lipovšek Jurij. 8. stot.; Lovše Franc, 10. stot., iz Dobrunj pri Ljubljani; Lužar Franc, 14. stot., iz Prečne; Luzbi Janez, 5. stot., iz Ihana, okraj Kamnik; Maček Anton, 5. stot.. iz Dev. Mar. v Polju; Maček Franc, 12. stot.; Majdič Pavel, 5, stot., iz Jarš pri Kamniku; Mali Janez, 5. stot., Malnar Jožef, 11 stot.; Marcntič Janez, 7. stot.; Marolt Jožef, 7. stot.; Medja Valentin, 9. siot.; iz Bohinjske Bistrice; Mencin Jožef, 12. rtot.; Mescc, 7. stot.; Mesec Alojzij, 1. stot., iz Vrhnike; Miglič Mihael, 9. stot.; Miklaučič Janez, 12. stot.; Mikuž Franc, 12. stot.; Mišmaš Jožef, 11. stot.; Mohar Alojzij, 10. slot., iz Dobrepolja; Mravinec Rok, 14. stot., iz Vinice; Mrzelj Franc, 12. stot.; Miiller Janez, 8. stot.; iz Loke pri Črnomlju; Mu!!ey Jakob, 10. stot.; Novak Martin, 8. stol.; Nussdorfer Pavel, 4. odd. stroj, pušk; Oblak Anton, 1. stot., iz Javorja_Oblak Janez, 1. odd. stroj, pušk, iz Trate; Ogrinc Franc, 14. stot.; Ogulin Janez, 1. odd. stroj, pušk, iz Metlike! Oman Andrej, 12. stot.; Osel Karel, 9. stot.; Ostronič Rudolf, 10. stot.; Ozanič, 10. stot.; Ozitr.ek Jožef. 12. stot.; Pavlovič Franc, 7. stot.; Pečnik Franc, 10. stot.; Pelič Franc, 10, Stot.: Penko, 7. stot.; Perič Janez, s Turjaka; Pcruci Vladimir, 4 stot., iz Tomišlja; Pesič Janez, 1. nad. stot., iz Čateža; Pctač Janez, 10. stot,, iz Šmartna; Petelin Janez, 7. stot., iz Preserij; Petje Jožef, 11. stot., iz Moravč; Petrič Franc, 1. stot., iz Vipave; Pezdir Tobija. 7. stot., iz Ljubljane; Pistotnik Franc, 9. stot.; Plahuta Franc, 9. stot.; Planko Franc, 3. stot.; Podlesnik Dioniz, 2. odd. slroi. nušk; Podkovec Anton, 12. stol,; Pregelj Jožef, 10. stot,; Presek Alojzij, 3. odd. stroj, pušk; Princ Jožef, 12. stot.; Pugclj Franc, 8. stot., Radi Franc, 7. stol., iz Krškega; Radovan, pešec; Ra-kovec. 7. stot,; Rakoie Mihael, 7. slot., iz Prečne; Rani Andrej, 1. odd. stroj, pušk, iz Selc; Rant Gašper, 11. stol.; Ravnik Franc, 11. stot., iz Bohinj. Bistrice; Ravnihar Franc, 12. stot.; Ravnikar Luka, 10. stot.; Repar Anton, 1. slot., z Iga- Ribič Lovrenc, 11. stot.; Rihtaršič Janez. 3. atol., iz Selc; Kobič Alojzij, U. stot., iz Gorij; Roclman Viktor, 7. stol., iz Vipavci Rotliel Jožef, 12. stot.; Rožunec Valentin, 14. stot., iz Št. Vida nad Ljublajno; Rožnik Anton, 9, siot., iz Medvod; Rus Janez, 9. stot,; Šabec Anton, 3. stot.; Šari Anton, 1.4. stot.; Schlei-mer Franc, 7. stot,; Schloeser Štefan, 7. stot., iz Št. Vida pri Ljubljani; Schmidt Janez, 7. stot., iz Selc; Schubcrt Leo, 8. stot.; Seljan Franc, 1. stot.; Še.gic Alojzij, 12. stot.; šcšcrc Franc, i. odd. stroj. pfjflO, w Dev. Marije v Polju; Šinkovec, 9, stot,; Sttnik Franc, 8. stot,; Skobe Franc, 8. stol:.; Sku-bic, 7. siot.; Šltufca Franc, 3, odd. stroj, pušk; Špa-rovec Avgust, 3. odd. stroj, pušk, iz Avšiš; Špcnko Janez, 9. stot., iz Vodic; Srdoč Jožef, 8. stot.; Sre-brnjak Franc, 9. stot., iz Kandije; Srna Janez, 7. stot., iz C-orij; Štampohor Janko, 12. stot., iz Adle-Sič; Stare Alojzij, 5. stot., iz Škofje Loke; Starina Franc, 12. stot., iz Tržišča; Šteblaj Jožef, 12. stot.; Štefe Jožef, 10. stot., iz Sv. Ane, okraj Kranj; Slepič Franc, 8. stot., i t. Prapreč pri litiji; Šterlc Janez, 8. stot.; štibcij Franc, 7. stot., iz Stare Loke; Stranjar, 7. siot,; Štrukelj Mihael, 1. nad. stot., iz Št. Vida nad Ljubljano; Štrukelj Franc. 8. stot., iz Zgornje Šiške; Sušič Janez, 9. stot., iz Podgore pri Gorici; Sušnik Janez, 9. stot., iz Gojzda nad Kamnikom; Šuštaršič Rudolf, !2. stot.; Svanikar Janez, 12. stot., iz Črnegavrha; Tanko Franc, 12. stot., iz Ribnice; Terčcj Matija, 8 stot.; Timischl Mihael, nad. rezervnik; Tomšič Janez, 9. stot., iz Knežaka; Tončar Janez, 5. stot.; Tosič Janez, 5. stot.; Trcnko Frar.c, 3. stot.; Uršič Štefan, 8. stot., iz Trate; Vatovec Jožei, 2. odd. stroi, pušk; Verderber, 7. slot.; Vidrih Janez, 8, stot., iz Goč; Viharnik Janez, 10. stot., iz Predoselj pri Kranju; Visintin Alojzij, 9. stot.; Visintin Jožef. 8. stot.; Vodičar Janez, 8. stot.; Vodnik, 7. stot.; Vonta, 7. stot.; Vozu Mirko, 8. stot., iz Kotredeža; Vrhovnik Janez. 8. stot., iz Mavčič; \Veiser Ferdinand, ;4. stot.; Zabrezovnik Jakob, 4. marškomp., iz Podhruške nad Kamnikom; Zajec Franc, 1. odd. stroj, pušk, iz Ljubljane; Zalaznik Peter, 4. stot., iz Horjulja; Žaubi Mihael, 11. slot.; Zelenec Jožef, 4. nad. slot., iz Idrije; Želko Jožef, 10. stot ; Želko Jožef, 9. stot.; Žerov-nik Janez ali Jožef, 9. stot.; Žibert Primož, 7. stot.; Židan Valentin, 9. stot., iz Dev. Marije v Polju; Žnidar, 9. stot.; Žnidaršič Jožef, 8, slot., iz Bučke; Zorman, 7. stot.; Zupančič Jožef, 1, nad. stotnija; Zupan Anton, 9. stot.; Žvegelj Franc, 7. stot., iz Jesenic. XXX Popravki k sezcamom izgub. Sever Viktor, 17. pp., 12 stot., iz Ljubljane, ujet. V seznamu izgub št. 21. je bil označen za ranjenega. — Bohinc Anton, 17. pp., 2. stot., iz Trate pri Škofji Loki, ujet. V seznamu izgub št. 21. je bil označen za ranjenega. — Dobre Franc, 17. pp„ 9. stot., iz Selc nad Škofjo Loko, ujet. V seznamu izgub je bil označen za ranjenega — Gregorič Andrej 17. pp., 12. stot., iz Sodražice, ujet. V seznamu izgub št. 21. je bil označen za ranjenega. — Jakomini namesto Jako-nin Janez, 17. pp., 5. stot., iz Brezovice pri Ljub-lajni. — Kodelja Franc, 17. pp., 9. stol., iz Vipave, ujet. V seznamu izgub št, 21. označen za ranjenega. — Lukač Anton, 17. pp„ 2. stot., iz litijskega okraja, ujet. V seznamu izgub št. 21. označen za ranjenega. — Mikec Janez, 17. pp., 5. stot., iz Št. Jerneja na Dol., ujet. V seznamu izgub št. 21. označen za ranjenega. — Može Rudolf, 17. pp., 10. stot., iz Prečne na Dol., ujet. V seznamu izgub je bil označen za ranjenega. — Pirnat namesto Dirnat Martin, 17. pp., 3. stot., iz Trojan nad Kamnikom, ujet. V seznamu izgub št. 21. je bil označen za ranjenega. — Potokar Bernard, 17. pp., 9. stot., iz Št. Vida pri Zatični, ujet. V seznamu izgub št. 21. je bil označen za ranjenega. — Stine Janez, 17. pp., 6. stot., iz kočevskega okraja, ujet. V seznamu izgub št. 21. je bil označen za ranjenega. — Spitznagel Mihael, 17. pp., 9. stot., iz črnomeljskega okraja, ujet. V seznamu izgub št. 21. je bil označen za mrtvega. — Zorman Janez, 17. pp., 9. stot., iz kamniškega okr., ujet. V seznamu izgub št. 21. je bil označen za mrtvega. Vsi navedeni ujetniki 17. pešpolka se nahajajo v Atkarsku, gubernija Saratow, Rusija. Nadporočnik Šircel Jožef, 80 pp., ujet v Rusiji; označen je bil svoječasno za ranjenega. XXX Iz seznama izgub št. lil. Nadporočnik Nesch-mach Jožef, 27. dom. p., ranjen; stotnik vitez Noe Emil, 27. dom p., ranjen; praporščak Tavčar Franc, 25. polj. top. p., 6. bat., ranjen. Izgabe 17. pešpolkn. Vsi navedeni vojaki 17. pešpolka se nahajajo v ruskem ujetništvu. Večina njih je v Atkarsku, gubernija Saratow, Rusija. Pri teh ne bo označen kraj ujetništva. Tisti pa, ki se nahajajo drugje, bo označen kraj njihovega ujetništva. Arko Franc. 4. stot., iz Ribnice; Benčina Alojzij, 6. stot., iz kočevskega okraja; Bizilj Karel, 2. stot., iz kamniškega okraja; Breskvar Franc, 2. stot., iz Ljubljane; Bukovec Jožef, 3. stot., iz Toplic pri Rudolfovera; Burjak Anton, 5. stot., iz Horjula; Čampa Franc, 4. stot., iz Sušja, okraj Kočevje; Cerkovnik Jernej, 7. stot.. iz Št. Jerneja na Dol., Corel Jožef. 14. stot., iz Banjeloke pri Kočevju; Debeljak Janez, 7. stot., iz krškega okraja; Drešar Jožef, 2. stot., iz Vodic na Gorenjskem; Er-bežnik Janez, 2, stot., iz Koroške Bele; Erčulj Alojzij, 9. stot., iz Podgore, okraj Kočevje; Fajdiga Anton, 11. stot., iz Temenice; Gabrijelčič Karel, 6. stot., iz Goriškega; Gregorec Jožef, 3. stot., iz Preddvora pri Kranju; Gregorič Janez, 2. stot., iz Ambrusa na Dol.; Hočevar Anton. 8. stot., iz Metlike; Hrovat Jožef, 6. stot., iz Toplic pri Rudol-fovem; Hudoklin Janez, 10. stot., iz okolice Rudcl-fovega; Jager Matija, 5. stot., iz Dobrunj pri Ljubljani; Jenšterle Jakob, 10. stot., iz Sorice pri Škofji Loki; Ježek Pavel, 14. stot., iz ljubljanske okolice; Kalar Martin, 6. stot., iz Velikih Lašč; Kepic Jernej, 4. stot., iz Terzina; Kermavnar Ignacij, 2. stot., iz Brezovice pri Ljubljani; Kersnič Karel, 12. stot., iz Ribnice; Kiančar Martin, 12. stot , iz ljubljanske okolice; Klepec Nikolaj, 3. stot., iz Adlešič na Dol.; Klinec Janez, 7. stnt., iz Aržiš; Kobilšek Peter, 6. stot., iz Aržiš; Kokelj Janez, 8. stot., iz kranjskega okraja; Kos Alojzij, 4. stot., iz ljubljanske ^lit^icKj Kos Janez, 2. stot., iz Moravč (tukaj ni nkznacep kraj ujetništva); Košir Štefan, 9. stot., iz BulUJJ/ce, okraj Litija; Kriso Rudolf, iz Trsta, ujet v Elabugi, gubernija Kazan, Rusija; Križan Anton, 11. stot., iz Božjakovega, okraj Črnomelj; Ladič Jožef, iz Istre, ujet v Serdobskera, gubernija Sara-tow, Rusija; Lipovec Janez, 1. stot.. iz Gorij pri Bledu; Lukančič Janez, 12. stot., iz Litije; I.upder Ferdinand, 3. stot., iz kočevskega okraja; Majcen Jožef, 9. stot., iz krškega okraja; Majdič Alojzij, 9. stot., iz Kanderš, okraj Litija; Mihalič Franc, 8. stot., iz Šmihela-Stopiče; Nelcc Matej, 4. stot., iz Starega trga na Notr.; Novšak Jožef, 7. stot., iz krškega okraja; Ocllazek Franc, 7. stot., iz Zagorja pri Litiji; Oražem ^ranc, 11. stol., iz Loke nad Kamnikom; Orešnik Alojzij, 7. slot., iz Mokronoga; Pavlovič Martin, 3. stot., iz krškega okraja; Per-par Franc, 1. stot., u novomeškega okraja; Pleško Franc, 7. sloi., iz Brezovicc pri Ljubljani; Pogačar Andrej, 2. stot., iz radovljiškega okraja; PokTukar Vinko, 4. stot., iz Gorij pri Bledu; Reonik Janez, 7. stot,, iz Moravč; Rulcšc Franc, 2. stot., iz novomeškega okraja; Samsa Stanislav, iz Trnovega na Notranjskem, ujet v Scrdobskem, gubernija Sara-tow, Rusija; Skobe Miroslav, 1. stot., iz litijskega okraja; Smolej Mihael, 4. stot., iz Kranjske gore; Štefe Franc, 3, stot., iz ljubljanske okolice; Sternad Janez, 2. nad, stol., iz Vidma na Dol; Šušteršič Franc, 5. stot., iz Iga pri Ljubljani; Tavželj Franc, 5. stot., iz Starega trga na Notr.; Trost Janez, 2. stot., iz postojnskega okraja; Učakar Janez, iz Špitaiiča nad Kamnikom; Višnikar Jožef, 11. stot., iz krškega okraja; Vovk Andrej, 1. stot., iz Trnovega na Notr.; Žabkar Alojzij, 5, stot., iz krškega okraje; Zakrajšck Alojzij, 7. stot., iz Šmarja pri Ljubljani; Žigon Janez, 11. stot., iz logaškega okraja; Zupan Anton, 4. stot., iz Zagorja pri Litiji. Vojaške zadeve. Odlikovanja.. Cesar je podelil duhov-ski zaslužni križ 1, vrste na belo-rdečem traku apostolskemu vojnemu vikarju Eme-riku Bjeliku kot vzor-škofu vojaške duhovščine, ki ugledno izpolnuje svoje dolžnosti pred sovražnikom, v priznanje izredno sijajnega delovanja, ki ga je tudi na bojišču neustrašeno in požrtvovalno dokazal. — Z vojaškim zaslužnim križcem 3. vrste z vojno dekoracijo so bili odlikovani: Pri 27. črnovojniškem polku major Josip Kosano-vič; pri 27. pp. stotnik Fran Moay; pri 9. polj. lov. bat. nadporočnik Henrik Stary; pri 5. drag. p. ritmojstra Kami! Bregant in Adolf Bernhard; pri 74. pp. stotnik Fran Dekleva. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: Pri 7. pp. poročnik v rez. dr. jur. Rihard Hornung; pri 27. pp. nadporočnik Oskar Horsitzer in nadporočnik v rez. Dragotin Cora; pri 87. pp. nadporočnik Rene pl. Ritter; pri 97. pp. azistenčni zdravnik v rez. dr. Silvij Fortuna, azisten-čnega zdravnika namestnik dr. Ruzziero Ruzzer tega polka je dobil zlati zaslužni križec na traku kolajne za hrabrost; desetnik Alojzij Krpan, 8. polj. top. p. pa srebrno svetinjo za hrabrost 1. vrste. Imenovani so bili: Polkovnik Vendelin Colerus pl. Geldern, 61. pp., za poveljnika 34. pešpolka. Ta častnik je do majorja služil pri 17. pp. v Ljubljani. — Za poveljnika 97. pešpolku polkovnik Egidij Adamovič, 15. pp. — Za vojaškega kurata v rez. stalne armade pa duhovnik ljubljanske škofije Anton Lovšin. Pozivni razglas. Kakor smo že poročali, so pozvani na črnovojno službovanje z orožjem, ako bodo na prebiranju spoznani, da so sposobni zato, v letih 1891, 1895 in 1896 rojeni črnovoj ni zavezanci in pa tisti v letih 1878, 1879, 1880 in 1881 rojeni črnovojni zavezanci, ki so, ne da bi bili prej v avstrijsko-ogrski monarhiji zavezani vojni dolžnosti, dosegli avstrijsko ali ogrsko državljanstvo še le po 31. decembru tistega leta, v katerem so dovršili 33. leto starosti. Prebi-ranla se bodo vršila od 10. februarja do 3. aprila 1915. Kraj, dan in ura se razglasi s posebno objavo. Vsi zgoraj omenjeni črnovojni zavezanci, potem tisti črnovojni zavezanci, ki bivajo izven svoje domovinske občine, se morajo na vsak način in sicer v času do konca februarja leta 1915. na občinskem uradu (magistratu) občine svojega bivališča zglasiti. Nadaljne podrobnosti so razvidne iz lepakov. iz Amerike. AMERIŠKI NEMCI PROTESTIRAJO. Warnsdort, 24. januarja. Semkaj jc iz Čikaga dospelo pismo neke avstrijske družine ,v katerem se poroča, da so Nemci v Ameriki razburjeni, ker ameriška vlada dovoljuje izvoz topov, orožja in drugih vojnih potrebščin v Anglijo in Francijo. Nemci prirejajo številne protestne shode, na katerih sprejemajo resolucije, da se z navedenim izvozom preneha ali pa enako izvaža tudi v Nemčijo in Avstro-Ogrsko. PREOBRAT V MIŠLJENJU AMERIŠKEGA LJUDSTVA. Asch, 25. januarja. Bivši tukajšnji trgovec Andrej Kiinzel, ki že 30 let živi v St. Louisu, je pisal svoji tu živeči sestri Luisi Kithn pismo, datirano z dnem 31. decembra 1914. V pismu poroča, da se je splošno javno mnenje v Ameriki, ki je doslej — izvzemši seveda Nemce — bilo na strani Anglije, začelo hitro obračati v prid Nemčiji. Radi angleške samovolje na morju je namreč začela propadati angleška trgovina in rasti število brezposelnih; tako je samo v St, Louisu krog 45.000 brezposelnih moških in žensk. Tu Američani ne poznajo šale. Sedaj se je zbornici v Washing-tonu predložil zakonski načrt, ki sta ga izdelala poslanca Barthold in Wollmar, s katerim se ima uveljaviti zahteva ameriškega ljudstva, da izvaža Amerika svoje blago neovirano vsem nevtralnim državam brez razlike. Vlada bo sedaj tudi prisiljena, da ali ustavi izvažanje vojnega orožja in drugih vojnih potrebščin — drugim zloglasne dum-dum krogle —, ali pa prekliče svojo nevtralnost. Dobava podmorskih čolnov iz Amerike se je že prepovedala. Mioisirska krizo v H® ji. Cenzurirana graška »TagesposU piše pod zgorajšnjim naslovom: Giolit-tijev boj, mojstra italijanske politike, proti Salandri je dalckosežne važnosti, ki zanima cel svet. Le malo je še ovir za prijateljski razgovor trozveznih držav o posameznih aktualnih vprašanjih. V ozadju se pa pojavlja že polagoma slika velikih italijanskih sanj o enotni državi italijanskega jezika z obema cvetočima provincama ob Sredozemskem morju s Korziko in z Malto in s Tunisom, ki pomenja moč v Sredozemskem morju. Veselilo bi nas, če napeto delo diplom? cije in tistih državnikov, ki zastopajo prave koristi italijanskega kraljestva, doseže ta visoki smoter. Nihče ne privošči Italiji odkritosrčnejše in poštenejše nadvlade v Sredozemskem morju, kakor Avstro-Ogrska. Ce se gledajo dogodki skozi taka očala, izgledajo notranji politični dogodki v Italiji, ki se izigravajo zdaj in ki bodo dosegli svoj višek 18. februarja, ko se bo sestala zbornica, če ga niso že prekoračili, čisto drugače, kakor se je pričakovalo še pred dvema tednoma. Osrednji velesili ste pripravljeni za vsak slučaj, z odkritim veseljem bi pa pozdravili, če zmaga samoizpoznanje in modrost tudi v Italiji in omogoči tako politiko, ki zagotovi popoln uspeh vojske tistim, ki so ga zaslužili in ki koristi kulturi in pravičnosti. Veselje bi bilo še podvojeno, če se zato vojska hitro konča in se ustavi strašno prelivanje krvi. Počasi se odpira mali solv čni žarek bodočnosti. Dalje poroča graška »Tagespo^t. iz Rima: V zbornici se že govori o bodoči parlamentarni bitki, v kateri zmaga Salandra, ki je s svoje strani izjavil, da se ne straši boja. Ko je sprejel poslance, ki so se pritoževali radi pozne in nezadostne vladne pomoči v potresnem ozemlju, je izjavil ministrski predsednik: »Iz gotovih znamenj sklepam, da se namerava pod pretvezo potresa napad na ministrski poštni voz. Dobro, a pripomnim, da napadalci ne nalete več na poštno kočijo, marveč na oklopni avto, oborožen z nekaterimi re-volverskimi topovi. Ministrski oklopni avtomobil se lahko prevrže in opleni, a prelivanje krvi ostane neizogibno.« Vejsla z Rosi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Ruski napadi v Karpatih odbiti. — 1050 Rusov ujetih, Dunaj, 25. januarja. Uradno se poroča; Na Poljskem in v Galiciji ni bilo nobenih bistvenih dogodkov. Samo ob Nidi se je vršil živahen artiljerijski boj. Da bi zopet pridobili od nas osvojene postojanke v zgornji dolini reke Ung pri Vezerszallas, so Rusi napravili protinapade, ki so pa bili krvavo odbiti. Poizkus sovražnika, da bi pri Rafainovi prodrl, se je popolnoma ponesrečil. Sovražnik se je umaknil čez Zielono. V bojih ULANCI NAPADAJO. Po bitkah na Poljskem, v katerih so bili Rusi opetovano potolčeni, si je naša kavalerija, zlasti pa ulanci, pridobila velikih zaslug pri zasledovanju sovražnika. Velika gibkost ulanskih oddelkov se je pri tem posebno ugodno uveljavljala, medtem ko pehota po slabih ruskih potih ni mogla dovolj hitro za sovražnikom. zadnja dva dneva smo v Karpatih ujeli 1050 Rusov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. XXX NEMŠKO URADNO POROČILO. Nemško napredovanje na vzhodnem Pruskem. Berlin, 25. januarja. Veliki glavni stan: Na vzhodnem Pruskem se vrše artiljerijski boji na fronti Lee (Lotzen) vzhodno od Gabina (Gumbinnen) in severno. Sovražnika je naš ogenj prisilil, da je zapustil posamezne postojanke severno od Gabina. Severovzhodno od Gabina so bili sovražni napadi s težkimi izgubami za Ruse odbiti. . Na severnem Poljskem ni nobene iz-premembe. Vzhodno od Pilice se ni zgodilo nič posebnega. Najvišje armadno vodstvo. RUSKA VOJNA POROČILA. Kodanj, 25. januarja. Po ruskih nji Bzuri in Suhi dalje. Posebno pri Huminu, Borzymo\vu in Suhi so nemški napadi izredno siloviti. Vojni poročevalec lista »Nowoje Wremja« označuje Humin kot točko izredno velike strategične vrednosti in izjavlja, da .Nemci tu nastopajo tako ljuto kakor še nikdar prej. — Poročevalec lista »Russkoje Slowo« opisuje srdite boje med Rusi in Nemci pri Loslaku, v katere je na obeh straneh s strašnim učinkom posegla artiljerija. Rusi so baje po teh bojih v popolnem redu menjali svoje pozicije. — »Birshewija Wjedo-mosti« pišejo, da nameravajo Nemci in Avstrijci na Poljskem prezimili. List se ob tej priliki pritožuje o izdajalskem poljskem prebivalstvu, ki očividno pomaga sovražniku. —Vojni poročevalci drugih listov opozarjajo, da že več dni ni nobenih poročil o Przemyslu. Najbr-že se je nameravani ruski generalni naskok na trdnjavo zaenkrat opustil. V Karpatih so v teku živahne akcije. O vzhodni Pruski se poroča, da je položaj neizpremenjen, vendar ruska ofenziva vedno napreduje, čeprav so pričeli Nemci zbirati močne kavalerij-ske čete. NOVA SILOVITA RUSKA OFENZIVA. Kolin, 25. januarja. »Daily Tele-graph« poroča iz Varšave: Prvi oddelek ruskega vojnega načrta meri zdaj na to, da novo bojišče, še predno mine ta mesec, obrne pozornost celega sveta ilase. Nameravana velikanska ruska ofenziva jc prikrojena posebnostim se-"rtave ruske armade in sodelovanju njenih posameznih delov. XXX K BOJEM PRI KRAKOVU. r Krakov, 25. januarja. Socialno-demokratični »Naprzod« poroča k de-cemberskim bojem pri Krakovu, da so so v tem prostoru borili ruski zbori št. 9, 10, 11 in 21. Ti zbori so tvorili armado generala Raclka Dimitrijeva. Ti zbori so v septembru minolega leta zasedli Lvov. USPEH NAŠE ARTILJERIJE PRI TARNOWU. Krakov, 24. jan. Dohajajo poročila 6 novih uspehih naše artiljerije. V okolici zahodno od Tarnowa so še Rusi sredi decembra imeli v oblasti na zahodnem Dunajcu važne postojanke, med njimi veliko pristavo. Po obstreljevanju so se umaknili Rusi 600 korakov. Osobito so učinkovali 30"5 cm baterije. POZDRAV IZ PRZEMYSLA. Aviatik poročnik A. M. je poslal nekemu znancu v Ljubljani pismo do-poslano potom zračne pošte, ki izvaja. Od 1. novembra se nahajam med letalci v obleganem Przemyslu, kjer je napočil čas zanimivega velikega delovanja, doba tistega dela, ki vsled svojega uspeha šele zadovolji. V 36 poletih sem dozdaj v letalni dobi nad 50 ur preletel 4225 kilometrov nacl sovražnikovimi četami. Vsega, kar sem videl in preživel, morem z besedami komaj opisati: poizvedovalni poleti v notranjem obsegu trdnjave do bojnih črt lastnih sil; opazovanje ob streljanju naših najtežjih topov, poleti za metanje bomb in celo zasledovanje sovražnikovih letalcev, ki so nameravali, obiskati mesto, nudi veliko izprememb. Upam, da svoj čas v vašem krogu veliko povem, kar jc zdaj težko izvedljivo z ozirom fa pomanjkanje časa in ker se tudi to težko opiše. 30. novembra sem dobil ognjen krst kot letalec, ko sem dobre volje in svež izstopil iz malega kupa razvalin. Prizor se vidi na pridejani Taki prizori izgledajo vedno huj-Sc, kakor so v resnici; polet v sredi oblakov ruskih šrapnelov povzroči med gledalci vedno večjo grozo, kakršno °bčuti letalec sam. OBLEGANJE PRZEMVSLA. Beriin, 25. januarja. Vojni poročevalec lista »B. Z. a. M,« poroča iz avstrijskega vojnega poročevalskega stana: Skoro vsak dan došli letalci iz Przemysla vedno prinašajo nova poročila iz oblegane trdnjave. Napadi na trdnjavo so skoro popolnoma prenehali, odkar so na o Božiču pričeti artiljerijski boj odločno odgovarjali težki trdnjavski topovi. Od takrat vlada skoro popolen mir. Izpadalne čete so še vedno zelo delavne. Okoli 5000 ruskih ujetnikov se nahaja v trdnjavi; 1200 od teh je bilo ujetih pri izpadih posadke. Ta je zaplenila tudi veliko množino municijskih voz, vojnih kuhinj in metalcev svetlobe ter prisilila Ruse, da so zapustili več važnih opi-rališč. Pri nekem ujetem ruskem častniku so našli list »Russkoje S!owo«, ki v uvodnem članku ostro graja taktiko generala Radka Dimitrijeva in konča takole: Obleganje Przemysla nas je doslej stalo več izgub, kot osemdnevna druga krvava bitka pred Przemyslom, OPUSTOŠENJA NA POLJSKEM. Krakov, 26. januarja. »Kurjer Warszawski« poroča: Vsa okolica od Gostynina do Sochaczewa je uničena. Kraji so vpepeljeni, cerkve razstrelje-ne, gradovi poškodovani, o ozimini ni nikake sledi, nikjer ni videti ljudi, vse jc pobegnilo. Koszele\v, Humlin, Bialo-torsk, Hutarafajska, Nagodovo in Gombin so popolnoma razdrti. Katoliške in protestantske cerkve v Osmoli-nu, Kiernoziji in v Hawi so močno po-škodvane. Požgani so kraji Emilianow, Karbin, Staropol, Nemški Lwowek, Gilowka, Zaluskow. Krasen grad v kraju Gizyce je opustošen, kakor tudi starodavna cerkev v Brochowu ob Bzuri, kjer je bil kršen Chopin. Beda je strašna, prebivalstvo strada — ni živinske klaje, ni žita, ni slame; značilni mlini na veter, ograje, lope, vse je izginilo iz tal. Iz kraja Sochaczew je pobegnilo skoraj vse prebivalstvo, cela vrsta hiš je podrtih. Žalostno izgleda Blonie; ljudje so ušli, beda in revščina, kamor pogledaš. Ker manjka živil, je draginja strašna; moka, kruh, sol, petrolej se le težko dobi. PRAVOSLAVNO NOVO LETO V LVOVU. Krakov, 25. januarja. »Novva Reforma« posnema iz v Lvovu izhajajoče »Pri-karpatske Rusije« naslednje poročilo: Na dan pravoslavnega Novega leta so se pri županu dr. Rutovskem ostentativno oglasili reprezentanti iz vseh krogov poljskega prebivalstva ter se mu zahvalili za vodstvo mesta v tako težkih časih. Ob sprejemu je bilo izrečenih več govorov. Med navzočimi sta bila tudi oba poljska knezo-škofa Bilczewski in Theodorowicz, dalje bivši namestnik grof Leon Pininski, poslanec grof Henrik Badeni, visoki sodni funkcionarji, zastopniki časopisja, literarnih krogov, občinskega sveta in dr. Kot PRVI ZRAKOPLOVNI NAPAD NA ANGLEŠKO. Kljub vsem varnostnim odredbam angleških oblasti se je nemškemu zračnemu brodovju vendar-le posrečilo, da je napadlo Anglijo. Posebno zanimivo je, da je angleška policija ravno v tistem trenutku, ko se je izvršil nemški napad, dobila posebna navodila za take možnosti. Toliko je gotovo, da Severno morje ni nobena ovira za nemške zra-koplovce in da je angleški strah pred njimi zelo opravičen. Če je že nemško brodovje z napadom na angleško vzhodno obal (Hartlepool, Scarborough itd.) dokazalo, da Anglija na morju ni več nedotakljiva, dokazuje čin Zeppelinov-eev, da Anglija tudi proti zrakoplovom nima brezpogojno varnostnega sredstva. Na našem zcmljevidnem načrt-ku so prizadeti kraji podčrtani. prvi je nagovoril župana podžupan dr. Stahl; za njim sla govorila bančna ravnatelja dr. Lewicki in Ohly. Dr. Rutowski je odgovoril z velepatriotičnim govorom, v katerem je naglašal velike zasluge lvov-skega mesta. XXX POLOŽAJ V KARPATIH. Vojaški sotrudnik graške »pi^-post« izvaja; Na gališkem karpatskeme predozemlju se izvedejo najbrže v najkrajšem času velike akcije, ki mogoče učinkujejo tudi na splošen položaj. Lahko se tudi sodi, da se nadaljujejo naši uspešno uvedeni napadi na črti Tarnovv—Gorlice. Budimpešta, 25. januarja. S kar-patskega bojišča se poroča: Rusi, ki so v zadnjih dneh tednih takorekoč brez velikih bojev zasedli več zahoclnobuko-vinskih mest, sedaj ne morejo več naprej. Črta, katero so Rusi dosegli precej čez Tatarski prelaz, se prične pri gališki vasi Mikulicin in se vleče ob vznožju Karpatov v Bukovino. Pod gorovjem Czornahora so Rusi obsojeni k brezdelju, ker ne morejo priti do pre-liov čez gorovje. Tu so zasedli Žabic in Bystrzet. Južno od tu sc vleče ruska fronta ob bregovih Czarny Czeremosz in Biali Czeremosz nasproti marmaro-škim Snežnikom, vendar je neverjetno, da bi Rusi tu pričeli s kako akejo. To mejo obvladujejo naše čete. Dalje proti .jugu, ob reki Czibo so Rusi občutili našo pripravljenost, kajti Kirlibabo so naše čete zopet osvojile nekaj ur pozneje, ko so se tam pojavili kozaki. Položaj v severovzhodnih Karpatih je danes tak, cla nameravajo Rusi, da bi dobili kaj živil, z večjimi četami preplaviti zahodno Galicijo. Dogodki, kateri se tu pričakujejo, bodo avstrijsko fronto pomaknili ocl Uszoka do Kelemen-Lovasa ob rumunski meji. ZIMSKA VOJSKA V KARPATIH. Budimpešta, 25. januarja. Vojni poročevalec lista »N. P. Journal« brzojav-Ija iz vojnega poročevalskega stana: Boji v galiških Karpatih pridobivajo vedno bolj značaj zimske gorske vojske. Ozemlje med Dunajcem in Karpati do Gribo\va pokriva debela snežena plast. Postojanke segajo do najvišjih grebenov. Ker je tren po oledenelih cestah odpovedal, prenaša živila in mu-nicijo tovorna živina. Naše postojanke segajo do blizu Gorlic. NAŠI ZASLEDUJEJO RUSE PROTI RADAUCU. Budimpešta, 26. januarja. »Az Est« poroča: Ostanki pri Kirlibabi po-tolčenih ruskih čet so bežali proti Lu-cini in Moldavi. Naše zmagovite čete so Rusom v smeri proti Radaucu neprestano za petami. RUSI SE UMIKAJO. Budimpešta, 25. januarja. »Pesti Naplo« poroča: Vslcd naše zmage pri Kirlibabi in Jakobeniju se sovražnik umika. Ruski poveljnik ima svoj sedež v Kimpolungu. Grof Meran, predsednik Bukovine se jc izrazil nasproti neki uradni osebi, da je naš položaj v Bukovini izvrsten in da se Rusi umikajo. XXX RUSKE REZERVE. Bukarešt. Iz Kišeneva došli potniki pripovedujejo, da je ruska vojna uprava mobilizirala letnike 1891 do 1894 in da jih je 21. in 22. t. m. na par-niku »Rus« poslala iz Izmajle v Reny. Od tu so bili poslani v Kišenev, kjer so jih z vsemi potrebščinami preskrbeli. V soboto, 23. t, m., so prišle te čete v Nom-o Sielce in ocl tu so bile poslane na bojišče v Bukovino. Nadalje pripovedujejo, da so bili rekruti, ki bi bili uvrščeni v armado šele v maju 1915, brzojavno vpoklicani. Evidenčno število teh rekrutov je po »Odeski Listok« 585.000. Ravno ta list poroča, da so avanzirali vsi gojenci drugega letnika vojaških akademij za častnike in bili poslani na bojišče. V začetku marca meseca avanzirajo tudi gojenci prvega letnika vojaških akademij za častnike in bod o takoj poslani na bojišče. VPOKLICANJE NESLUŽBUJOČE ČRNE VOJSKE V RUSIJI. Pariz, 26. januarja. (Čez Rim.) Pe-terburška brzojavna agent ura poročsk uradno, da se vpokliče neslužb^oca ruska črna vojska letnikov 1875 do 1895 pod orožje. Ruski listi beležijo, da se nemško-ruska vojska kmalu odloči, in sicer pred Varšavo. Kdor zmaga pred Varšavo, najbrže tudi končno zmaga. XXX NOVOSTI IZ RUSIJE. Berolin, 26. januarja. Varšavski listi poročajo, da sprejemajo tamošnje oblasti prošnje sodnih uradnikov, ki so pripravljeni, da sprejmejo sodna mesta v Vzhodni Galiciji. Zanimivo je, ker uradni poziv določa obseg Vzhodne Ga- licije do Rzeszowa, torej daleč čez San. Vzhodni Galiciji prištevajo tudi okraje, kjer nc bivajo sploh Rusi in tudi no Rusini. Pastorju Kannenfalku v Dor-patu so naložili globo 1000 rubljev ali pa tritedenski zapor, ker je v uradu govoril nemško. Iz Nišnega Novgoroda poročajo: Trgovsko društvo je sklenilo, da najgorečnejše podpira akcijo , moskovskih trgovcev glede na bojkot 1 nemškega blaga. Skliče se enketa, da določi, katero nemško blago naj se nadomesti z ruskimi izdelki. XXX PRISTANIŠČE ARHANGELSK ZA» MRZNJENO. Kolin, 25. januarja. Čez Stockholm poroča »Koln. Ztg.«, da je po poročilu ruskega zunanjega ministra pristanišče Arhangelsk zamrznjeno. XXX IZGON AVSTRIJCEV IN NEMCEV IZ RUSIJE. Kristijanija, 25. januarja. Izgon Av« strijcev, Ogrov in Nemcev iz vzhodno« morskih pokrajin in iz Finske je izsilil veliki knez Nikolaj. Vsi, ki ne bodo do 28. ja« nuarja zapustili omenjenih pokrajin, bodo kaznovani z dosmrtno ječo. S tem so prizadeti številni bogati trgovci in bankirji. Petrograd, 25. anuarja. »Rječ« poroča, da znaša število avstroogrskih in nemških državljanov, ki morajo na ukaz velikega kneza Nikolaja do 28. januarja zapustiti Petrograd, nad 5000. Petrograjski mestni poveljnik je razglasil, da se pri sovražnih inozemcih, ki niso slovanske narodnosti, ne bo delalo nobenih izjem, VARŠAVSKO VSEUČILIŠČE ZAPRTO ZA JUDE. Mnogo poljsko-judovskih dijakov, ki so morali vsled vojske prekiniti svoje študije na nemških in avstrijskih' vseučiliščih in so odšli v svrho nadaljevanja študij v Varšavo, na tamoš-njem vseučilišču niso sprejeli. ZADNJE NEMŠKE ŠOLE NA RUSKEM ZAPRTE. Kodanj, 25. januarja. »Russkoje Slowo« noroča, da je sedaj tudi zadnjih 11 nemških šol v baltiških vzhodnih provincah zaprtih. Neki vaški učitelj je bil aretiran, ker je imel v seji občinskega sveta nemški govor. XXX REVOLUCIONARNA GIBANJA V RUSIJI. Krakov, 25. januarja. Socialnodemo-kratični »Naprzod« poroča, da v Rusiji od dne do dne naraščajo revolucionarne struje. Obletnica Tolstojeve smrti je dala povod za celo vrsto demonstracij proti vojni in proti sedanjemu režimu. Demonstriralo se je v Jasni Poljani, Tuli in drugih mestih. Ob tej priliki se je razširilo na tisoče revolucionarnih proklamacij. Policija se trudi, da bi množice nahujskala proti judom. RUSIJI PRIMANJKUJE DENARJA. Sofija, 25. januarja. Tukajšnji ru«. ski poslanik Sawinski se jo peljal danes s posebnim vlakom nasproti ruskemu finančnemu ministru Barku, ki potuje čez Bolgarijo na Francosko in Angleško. Zagotavlja se, da hoče Bark vse storiti, da najame v Franciji in v Angliji veliko rusko posojilo, ker sicer Rusiji ni mogoče, da vzdrži vojsko čez marec in bi morala skleniti poseben mir. XXX RUSKI LISTI ZA POSEBEN MIR Z NAŠO DRŽAVO? Dunaj, 26. januarja. »Wiener A11 g. Zeitung« poroča, da, kakor poročajo danski in inozemski časopisi, več ruskih listov razpravlja o sklepanju posebnega miru med Rusijo in monarhijo tako, da bi odstopila Avstro-Ogrska vzhod no Galicijo Rusijo, nasprotno bi pa ne ugovarjala, če bi se priklopila Srbija habsburški monarhiji. Nas to poročilo zanima le v toliko, ker kaže, da se čujejo v Rusiji sami številni glasovi za izročitev Srbije in da jc pustila moč-* na ruska stranka pasti Srbijo. Pomorska bilko m Severnem morju. Angleško poročilo. London, 25. jan. (Kor. ur.) Reutbr, javlja: Admiraliteta poroča, da se je napad nemškega brodovja v Severnem morju ponesrečil. Nemška križarica »Bliicher« je potopljena, dve drugi nemški križarici pa težko poškodovani. Od angleških ladij se ni nobena potopila. London, 25. jan. (Kor. ur.) Reuter* jevo poročilo: Admiraliteta poroča dne 24. t. m.: Danes zjutraj jc opazilo angleško brodovje, katero so tvorile bojne in manjše križaricc pod poveljstvom vice- admirala Bcatty-ja in {lotila torpednih rušilcev pod poveljstvom komodorja Dyri'wigta, štiri nomške bojne križari-ce, več lažjih križaric in množico rušilcev, ki so zasledovale zahodno smer in se očividno hotelo podati proti angleški obali. Sovražnik se je takoj, ko je zapazil naše ladjo, obrnil, pa smo ga zasledovali. Ob 9. uri 30 minut dopoldne so pričele bojne križance »Lion«,( »Tiger«, »Princcss Royal«, Nevrsceland^, in »Indomitable« boj z nemškimi križa-ricami »Derfflinger«, Seydlitz«, »Mol-tke«, in »Bliicher«, ki jc že prej prišel v ognjeno črto. Dve drugi nemški bojni križanci sta biLi resno poškodovani, vendar sta lahko nadaljevali vožnjo in dosegli točko, kjer so nemški podmorski čolni in mine onemogočili nadaljnje zasledovanje. Angleška ladja ni nobena izgubljena. Izgube na moštvu so majhne. »Lion«, ki je vodila bojno črto, ima lo 11 ranjencev in nobenega mrtvega. Od posadke »Bliicher«, ki je štela 885 mož, se je rešilo 123 mož. z m VOJNE PRIPRAVE BOLGARIJE. Budimpešta, 26. januarja. »Magyar Hirlap« poroča iz Sofijo: Ministrski svet poziva vso državne in občinske, bolnišnice, naj uvajajo strežniške tečaje. Vse mora biti pripravljeno za slučaj, če se prisili Bolgarijo na vojsko. Tečaje organizira Rdeči križ, kraljica je prevzela protektorat. RUMUNIJA PRODAJA BENCIN TROJNEMU SPORAZUMU. Bukarešt, 25. januarja. »Universul« objavlja izjavo Assansa, da je Francija kupila v Rumuniji bencin, da ga ne dobe Nemci. »La PoIitique« pristavlja, da je podpisal pogodbo trojni sporazum in ne le Francija sama. ZBIRKE ZA SRBE V RUSIJI LE POČASI NAPREDUJEJO. Kodanj, 25. januarja. Po ruskih listih Srbom namenjene zbirke le počasi napredujejo. Grozi neuspeh. Nabiralno polo je prvi podpisal minnistrski predsednik Go-remikin, ki je daroval Srbom 50 rublje v. MARINKOVIČ IMENOVAN ZA POSLANIKA V BUKAREŠTU. Budimpešta, 26. januarja. Iz Sofije se poroča: Imenovanje srbskega poslanca Pavla Marinkoviča za srbskega poslanika v Bukareštu je tu provzro-čilo neprijetno pozornost. Marinkovič ni diplomat po poklicu. Po naročilu srbske vlado je bil odposlan pred meseci baje z mirovnim poslaništvom v Sofijo, a se je izjavil nasproti nekaterim časnikarjem tako izzivalno, da niso hoteli bolgarski krogi niti govoriti ž njim. IZPOPOLNITEV GRŠKEGA VOJNEGA BRODOVJA. Atene, 26. januarja. Nedavno so v neki angleški ladjedelnici izpustili v morje grško križarko »Paulos Kundu-riotis«, koncem tega meseca izpuste v morje novi poizvedovalni ladji »Sa-mos« in »Kreta«. VSTAJA V ALBANIJI. Atene, 25. januarja. Po poročilih s Krfa so zasedli albanski vstaši mesta Ee-rat, Malacustra in Fieri, V okolici Drača je položaj neizpremenjen, v mestu primanjkuje živil. SEVERNI EPIR SE PRIKLOPI GRŠKI. Atene, 25. januarja. Grški generalni štab je pozval na severnem Epiru štiri rezervne letnike pod orožje. V Korici se ustanovi 15. divizija. ioKada unije. Berolin, 25. januarja. »Berliner Zeitung am Mittag« poroča: Danes se je pričela splošna blokada Anglije po nemških podmorskih čolnih. Buri napadli Upinslon. London, 25. januarja. (Kor. urad.) fteuter poroča uradno iz Pretorije: Sovražnik je napadel s 1200 možmi in štirimi topovi pod vodstvom Kempa in Maritza Upington. Napad je bil odbit. Sovražnik je izgubil 12 mrtvih, 33 ranjencev. Ujetih je bilo 96 mož. Angleži so izgubili 3 mrtve in 22 ranjencev. — Wolffov urad pristavlja poročilu: Kako naj se presojajo poročila Angležev o njih izgubah, kaže pravkar objavljeno poročilo južnoafrikanskega poveljnika o boju pri Sandfonteinu. Boji no zaiioi. Nemško uradno poročilo. Nemci odbili francoske napade. Berolin, 25. januarja. Veliki glavni fitan poroča; N' Niouportu in Vp-.rnu so sc vršili artiljerijski boji. Jugozahodno od Berri-au-Baea smo izgubili nek jarek, katerega smo pred dnevi vzeli Francozom. Medtem ko sc je včeraj severno od tabora Chalons vršil le artiljerijski boj, je prišlo danes tudi do infanterijskih bojev, ki še trajajo. V Argonskem gozdu severno od Vptfduna in severno od Toula artiljeri-jft.živahno deluje. Francoski napadi na Ilartmanns-weilerkopf so bili vsi odbiti. Boji v gozdu so za Francoze polni izgub; nič manj kot 400 lovcev snlo našli mrtvih. Število francoskih ujetnikov se viša. Najvišje armadno vodstvo. Po zmagi nrl Soissonsu. Rotterdam, 25. januarja. »Niemve Courant« poroča, da imajo Nemci po zmagi pri Soissonsu splošno zevpet v rokah ofenzivo. Francozi pri Soissonsu izgubili 12.000 mož. Dunaj, 26. januarja. Poročevalec lista »Morningpost« izvaja, da so izgubili Francozi v bojih pri Soissonsu 12 tisoč mrtvih, ranjencev in ujetnikov. Obupen položaj Soissonsa. — Ženska župan v Soissonsu. Milan, 26. januarja. Pariški dopisnik lista »Italia« poroča, da je položaj v Soissonsu obupen. Vse občuduje ma-damo Maccjueret, ki namešča že štiri mesece župana. Njej gre zasluga, ker jo ostalo še nekaj meščanov v mestu. Rekvirirala je živino; neki pek je izjavil, dokler vztraja madame, ostanem i jaz v mestu. Tisti, ki so ostali v mestu, so za to nekaj časa še preskrbljeni z mesom in s kruhom. Nemci napadajo pri La Boiselle. Frankobrod, 26. januarja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Pariza: Po kratkem odmoru Nemci zopet napadajo na raznih točkah. Zdaj ne napadajo v dolini Aisne, marveč pri La Boiselle, odkoder je 4 km do kraja Albert na poti iz Bapaume v Campres. Tu so namreč vedno v nevarnosti nemške zvezne črte z dolino Scarp, kjer so vzeli Nemci že več kraje\\ Če Nemci osvoje Boiselle. od tam lahko osvoje Albert, kjer lahko ogrožajo Amiens. Zavezniki so Boiselle in okolico močno utrdili. Nemški polet do Pariza. U Berlin, 26. jan. »Lokalanzeiger« poroča iz Genfa: Poizvedovalni polet več zračnih vozil čez Reirns in Chaulnes do blizu Pariza se je popolnoma posrečil. Zasledovanje je ostalo brezuspešno. Vojni minister Millerana zadržuje še vedno uradno poročilo o škodi, ki jo je zadalo nemško zračno brodovje vojaškim zavodom. Francoski častniki skriti v nemški bojni črti. Rotterdam, 26. januarja. »Allge-men Handelblad« poroča iz Sluisa: V Maeuleboeke pri Thieltu je imelo pet francoskih častnikov telefonsko napravo skrito pod slamo. Ker so potrebovali Nemci slamo, so jo zaplenili. Ob tei priliki so našli pod slamo dupljino, v kateri so se nahajali častniki že en mesec in so telcianično obveščali francosko armado o položaju med Nemci. Z živežem so bili preskrbljeni še za tri mesece. Nova angleška armada pride na Francosko prihodnii mesec. Bellinzona, 24. januarja. Iz Berna poročajo iz uradnih krogov, da bo Hav-re celi mesec februar zam-t za vsak promet. Ta mesec se bo namreč prevažalo novo angleško armado. Črna francoska armada. Genf, 23. jan. Poincare je podpisal odlok, da se ustanovi črna armada senzalskih strelcev. Nov strah za Angleže. Berolin, 26. januarja. Neki strokovnjak razpravlja v listu »Artilleristi-sches Monatsheft« o resničnosti poročila lista »Times« o novem nemškem ladjinem topu, ki strelja 5 km dalje, kakor najboljši angleški top. Strokovnjak priznava, da obstoji top, ki strelja 42 km daleč, (Ta top bi torej streljal iz Ljubljane skoraj do Otoč, ki so oddaljene od Ljubljane 43 km, nadalje iz ižB$ibljane v Št. Vid pri Zatičini, iz Ljtfbljano 4 km od Logatca naprej!) Na najožjem mestu je Kanal širok približno 33 km. Ce bi se streljalo iz Ca-laisa v Dover, bi top ne nadvladoval le angleškega brodovja, marveč tudi nad zemljo oddaljeno do 8 km od obrežja. Anflleške uriprave proti morebitnemu Izkrcanju Nemcev. Haag, 28. januarja. »Daily Chroni-cle« poroča: Na zahodnem obrežju Anglije so postavili več milj daleč ograje iz žice, da obteže morebitno izkrcanje nemških čet na angleško zemljo. Položili so tudi mine, ki bi razpočilc, če bi nemške čete stopile na polja, ki so pod-minirana. Ujetniki v Lurdu. V Lurdu, slavnem božjepotnem kraju, se tačas nahaja tabor nemških ujetnikov, t. j. onih Nemcev, ki jih je Francija ob izbruhu vojne internirala. Katoličanom med ujetniki bo to pač ostalo v neizbrisnem spominu. Zloraba »Rdečega križa«. Rim, 21. januarja. »Tribuna« objavlja zasebno pismo iz francoske bojne črte, po katerem dovaža francoski »Rdeči križ« pod pretvezo, da gre po ranjence, municijo v bojno črto. Francoski vohuni v Belgiji. Rotterdam, 25. januarja. »Algemeen Handelsblad« poroča iz Sluisa, da so v Maenlebsekc pri Thieltu odkrili tajno francosko telefonično postajo s petimi francoskimi častniki. Postaja se je nahajala v zemlji pod velikim kupom slame. Ko so Nemci rabili slamo, so zasegli tudi omenjeni kup. Pod kupom so nepričakovano našli vhod v podzemeljsko klet, v kleti pa pet francoskih častnikov in telefonsko postajo, zvezano s francoskim vojnim taborom. V kleti je bilo še za tri mesece živil. Naša zmaga v južni Bukovini. »Pesti Naplo« poroča: Naša zmaga . nad ruskimi četami pri Jakobeniju je ustavila sovražnikovo ofenzivo v južni Bukovini. Sovražna ofenziva jc že takrat dobila udarec, ko so Rusi prišli v bližino gorskih hrbtov prelaza Rad-ne. Tukaj ni samo zaustavila njihovo prodiranje naravna moja, ampak tudi naše izborne postojanke. Na to Rusi najbrže niso računali in so očito mislili, da bodo naleteli na večje čete šele v srcu Sedmograške. V torek popoldne so prodirali Rusi iz Kirlibabe proti Lajosfalvi. Najprej so šli donski kozaki, ki so bili pozdravljeni iz naših postojank s strašnim topniškim ognjem. Več ur trajajoči topniški boj sc je končal z našo zmago. Rusi niso bili samo prisiljeni umakniti se nazaj, ampak so pričele prodirati tudi naše čete pod varstvom topniškega ognja. Prvi uspeh naše ofenzive je bil zavarovanje obrežja Zlate Bistrice. Naš sma Abdul Malika, ki izvaja, da je vzel Fez po 15dnevnem boju. Francozov je padlo in je bilo ujetih 3500 mož; veliko jin je bilo ranjenih. KANADSKI JEZDECI V EGIPTU. London, 26. januarja. »Times« poročajo iz Toronta: V zahodni Kanadi ustanavljajo polke jezdecev, namenjene za Egipt. ANGLEŽI NAPADLI HEDŽAS. Carigrad, 24. januarja. (Kor. urad.) Uradno se ^oroča: Angleži pričenjajo proti določilom mednarodnega prava in pravilom človeštva napadati obrežje Hedžas. Neka križarka je poizkušala s šalupami izkrcati čete v pristanišču Habia pri Džeddi. Z ozirom na odpor obrežne straže jc obstreljevala križarka pristanišče in se odpeljala nato v smeri proti Dahkianu. Šopoma in vojska. Petrcgrad. »Slovo« poroča iz Tokia: Voditelji stranke soijukai izjavljajo: Armadna predloga vlade, ki je dovedla, da sc je razpustil državni zbor, ker jo je odklonil, se je vložila zato, ker je bila določena, da se po njej dobo sredstva Za ekspedicijo v Evropi. Stranka se jc baie plede na japonsko intervencijo v Evropi razcepila v dva tabora. iz PoriBpisSie. PORTUGALSKE PRIPRAVE. London, 21. januarja. »Mancheste^ Guardian« poroča: Senat jc sprejel soglasno sledečo resolucijo, ki jo je predlagal Bernardo Machado. Ob novem letu izraža senat portugalski armadi in mornarici svoje popolno zaupanje na končni uspeh vojske, za katero se v sedanjem zgodovinskem trenutku vkrcava za obrambo pravic in najvišjih koristi naroda. Z istim zaupljivim pričakovanjem želimo odkrito in prisrčno in upamo na pravično zmago naše neločljive zaveznice Anglije, POLOŽAJ NA PORTUGALSKEM ZELO RESEN. London, 26. januarja. »Reuter« po« roča iz Viga: Potniki došli s Portugalskega trde, da je položaj nenavadno resen. Svoje meče je izročilo 300 častnikov v znak solidarnosti z vstajo in nočejo iz vojašnic, kjer ^e smatrajo za zaprte. S tem protestirajo proti vojnemu ministru, ki je bil prej monarhist in je zdaj prestopil k republikancem. OMILJENA CENZURA NA PORTUGALSKEM. Milan, 26. januarja. Madridski »E\ Huberte« poroča: Portugalska vlada je z 18. t. m. odpravila vso cenzuro časopisov in pisem namenienih v inozemstvo. Cenzuro brzojavk so omilili tudi glodc na brzojavke politične in vojaške vsebine. V Lizboni iz tega sklepajo, da je končno odstranjena nevarnost o udeležbi Portugalske v evropski vojni. Iz i!o>i!e. VOJNI HUJSKAČI IN SOVRAŽNIKI PAPESTVA. Rim. »Popolo dltalia«, ki sc jo ustanovil z denarjem dvomljivega izvora, ki hujska za vojsko, piše o obisku sv. Očeta v S. Marti: Italijansko državnike opozarjamo na nevarno množenje papeževih diplomatičnih operacij. ITALIJANSKE BANKE NE IZPLA-ČAJO DIVIDFND. Rim, 25. januarja. »Italia« poroda, da italijanske velike bpr>ke naibrže ne bodo razde1 Pe nobenih dividend. Vprašanje se bo tc dni spor.^umno odločilo. Banke so imele vsled vojske močno izgube. GENAMEV V RIMU. Rim- 25. januarja. Poročajo, da So-i* io ne lio dal časnikar jem nobenih no-sebnih poročil o Genadicvem obisku, ker želi bolgarska vlada sama, da se o obisku bivšega ministra, ki bo po po-vratku zopet takoj prevzel zunanje ministrstvo, obrani čim največja rezervi-ranost. Genadiev se poda za nekaj dni v Neapelj in Sorent, nato pa naravnost domov. PROTIALKOHOLNA POSTAVA V ITALIJI. Rim, 26. januarja. V Italiji se je 'uveljavila včeraj nova protialkoliolna postava, ki uvaja licenco za točenje likerjev in žganja, prepoveduje prodajo žganja ob praznikih in ob volitvah in vsem mladoletnim pod 16. letom, kakor tudi pijancem in umobolnim. Prepoveduje se tudi izdelovanje in uvoz absinta. Zanimive vaje v zraku proli Zeppelinov j nopodom m Pariz. Milan, 24. januarja. »Corriere della Sera« prinaša zanimiv opis »glavne vaje« za brambo Pariza pred Zeppelinovci. Vršila se je med 6. in 8. uro zvečer. Kljub temu, da se je občinstvo uradno obvestilo o nameravani vaji, se je vendar občinstva polastila panika, ko so ob 6. ugasnile vse luči. Večina prebivalstva je bila trdno uverjena, da gre za resničen napad Zeppe-linovcev. Vaja je mirno potekla, ker si pač nihče ni upal na cesto. Kasneje so nekateri bojda videli »Golobe« nad Parizom. Za časa vaje je bilo mesto v popolni temi. Cestne luči so bile ugasnene, vozovi so vozili brez luči. V vseh stanovanjih in javnih lokalih so morali imeti luči močno zasenčene in okna gosto zastrta. Ko je vaja minila in so zopet zagorele luči, so si vsi oddihnili. Vse je hitelo na cesto in gledalo proti nebu. Opp^ovalec na zvezdami v Bourges je izjavi da bi bilo pričakovati nemških Zeppelinovcev le v času,' kadar kaže barometer stalnost v atmosferičnih razmerah. Za avlomobiJno tovarno na Dunaju so sprejme takoj v trajno delo Nizozemska za mir. Haag, 24. januarja. (Kor. ur.) Vlada je zbornici predlagala, da se doba vojaške službe podaljša, ker to zahteva položaj. V proračunski seji je zunanji minister pristal na to, da se s posebnim ozirom na sklepanje miru ustanovi posebno poslanstvo pri Vatikanu, ker zahtevajo nizozemski interesi, da je Nizozemska zastopana pri mirovnih poRajanjih, ki se bodo morebiti vršila v Piimu. Nekaj poslancev dvomi, da bi bil Rim pripraven za pogajanja, drugi so priporočali ustanovitev interpar-lamentarne zveze z uradnim značajem, ki bi imela razpravljati o sredstvih za mir. Nekaj članov je opozarjalo na neprijazen ton, v katerem francoski listi še vedno govore o Nizozemski. Zračni pošlni prooiei v Ameriki. Amsterdam. 25. januarja. Iz Londona se poroča: »Daily Telegraphu« javljajo iz New Yorka, da je državna komisija za poštno službo dovršila načrt za upeljavo zračnopoštnega prometa. Ta novost naj bi pomogla do hitrejšega poštnega prometa v krajih, kjer še ni veliko železnic. Stvar se je že dalj časa nameravala, končno so jo pa odločili veliki aviatični uspeh: v sedanji svetovni vojni. V kratkem se začne s poizkusi. Letala bo dala na razpolago vojna uprava, letalci se pa izbero iz do-služenih vojaških pilotov. in 10 strojnih ključarjev. Dobre plače! Naslovi naj so tnkoi pošljejo na upravo lista pod: »Ectločnosie. 211 i SANATORIUM • EMONA i lt4 ZA-NOTRANJE -iN-KIRURGICNE • BOLEZNI. I F 'PORODNIŠNICA. 1 LtJLJBLTJANA • KOMENSKEGA'ULICA- 41 jf^SEF-ZDRMNIK: PR!MARIJ • D FR. DERGAJMC deklica stara nad 14 let, vešča nemškega in slovenskega jezika. Vstop do 15. februarja t. 1. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 179. Parna žaga na Notranjskem išče izprašanega ne ki je zajedno strojni paznik (Maschinen-warter). Nastop službe 15. februarja, eventuelno 1. marca t. 1. Isti mora biti vojaščine prost, trezen in zanesljiv. Ponudbe in zahteva plače pod naslov št. 176 na upravo „Slovenca". Sprejme se takoj dobra z večletno prakso, v večjo trgovino na Dolenjskem. Prednost imajo take, katere so na deželi uslužbene. — Ravnotam se sprejme močan poštenih starišev, kateri ima veselje do trgovine, v poduk pod ugodn ml pogoji. Ponudbe sprejema uprava ..Slovenca" pod št. 204. (Znamka za odgovor!) 204 Pogreša s© od dne 17. novembra s srbskega bojišča Franc Kulavic E®; vojna pošta 308. Če bi kdo vedel kai o njem, se prosi, da sporoči to Janezu Kulavic, župnija Podgrad, p. Novo mesto, Dolenjsko. 207 kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi tal^cj G © © © © © © © © © © © © ©©©©©©©©@e@0@©0@ nasproti lekarne Trnkoczy Kupim vsako vrsto, tudi črno in neočiščeno po brezkonkurenčm ceni. Posebno pa se plača lepo belo oprano po na