PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 21 Maribor, petek 26.4.2019 OBČINA BENEDIKT 488. Sklep o spremembi meje med Občino Benedikt in Občino Sv. Ana Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidentiranju nepremični (Uradni list RS, št. 7/2018) in 15. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2018) je Občinski svet Občine Benedikt na 4. redni seji dne 10.4.2019 sprejel naslednji SKLEP 1. Meja med Občino Benedikt in Občino Sv. Ana se spremeni tako, da: se • parc. št. 795/3, k.o. 521 - Spodnja Ročica uskladi s potekom meje katastrske občine in se vključi v območje občine Benedikt, • parc. št. 1013, k.o. 509 - Zgornja Ščavnica deloma uskladi s potekom parcelne meje ceste in postane del območja Občine Benedikt; • parc. št. 941/2, k.o. 516 - Drvanja prenese v območje Občine Sv. Ana. 2. Sprememba meje navedena v točki 1. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1 -Sprememba občinske meje, številka 181_148-1 z dne 8.4.2019. 3. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot izhaja iz obrazca 1 -Sprememba občinske meje, številka 181_148-1 z dne 8.4.2019 in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 35304-002/2018-38 Datum: 10. 4. 2019 Občina Benedikt Milan Repič, župan ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIV 489. Sklep o spremembi meje med Občino Benedikt in Občino Gornja Radgona Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidentiranju nepremični (Uradni list RS, št. 7/2018) in 15. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2018) je Občinski svet Občine Benedikt na 4. redni seji dne 10.4.2019 sprejel naslednji SKLEP 1. Meja med Občino Benedikt in Občino Gornja Radona se spremeni tako, da: • poteka po meji katastrskih občin, tako da je parc. št. 1306/2, k.o. 208 - Negova, del območja občine Gornja Radgona; • poteka po meji katastrskih občin, tako da sta parc. št. 309/2 in 309/5, obe k.o. 517 - Ihova, del območja občine Benedikt; • poteka po meji katastrskih občin, tako da je parc. št. 1306/1, k.o. 208 - Negova, del območja občine Gornja Radgona. 2. Sprememba meje navedena v točki 1. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1 -Sprememba občinske meje, številka 29_148-1 z dne 5.4.2019. 3. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot izhaja iz obrazca 1 -Sprememba občinske meje, številka 29_148-1 z dne 5.4.2019 in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 35304-002/2018-36 Datum: 10. 4. 2019 Občina Benedikt Milan Repič, župan Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 OBČINA BLED 490. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda na področju kulture v Občini Bled Zavod za kulturo Bled Na podlagi 26. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - UPB, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 -ZNOrg) in 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09 - UPB, 87/12, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/17) je Občinski svet Občine Bled na 3. redni seje dne 16.4.2019 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA NA PODROČJU KULTURE V OBČINI BLED ZAVOD ZA KULTURO BLED 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega zavoda na področju kulture v Občini Bled Zavoda za kulturo Bled (Uradni list RS, št. 126/04, 50/2012, 49/2016, v nadaljnjem besedilu: Odlok). 2. člen Besedilo 6. člena Odloka se dopolni z novimi klasifikacijami dejavnosti, ki se glasijo: F/ 42.110 Gradnja cest, H/ 52.210 Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu, N/ 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje. 3. člen Ta odlok o spremembah in dopolnitvah se objavi v uradnem glasilu občine in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 034-3/2019-14 Datum: 16.04.2019 Občina Bled Janez Fajfar, župan OBČINA BRDA 491. Zaključni račun proračuna Občine Brda za leto 2018 Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo in 110/11 - ZDIU12) in 18. člena Statuta občine Brda (Ur. glasilo slovenskih občin št. 26/2017) je Občinski svet Občine Brda na 4. redni seji dne 16. 4. 2019 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE BRDA ZA LETO 2018 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Brda za leto 2018. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Brda za leto 2018 sestavljajo splošni in posebnih del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Brda za leto 2018. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta ter o njihovi realizaciji v tem letu, poročilo o realizaciji načrta ravnanja s stvarnim premoženjem ter obrazložitve. 3. člen Realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki po zaključnem računu proračuna Občine Brda za leto 2018 znašajo: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/podskupina I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74 + 78) 5.557.760,86 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.313.563,24 70 DAVČNI PRIHODKI 4.060.596,13 700 Davki na dohodek in dobiček 3.461.986,00 703 Davki na premoženje 423.105,03 704 Domači davki na blago in storitve 173.377,42 706 Drugi davki 2.127,68 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.252.967,11 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.070.236,82 711 Takse in pristojbine 6.073,92 712 Globe in druge denarne kazni 6.156,81 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 23.067,37 714 Drugi nedavčni prihodki 147.432,19 72 KAPITALSKI PRIHODKI 37.704,65 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč 37.704,65 73 PREJETE DONACIJE 1.906,31 730 Prejete donacije iz domačih virov 1.906,31 74 TRANSFERNI PRIHODKI 204.586,66 740 Transferni prihodki iz drugih javno finančnih institucij 203.211,66 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU 1.375,00 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 5.822.078,23 40 TEKOČI ODHODKI 1.417.712,28 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 260.204,18 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 41.475,34 402 Izdatki za blago in storitve 1.095.359,05 403 Plačila domačih obresti 15.673,71 409 Rezerve 5.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 2.619.424,13 410 Subvencije 105.641,06 411 Transferí posameznikom in gospodinjstvom 1.355.059,03 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 155.717,57 413 Drugi tekoči domači transferi 1.003.006,47 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.687.993,39 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.687.993,39 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 96.948,43 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam - niso proračunski uporabniki 29.263,57 432 Investicijski transferi - proračunskim uporabnikom 67.684,86 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ) -264.317,37 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnina iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 23.298,51 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 23.298,51 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje s svoji lasti 23.298,51 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSIKIH DELEŽEV (IV.-V.) -23.298,51 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 479.486,00 50 ZADOLŽEVANJE 479.486,00 500 Domače zadolževanje 479.486,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 181.006,19 55 ODPLAČILA DOLGA 181.006,19 550 Odplačila domačega dolga 181.006,19 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I. +IV. + VII.-II.-V.-VIII.) 10.863,93 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 298.479,81 XI. NETO FINANCIRANJE (VI. + VII.-VIII.-IX.) 264.317,37 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA (del 9009 Splošni sklad za drugo) 228.732,24 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Brda za leto 2018 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in velja naslednji dan po objavi. Zaključni račun proračuna Občine Brda za leto 2018 z vsemi prilogami se objavi na spletni strani občine Brda. Številka: 4103-02/2019 Datum: 16. 4. 2019 Občina Brda Franc Mužič, župan 492. Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Brda 02 Občinski svet Občine Brda je na podlagi 2. točke 11. člena, 38. in 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO, in 61/17-ZureP-2) ter v skladu z 18. členom Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin 26/2017) na 4. redni seji dne 16. 4. 2019 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE BRDA 02 1. člen (1) S tem odlokom se spreminja tekstualni del Odloka o občinskem prostorskem načrtu (Uradno glasilo slovenskih občin, 9/11, 44/17, 25/18) ter njegova priloga Tabela 1: Prostorski izvedbeni pogoji za nezahtevne in enostavne objekte. 2. člen (1) V 45. členu se v prvem odstavku na koncu besedila šestnajste točke doda besedilo », kar je potrebno dokazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja«. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 3. člen (1) V 47. členu se besedilo šestega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Enote urejanja prostora za odprti prostor obsegajo površine primarne namenske rabe prostora K, G in V izven enot urejanja prostora za naselja.« 4. člen (1) V 48. členu se besedilo pete alineje drugega odstavka spremeni tako, da se glasi: »V. območja drugih zemljišč: LN.«. 5. člen (1) V 49. m členu se v drugi alineji drugega odstavka za besedo »kamnoseštvo« doda vejica. 6. člen (1) V naslovu poglavja 3.2.2 se črta beseda »javni«. 7. člen (1) V 50. členu se: • v prvem stavku prvega odstavka črta beseda »javni«, besedilo »površine za mirujoči promet« se nadomesti z besedilom »ostale prometne površine«, • v prvem stavku drugega odstavka se črta beseda »javni«. 8. člen (1) V 51. členu se na koncu tretje alineje drugega odstavka doda besedilo »v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami« 9. člen (1) V 57. členu se črta besedilo tretjega odstavka. Četrti odstavek postane tretji odstavek. 10. člen (1) V 60. členu se na koncu prvega stavka sedmega odstavka doda besedilo »ter izkazano pravico graditi na obeh straneh parcelne meje«. 11. člen (1) V 60. a členu se na koncu šeste alineje petega odstavka doda besedilo »v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami«. 12. člen (1) V 63. členu se črta besedilo prvega odstavka. Drugi in tretji odstavek postaneta prvi in drugi odstavek. 13. člen (1) V 68. členu se: • v prvem odstavku besedilo »za enoto urejanja prostora« nadomesti z besedilom »s tem odlokom«, • v drugem odstavku za besedo »rekonstrukcija« doda besedilo », sprememba namembnosti«, • doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti obstoječega objekta ter za novogradnjo kot nadomestitev obstoječega objekta do enake površine in vertikalnega gabarita soglasje sosedov ni potrebno«. 14. člen (1) V 69. členu se besedilo pete alineje prve točke drugega odstavka »spremljajoči objekti, ki ne presegajo višine pritlične etaže osnovnega objekta so lahko odmaknjeni od sosednje meje manj kot 4m ob soglasju soseda« črta. 15. člen (1) V 70. členu se besedilo pete alineje druge točke drugega odstavka »spremljajoči objekti, ki ne presegajo višine pritlične etaže osnovnega objekta so lahko odmaknjeni od sosednje meje manj kot 4m ob soglasju soseda« črta. 16. člen (1) V 75. členu se besedilo prvega odstavka spremeni, tako da se glasi: »Ni posebnih meril in pogojev«. 17. člen (1) V 77. členu se besedilo prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Ostale prometne površine (PO), ki so določene v grafičnem prikazu, so namenjene ureditvi javnih parkirišč, razen v EUP, kjer je s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji dopustno umeščati tudi druge dejavnosti, ki so v skladu s predpisom, ki določa podrobnejšo vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta, dopustne na namenski rabi PO.«. 18. člen (1) V 103. členu se besedilo »EUP: FOJ-10« nadomesti z besedilom »EUP: FOJ-10 BT«. 19. člen (1) V 104. členu se besedilo »EUP: VIP-38, VIP-40« nadomesti z besedilom »EUP: VIP-38 BC, VIP-40 BC«. 20. člen (1) V 106. členu se: • besedilo »EUP: POD 29« nadomesti z besedilom »EUP: GON-18 BT«, • črta besedilo četrte alineje prvega odstavka. 21. člen (1) V 106. a členu se besedilo »DOB-45« nadomesti z besedilom »DOB-45 PC«. 22. člen (1) V 106. b členu se • Besedilo »EUP: BIL-11, GON-28, GON-29, HRU-26, KOJ-31, SLČ-05, VED-24« nadomesti z besedilom »EUP: BIL-11 K2, GON-28 K2, GON-29 K2, HRU-26 K2, KOJ-31 K2, SLČ-05 K2, VED-24 K2«, • v prvem stavku prvega odstavka črta besedilo »K1«. 23. člen (1) V 106. c členu se besedilo »EUP: VIŠ-19« nadomesti z besedilom »EUP: VIŠ-19 K1«. 24. člen (1) V 106. č členu se besedilo »EUP: BRE-05, HUM-59, KOJ-30« nadomesti z besedilom »EUP: BRE-05 PC, HUM-59 PC, KOJ-30 PC«. 25. člen (1) V 106. d členu se besedilo »EUP: DOB-18« nadomesti z besedilom »EUP: DOB-18 ZD«. 26. člen (1) V 106. e členu se: • besedilo »EUP: VKO 23, VKO 20, POD 29« nadomesti z besedilom »EUP: VKO-23 ZS«, • v prvem odstavku doda druga alineje, ki se glasi »Za utrditev površin potrebnih za izvajanje Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 dejavnosti je potrebno prednostno uporabiti mreže za utrjevanje zemlje.«. 27. člen (1) V 106. f členu se besedilo »EUP: VKŽ-08, VKŽ-09« nadomesti z besedilom »EUP: VKŽ-08 PC, VKŽ-09 PC«. 28. člen (1) 106. g člen se črta. 29. člen (1) V 106. h členu se besedilo »EUP: nadomesti z besedilom »EUP: KRA-13 SK«. KRA-13« 30. člen (1) V 106. i členu se besedilo »EUP: nadomesti z besedilom »EUP: ŠMA-29 PO«. SMA-29« 31. člen (1) V 106. j členu se besedilo »EUP: VKŽ-01« nadomesti z besedilom »EUP: VKŽ-01 BT«. 32. člen (1) V 106. k členu se besedilo »EUP: nadomesti z besedilom »EUP: KZA-36 SK«. KZA-36« 33. člen (1) V 106. l členu se besedilo »EUP: nadomesti z besedilom »EUP: SNO-04 SK«. SNO-04« 34. člen (1) V 106. m členu se besedilo »EUP: nadomesti z besedilom »EUP: SLA-01 SK«. SLA-01« 35. člen (1) V 106. n členu se: • besedilo »EUP: BRK-01« nadomesti z besedilom »EUP: BRK-01 LN«, • spremeni oštevilčenje odstavka, tako da drugi odstavek postane prvi odstavek. 36. člen (1) V 106.o členu se besedilo »EUP: nadomesti z besedilom »EUP: POD-21 LN«. POD-01« 37. člen (1) V 106. p členu se besedilo »EUP: HRU-25, HUM-62« nadomesti z besedilom »EUP: HRU-25 SK, HUM-62 SK«. 38. člen (1) V 106. r členu se besedilo »EUP: POD-05, BPK-07« nadomesti z besedilom »EUP: POD-05 K1, BPK-07 K2«. 39. člen (1) V 106. s členu se: • besedilo »EUP: DOB-08« nadomesti z besedilom »EUP: DOB-08 IG«, • besedilo »Dopustne so le podzemne gradnje za potrebe širitve Vinske kleti Goriška Brda« oštevilči kot prvi odstavek. 40. člen (1) Za 106. s členom se doda nov 106. š člen, ki se glasi: »EUP: POD-10 PO (1) Dopustna je gradnja bencinskega servisa.«. 41. člen (1) Priloga Tabela 1: Prostorski izvedbeni pogoji za nezahtevne in enostavne objekte se zamenja z novo prilogo Priloga: Prostorski izvedbeni pogoji za nezahtevne in enostavne objekte. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 42. člen (1) Uradno začeti postopki izdaje gradbenih dovoljenj pred uveljavitvijo tega odloka se nadaljujejo in končajo po prostorskih izvedbenih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega odloka. 43. člen (2) Ta odlok začne veljati 15 dan po objavi odloka v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 35001-02/2017-21 Datum: 16. 4. 2019 Občina Brda Franc Mužič, župan Priloga: • Prostorski izvedbeni pogoji za nezahtevne in enostavne objekte PRILOGA: Prostorski izvedbeni pogoji za nezahtevne in enostavne objekte Dopustni nezahtevni in enostavni objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora Nezahtevni in nezahtevn objekti so nazvisceni v aklacu s nrilogs 2 Uredba o razvrsčarjL 3t)jek:ov glade ra zahtevnost gradn e {Uradni list RS, št." 3.-' 13, 24.'13.29/13) Legeica znakov v tabel: V - dovoljeni posegi brez pogojev oziroma ob LpoštevarjL aplcin h pogojev, če ao naveceii 1' ■ dcvcljeni posegi ob upoštevanju tplcirih pogojev, ce so navedeni, in ob upoštevanju dodatnih pogojev po NRP 1, MAJHNA STAVBA (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, ki ni namenjena prebivanju, objekt v javni rabi) 1. M AJ HNA STAVBA KOT DOPOLNITEV OBSTOJEČE ZAZIDA VE (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali prišlo njena stavbi, objekt v javni rabi) vrsta objekta / nrp iS iK S«5 cu tOi cdc llSrr 0* bd BC zs zp zk fc pa Oc Dk Oi o« k: Ki K li« ■ spi oš n i pogoji ■ Male stavbe so lahko zgrajene le na gradbeni h parcel a h obstoječi h stavb, h katerim se gradijo. ■ Največja višina mi I s stavbe je 4 m. ■ Male stavbe naj se praviloma ne umeščajo na t isto stran objekta, ki meji na najpomembnejše javne arostcre. ■ Samostojni prikijjčki laGII so dovoljeni samiiacbjskteiarabai Z, P, T, E, 0 in L. ■ codatni pagoji po NRP ■ 1-Samo na ZS v ureditveni enoti i. 3, POMOŽNI OBJEKT V JAVNI RABI S i 1 B 1 p T [ 0 K G V L VB» OBJEKTA /NRP u » H «1 ai eni CO t IG IGn a* BO BC 1Í ZP ZK PC CO ^ Ee Ot Ok Oi Ov Ki KZ i V) VI LIH Slav t« 1 1 1 1 t t L 1 1 i 1 1 1 1 1 1 1 i 1 1 1 1 1 2 3 1 1 Grjd beiiDmieninti (jbjekti 1 1 1 1 t i L 1 1 i 1 1 1 1 1 1 1 i 1 1 1 1 1 1 1 pLmalni ceitr :jb t' . i i i ■i i ■i i ■ ■ ■i i ■i i i i ■ ■ i i i i i i 3 3 i i ■ splošni pogoji ■ Pomožni objekti v javni ra bi morajo b iti grajen i ta kor da zagotavljajo neníete no uporabo j avne poviši n e v njeni splošni rab i. ■ codatni pagoji po NRP ■ 1 - Če je na javni površi ni, je treba pridobiti soglasj e pristojne obči nske si užbe. ■ 2-S=nončdkriti čakalnica n; postajališču kot enostaven objekt, vendar le ob rekonstrukcij i javne ceste. ■ 3 - Sčno ot rekonstrukciji javnih cest, vsi razen cestni silos. ■ 4-Vsi razen cestni silos. 4, OGRAJA S C 1 z p T : □ K fk V L VRSTA OBJEKTA J NRP 91 S« H LU 0)1 DOc IG 1 Grr fl* BO K zs ZP s PC PO T Ec Oc Ok Or Ov U Ki fk VI VE LU ■ i ■ splošni pogoji ■ Medsosedska ag-aja dopustna do višine 1,60 m. ■ Žlčneagrajesodo3ustnelekatzaščitneagraje(na primer varttvo vodnih vi rov, na športni h igrišči h, otroški h igriščih,...). ■ Ograje v kraji ni mora jo biti trarsparentne. codatni pgoji po NRP ■ 1 - Ograje dopustie samo kot zaščitne ograje v demo ntazni izvedbi v skladu s soglasjem pristojnega organa ¡a uprav janje z vodami. 5, PODPORNI ZID [konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik (zdrs] zemljine, Pri računanju višine podpornega zidu z ograjo se upošteva le merilo za podporni zid.) s C 1 Z P T : □ K fk V L VUSTA OBJEKTA; NRP u s« H OJ CDI CCc IG IGin 6t BO K ZS ZP 2K PC PO T Et Oc Ok Or Ov k: ki fk VI vt Lh I 1 ■ # spioini pogoji ■ Podporni zid o1/ se praviloma izvedejo z uporabe oka nega kamia. ■ V največji rncžii meri se zagatavlja ozelenitev podpornih zidov-predvsem v odprtem jraston. codčtni pagoji po NRP ■ 1-Do d ustne e v okviru agomelioracije. S, MALA KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA (naprava za čiščenje kom unalne odpadne vode z zmogljivostjo, manjšo od 200 PE) S C 1 B Z P T : □ K fk V L VRSTA OBJEKTA J NRP SI s« « «t LU CD i COc IG HjrT tl~ BO BC ZS ZP ZK PC PO T Ec Oc Ok Or Ov k: KI fk VI Vt LM I 1 1 * splošni pogoji ■ V pr'meru, ka ni nežna priključitev ia javno kanalizacijska crnrežje lr ab soglasju pristojnega upravljavca. ■ Mala komunalna čistilna raprava mara biti ocirara na gradbeni parceli azironra funkcionalnem zemljišču stavbe, h kateri se gradi, razen če služi več stavbam, codatnl pagoji po NRP ■ 1 - Samo kadar gradija nI mažna na območju stavbnih zemljišč In v primeru, ko ni mož r a priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in ob soglasju pr'staj nega upravljavca. 7, NEPRETOČNA GREZNICA (vodotesen zbiralnik za komunalno odpadno vodo) s C 1 B Z P T : □ K fk V L VRSTA OBJEKTA; NRP u s« se «t LU LDi DOc IG IGni £T BO BC ZS ZP ZK PC PO T Ec Oc Ok Or Ov k: ki fk VI vt LM I 1 1 * splošni pogoji ■ V pr'me'u, ka ni nežna priključitev ia javno kanalizacijska omrežje lr ab soglasju pristojnega upravljavca. ■ Nepretoaia greznica mora biti locirana ra gradbeni pa rceli oziroma funkcionalnem zemlj išču stavbe, h kateri se gradi, razen če služi več stavbam. codatnl pagoji po NRP ■ 1-Samo kadar gradnja nI mažna na območju stavbnih zemljišč In v prinreru, ko ni mož r a priključitev ra javno kanalizacijsko omrežje in ob soglasju pr'staj nega upravljavca. 8, REZERVOAR (objekt, povezan s tlemi ali vkopan, s priključki in z inštalacijami} S C 1 0 Z P 1 [ 0 K G V L JRSTA OBJEKTA / NRP il » « tu CDI COc IG igrr ti BO BC Zi ZP H PC PO 1 k Oc Ok Dr Ov k: KI G vi vc LIH 1 1 1 1 L L L ■ ■ 1 1 1 1 1 1 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ i 1 i ■ ■ dccatni pogoj jc NRP ■ 1 - Rezervoarji rnsrajo biti v-ze oti vkopani. ■ 2 - Sčrio kadar g-adijš ni m sir a na cbmočju stavbrih zemljišč. Rezervoarji marajo biti v te oti vkopani. 9, VODNJAK, VODOMET S C i B Z P T [ 0 K G V L VRSTA OBJEKTA / NRP ss » H cu mi OOc IG 1 Grr tT BO BC zs ZP H PC PO 1 Ec Oc Ok OT On K: KI G V) VC IN I 1 1 ■ dccatni pogoj cc NRP ■ 1 - Samo za vodnjake, iadar gradnja ri možna na cbnocjj stavbnih zemljišč ir le ko gre za las:en sistem za ssirbo s p':no vodo ter vodnjak za namakanje. 10, PRIKLJUČEK NA OBJEKTE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN DALJINSKEGA OGREVANJA S C i B Z P ^ r 0 K G V L VR5TA OBJEKTA / NRP SS 00 CD dccatni pogoj dc NRP ■ l-Doaustnc e ob rekonstrukciji javnih cest. ■ 2 - V skladu s soglasjem pristojnega o "ga na za upravljanje z vodami. 15, POMOL (grajen, namenjen privezu posameznega plovila ali ribolovu) S C i B z P T t 0 H G V L VRSTA OBJEKTA / NRP Si se H s«6 01 mi COc ig lürr &T BO K zs ZP H PC PO t Ec Oe Ofc Or Ov k: Ki G VI ve IH 1 C/)< I—H ro fo c» j*. ¡•o o dccatni pogoj se NRP ■ 1-V skladu s soglasjem pristojnega o^ana :a upravi a rje z vodami. 14, ŠPORTNO IGRIŠČE NA PROSTEM (grajena al utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima pripadajočih spremljajočih objektov ali tribun} S ; 1 B Z P T C 0 H G V L VRSTA OBJEKTA / NRP Si SB H S*5 CJU mi COc IG lljrr 6T BO K B ZP H PC PO T Ec fle Ok Or Ov k: ki G VI ve IH 1 1 1 1 i ■ l ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ dccatni pogoj cc NRP ■ 1- Dopustno do velikosti 1000 m¡. 15, VOONO ZAJETJE IN OBJEKTI ZA AKJMULACIJO VODE IN NAMAKANJE S C 1 B Z P T t 0 H G V L VRSTA OBJEKTA; NRP 91 » S □J £EI COc IG iGrr bi BO BC a ZP ZK PO T Ee fle Oh tU Ov m KI G VI vc IN praitamira railivne vude dDvfcljutaiiJBOni1 I 1 ■ : ■ prailnmina railiviie vixlt nad IjOdii 1'HjiitlD :ooo nT ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ i 1 ■ : Bazen namakalni aitfeini ■ ■ ■ ■ : splošni pogoji ■ Bazen mera b':i oclrar na gradbeni parceli ozirema fuikcicnaheTi zen jisču stavbe, h kateri segracl, razen če sluzi več stavbair. ■ Povrslna bazena se upošteva pri izražuru faktorja lazidanesti. codatnl ccgcj po NRP ■ 1 - Vod r i zadrževa ni k za potrebe namakarja kiretijsklh zemljišč. ■ 2 - V skladu s soglasjem pristojnega o "ga na za upravljanje z vodami. 16, OBJEKT ZA OGLAŠEVANJE S C 1 B Z P T C 0 H G V L VRSTA OBJEKTA; NRP Si s« H S«5 CJU CDI OCc IG IGrr 0* BO BC a ZP ZK PC PO T Ec Oc at Or Ov «1 KI G VI ve IN 1 1 1 1 l l l ■ ■ ■ 1 1 ■ 1 1 1 1 1 i 1 1 splošni pogoji ■ Dovoljeni samo na javnih površinah. ■ Postavitev na cbjektlh vcbmočjlh ali v vplivnem obmečju enote kulturne dediščine n v območjih ali v neposredn' bližin območij ohranjanja narave doc ustna le za potrebe oglaševanja ku :urne ceciščine oziroma območij chranjanja narave ob sag a:ju postajnih služb. ^ codčtnl pegoji po NRP c» ■ 1 - Dovoljeni so plakatni stecri i r pa naj i do površine 6 m', postavitev objek:ovza oglaševanje velikosti dc 20 njl je dopustna same na javrih površinah. o 17, OBJEKT ZA REJO ŽIVALI S C 1 B Z P T : 0 h G v L VRStA OBJEKTA y HRP SS s« H B* dl 4X1 DOc IG 1 Grr bi BO K ZS ZP K PC CO T Ec Oc « Or üh K: KI G VI VC lh Stalita ■ ■ I i i Riba^üjiää ■ ■ ■ z spi o: ni pogoji ■ Merila in pogoje za oblikovanje se smiselno povzanre zadale čili h za gradnjo zahtevnih n manj zah:evn'h objektov v ureditveni enoti »v - vas ¡strnjena zazidava prastostojeclh abjeHav)«. Največja višina do vključno 4 rn. ■ codčtni pogoji po NRP ■ 1-dovoljeno: čebelnjak, to je lesen enoetažnl pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 mZ ter staja, to je I esen enoe:ažni pritlični objekt na točkovnih temelj ih, namenjen zavetju nej nI h žival i na pasi, tlori sne površine do vključno 100 m2. ■ 2 - V skladu s soglasjem pristojnega o ■ga na za upravljanje; vodarni. lfl, POMOŽNI KMETIJSKO GOZDARSK1 OBJEKT (objekt namenjen kmetijski predelavi gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki ni namenjen prebivanju) S C 1 B Z p T C O K G V L VR5U DBÄKTAJ HRP SS se se S«6 Ol Lili COc IG 1 Grr fl* BO BC ZS ZP K PC PO T Ec OE « OT Ov KI KI G VI VC LI« Stavb: ■ ■ 1 1 2 Stolpni :iluc ■ ■ ■ ■ GradbenDiniminkl cjbjekti ■ ■ 3 3 : Zbiralnik jnfi^ñlCtlH glujnta ■ ■ ■ ■ 2 Goidne piüniel iiim 2 ■ splošni pogoji ■ Gradn a aomožnih km st' j s ko gozdarskih objektov, ki niso zna čl nI za območje občine ikotso npr. kozolci, pastirski stan,...). ni dovoljena. ■ Merila in pogoje za oblikovanje se smiselno povzanre aodolečilih za gradnjo zahtevnih 'n manj zah:evn'h objektov v ureditveni enoti ;>v ■ vas ¡strnjena zazidava prastostoječlh objektov)«. ■ dodatri ucgojl po NRP ■ 1 -Gradnja enostavnih objektov dovoljena le, kadar izvedba ni nožna ra stavbnih zemljišč'h kmeti e. Dovoljena je gradnja objektov površine do vključno 40 rr', če i na investitor v lasti oziroma zakjpL: a) naj mar j 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rase zerrljišč uvrščena ned njive h vrtove, travniške površne in druge kmetijske površine, ali b) najmarj 5.000 it' zemljišč, ki sc glede ne evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščera med trajre nasade. Če Ima Investitor v lasti cz'roma zaapu 1 ha travniških površin, je dovoljena gradnja senikov površine do vključno 150 m-'. Gradnja deti i i vinske kleti ni dopustna. Pri postavitvi objekta je potrebno zagotoviti njegovo neizpostavljeno lego: objekte je prepovedno locirati na vidno Izpostavljena mesta - npr. s lemena, izpostavi jene rel iefne strukture. Objekte se pn/enst^eno locira ob gazdnl rob, v bliiino cest, kmetijskih ^11 gozdnih poti. Gradnja nezahtevnih In enostavnih kmetijslco gozdarskih objektevv odprtem prostoru rie srme povzročiti fragmentacje kmetijskih zeirljšč. Objekti ne smeje biti priključeni na GJI, razen rastlinjaki. ■ 2 -Gradnja je dovoljena le s soglasjem Zavoda za gozdove in skladno z gozdnogospodarskim načrton ir funkcijami gozdov. Gracnja mora o Iti nač lova na tako, ca še naprej omegoča lastnikom gozdov costop c o gozdnih zemljišč. Objekti ne smejo biti pri k j učeni na GJI. ■ 3-Ograje morajc siti transparente. 19, OBJEKT ZA KMETIJSKE PROIZVODE IN DOPOUIILNO DEJAVNOST (objekt, ki ni namenjen bivanju) S C 1 t z P T : 0 K s v L VR5TA OBJEKTA / NRP ss se SK «i CU eni OOc IG IGm BI BO BC zs ZP H PC PO T fc Ot Oh Oi Dv k: Ki a VI vt LI* ■ ■ 20, POMOŽNI KOMUNALNI OBJEKT S C 1 B Z P T t 0 K G V L VRSTA OBJEKTA / NRP S S« SK CU CDI OOc IG IGm BI BO BC ZS ZP ZK PC PO T tu Ot « oi On k: ki G VI vt LIH i ■ C/)< (—H co fo en j*. Kj o cd ■ dccatni pogoj dc NRP ■ 1 - V skladu s soglasjem pristojnega o-ga na za upravljanje i vodarni. 11, POMOŽNI OBJEKTI NAMENJENI OBRAMBI IN VARSTVU PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER POMOŽNI OBJEKT ZA SPREMLJANJE STANJA OKOUA IN NARAVNIH POJAVOV S C 1 B Z P T t 0 K G V L VRSTA OBJEKTA/NRP SS se SK «i CU tfii OOc IG IGm BI BO BC ZS ZP ZK PC PO T te Ot Oh Oi Dv k: Ki G VI vt LI* Staubt I 1 ■ * jradliHiDlrüfiiwiii ntifekJi i 1 ■ * dccatni pogoj ac NRP ■ 1- Dopustni pomožni objekti za sprem Ija nje stanja okolja in naravnih pojavov ter začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva prec naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ireja vrste začasrih ureditev za petre be otranrbe In varstva a red naravnimi in drigimi nesrečami PROIZVOD - PREFABRIKATlvskladus 6, členom Uredbe) s C 1 B Z P T t 0 K G V L VRSTA OBJEKTA/NRP SS se SK «i CU eni OOc IG IGm BI BO BC ZS ZP ZK PC PO T te Ot Oh oi Dv k: Ki G VI vt LI* 1 i 1 1 1 i 1 i 2 3 i 2 1 1 3 i 1 1 1 1 1 1 1.3 1 1 splošni pogoji ■ Objekti proizvodi saeic etažni, pritlični, strop je hirati streia objekta. ■ Nčjvecja dovoljen a vi sina balon sv j s 11 m. ■ Samostojni priključki ra GJI so dovoljeni. Za proizvode-prefabrikate z značilnostmi malih stavb oziroma pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov v zvezi s priključevanjem na GJI veljajo določila za male stavbe oziroma pornižne kmetijsko gozdarske objekte. codatni psgojl po NRP ■ i - Proizvode - prefabrikate se obravnava glede na namembnost objekta. Na pod lagi na membnosti se j i h razvrsti med kategorije enostavni h obj e ktov ter na podlagi tega upošteva pred pisa ne posebne pogoje (če je proizvod garaža ra CU se obravnava po določilih objektov za male stat t s na CU). ■ 2 - Proizvode - prefabrikate se obravnava g ede na namembnost objekta. Na podlagi namemonosti se jih razvrsti nned kategerije erostavnih obje ktov ter na podlagi tega upošteva predpisane oesebne pogoje [ če je proizvod garaža ra CU se obravnava po določilih objektov za male stavbe na CU). Dovoljeno je umeščali t j d i proizvode - prefabrikate, ki presegajo d občila c velikos:i za ene stavne obj ekte. V tem pri meni se ji h umešča skladno z dol oči lir ki so pred a isa n a z a ma nj za h:evne objekte er a ke i am e rr bnos:i. ■ 3 - Objekti, ki so proizvod, dan na fgv skladu s predpisom, i.i ure a tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje sklad p osti, in se po iredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pornažre kmetljsko-gazda-ske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikest' pa ne presegajc enostavn h objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost enostavnih objektov, pod pogoji, ki veljajo za pomožne kmetijsko gozcarske oojekte. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 493. Sklep o soglasju k ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu Na podlagi 99. in 101. člena Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/07-UPB), 38. člena Pravilnika o metodologiji oblikovanja cen socialnovarstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 87/06 s spremembami) ter 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/17) je Občinski svet Občine Brda na 4. redni seji, dne 16. 4. 2019 sprejel naslednji SKLEP 1. Občinski svet Občine Brda daje soglasje k ekonomski ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu v višini 21,20 EUR na efektivno uro. 2. Za uporabnike storitve pomoč družini na domu je določena cena v višini 5,11 EUR na uro, katera velja tudi na dan sobote, nedelje, praznika in dela prostega dneva. 3. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.4.2019 dalje. Številka: 1223-02/2019-03 Datum: 16. 4. 2019 Občina Brda Franc Mužič, župan 494. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi prvega odstavka 247. člena Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) v povezavi s 1. odst. 245. člena Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2017, 16/2018) je Občinski svet Občine Brda na 4. redni seji dne 16. 4. 2019 sprejel SKLEP o ukinitvi javnega dobra 1. S tem sklepom se ukinja kot javno dobro - pot nepremičnini parcela 2289 841/1 katastrska občina 2289 CEROVO parcela 841/1 (ID 6209367). 2. Nepremičnina iz 1. točke tega sklepa preneha imeti značaj javnega dobra - poti in postane lastnina Občine Brda. 3. Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4781-05/2018-06 Datum: 16. 4. 2019 Občina Brda Franc Mužič, župan 495. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi prvega odstavka 247. člena Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) v povezavi s 1. odst. 245. člena Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2017, 16/2018) je Občinski svet Občine Brda na 4. redni seji dne 16. 4. 2019 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukinja kot javno dobro - poti na nepremičnini parcela 2291 Podsabotin katastrska občina 2291 PODSABOTIN parcela 1205/3 (ID 3761069) in na nepremičnini parcela 2291 Podsabotin katastrska občina 2291 PODSABOTIN parcela 1207/2 (ID 2586005). 2. Nepremičnini iz 1. točke tega sklepa preneha imeti značaj javnega dobra - poti in postane lastnina Občine Brda. 3. Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4781-14/2017-08 Datum: 16. 4. 2019 Občina Brda Franc Mužič, župan OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 496. Zaključni račun proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2018 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem, na 4. redni seji, dne 17.04.2019 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2018 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2018. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem izkazuje v obdobju od 1. 1.2018 do 31. 12. 2018 naslednje zneske: Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+74+78) 9.479.280 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 8.732.829 70 DAVČNI PRIHODKI 6.046.327 700 Davki na dohodek in dobiček 4.431.660 703 Davki na premoženje 1.316.048 704 Domači davki na blago in storitve 220.430 706 Drugi davki 78.189 71 NEDAVČNI PRIHODKI 2.686.502 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 673.683 711 Takse in pristojbine 13.138 712 Globe in druge denarne kazni 165.948 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 20.513 714 Drugi nedavčni prihodki 1.813.220 72 KAPITALSKI PRIHODKI 407.750 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 36 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 407.714 74 TRANSFERNI PRIHODKI 338.702 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 338.702 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 6.938.523 40 TEKOČI ODHODKI 1.565.437 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 340.348 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 53.508 402 Izdatki za blago in storitve 1.171.171 409 Rezerve 410 41 TEKOČI TRANSFERI 2.504.460 410 Subvencije 248.924 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.548.679 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 341.799 413 Drugi tekoči domači transferi 365.058 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.611.815 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.611.815 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 256.811 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 256.811 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.- II.) 2.540.757 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 217.620 751 Prodaja kapitalskih deležev 217.620 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽOV 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBA KAPITALSJKIH DELEŽEV (IV. - V.) 217.620 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 55 ODPLAČILA DOLGA 0 550 Odplačila domačega dolga 0 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I. +IV. + VII. - II. -V. -VIII.) 2.758.377 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) 0 XI. NETO FINANCIRANJE (VI. + VII. - VIII. - IX.) -2.540.757 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2018 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2018. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2018 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 15 dni po objavi. Številka: 410-53/2018-28 Datum: 17.04.2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan 497. Dopolnitev načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 Na podlagi 96. člen Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) in 88. člen Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 4. redni seji dne 17. 04. 2019 sprejel Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 DOPOLNITEV NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2019 1. člen Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2019 - v nadaljevanju tudi kot Načrt), se spremeni tako, da se v 8. členu za zaporedno št. 140 doda štiri (4) nova zemljišča, in sicer pod zaporednimi številkami: »141. Zemljišče: parc. št. 1025/7 k.o. 2110 - Grad (ID 6939081), površina 5 m2. Po osnovni namenski rabi je predmetno zemljišče v prostorskih aktih opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč, ki je določeno v Odloku o občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14, Uradni list RS, št. 62/16 - SD OPN št. 3, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17 - SD OPN št. 5 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/17 -SD OPN št. 1 in SD OPN št. 4, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18 - SD OPN št. 9, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/18 - SD OPN št. 11, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2019 - SD OPN št. 8). Posplošena tržna vrednost: 45,00 EUR, na podlagi evidence GURS-a, stanje na dan 8.04.2019. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 142. Zemljišče: parc. št. 1025/5 k.o. 2110 - Grad (ID 6939080), površina 155 m2. Po osnovni namenski rabi je predmetno zemljišče v prostorskih aktih opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč, ki je določeno v Odloku o občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14, Uradni list RS, št. 62/16 - SD OPN št. 3, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17 - SD OPN št. 5 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/17 -SD OPN št. 1 in SD OPN št. 4, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18 - SD OPN št. 9, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/18 - SD OPN št. 11, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2019 - SD OPN št. 8). Posplošena tržna vrednost: 3.287,00 EUR, na podlagi evidence GURS-a, stanje na dan 8.04.2019. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 143. Zemljišče: parc. št. 1025/4 k.o. 2110 - Grad (ID 6939077), površina 22 m2. Po osnovni namenski rabi je predmetno zemljišče v prostorskih aktih opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč, ki je določeno v Odloku o občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14, Uradni list RS, št. 62/16 - SD OPN št. 3, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17 - SD OPN št. 5 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/17 -SD OPN št. 1 in SD OPN št. 4, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18 - SD OPN št. 9, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/18 - SD OPN št. 11, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2019 - SD OPN št. 8). Posplošena tržna vrednost: 198,00 EUR, na podlagi evidence GURS-a, stanje na dan 8.04.2019. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča. 144. Zemljišče: parc. št. 1838/1 k.o. 2079 - Šenturška Gora (ID 6926351), površina 241 m2. Po osnovni namenski rabi je predmetno zemljišče v prostorskih aktih opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč, ki je določeno v Odloku o občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14, Uradni list RS, št. 62/16 - SD OPN št. 3, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17 - SD OPN št. 5 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/17 -SD OPN št. 1 in SD OPN št. 4, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18 - SD OPN št. 9, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/18 - SD OPN št. 11, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2019 - SD OPN št. 8). Posplošena tržna vrednost: 241,73 EUR, na podlagi evidence GURS-a, stanje na dan 8.04.2019. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.« 2. člen Dopolnitve Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin in začnejo veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-01/2018-07 Datum: 17. 04. 2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan 498. Sklep o izvzemu zemljišč iz javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 247. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 7. člen Statuta občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 4. redni seji dne 17. 04. 2019 sprejel naslednji SKLEP O IZVZEMU ZEMLJIŠČ IZ JAVNEGA DOBRA 1. Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem je odločil, da se iz javnega dobra izvzamejo naslednja zemljišča: 1. katastrska občina 2110 GRAD parcela 1025/7 (ID 6939081), v izmeri 5 m2; 2. katastrska občina 2110 GRAD parcela 1025/5 (ID 6939080), v izmeri 155 m2; 3. katastrska občina 2110 GRAD parcela 1025/4 (ID 6939077), v izmeri 22 m2; 4. katastrska občina 2079 ŠENTURŠKA GORA parcela 1838/1 (ID 6926351), v izmeri 214 m2; 2. Na vseh zemljiščih iz 1. točke tega sklepa pridobi lastninsko pravico: Občina Cerklje na Gorenjskem, matična številka: 5874670, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 7113-01/2018-07 Datum: 17. 04. 2019 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 OBČINA DESTRNIK 499. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Destrnik in Mestno občino Ptuj - parcela št. 681, k.o. Janežovci Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik občine Destrnik, št. 10/10 - uradno prečiščeno besedilo, 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na 1. dopisni seji, dne 25. 4. 2019, sprejel SKLEP O SPREMEMBI POTEKA MEJE MED OBČINO DESTRNIK IN MESTNO OBČINO PTUJ - PARCELA ŠT. 681, K.O. JANEŽOVCI 1. Meja med Občino Destrnik in Mestno občino Ptuj se spremeni tako, da se prenese iz območja Občine Destrnik in vključi v območje Mestne občine Ptuj parcela št. 681, k.o. Janežovci. 2. Sprememba meje navedena v točki 1. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1 -Sprememba občinske meje, številka 96_18-2 z dne 23. 4. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. 3. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot to izhaja iz obrazca 1 -Sprememba občinske meje, številka 96_18-2 z dne 23. 4. 2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. 4. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 353-2/2018 Datum: 25.4.2019 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan OBČINA DORNAVA 500. Javni razpis za (so)financiranje programov drugih društev za ohranjanje naravne in kulturne dediščine iz proračuna Občine Dornava za leto 2019 Na podlagi Odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2019), Pravilnika o (so)financiranju kulturnih programov in projektov v Občini Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2012) in Letnega programa kulture Občine Dornava za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2019), Občina Dornava objavlja JAVNI RAZPIS ZA (SO)FINANCIRANJE PROGRAMOV DRUGIH DRUŠTEV ZA OHRANJANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE IZ PRORAČUNA OBČINE DORNAVA ZA LETO 2019 1. Naročnik: Občina Dornava, Dornava 135 a, 2252 Dornava 2. Predmet razpisa so: • sofinanciranja programov in dejavnosti registriranih društev v Občini Dornava. 3. Na razpis se lahko prijavijo: • društva, ki se niso prijavila na Javni razpis za (so)financiranje programov in projektov kulturnih društev iz proračuna Občine Dornava za leto 2019 ter Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa za leto 2019 v Občini Dornava. 4. Vrednost razpisa: • Višina razpoložljivih sredstev je 2.500,00 EUR. 5. Izvajalci programov in projektov na področju kulture morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v Občini Dornava, • da imajo stalno prebivališče v Občini Dornava (velja za samozaposlene na področju kulture), • da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture, • da imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov, • da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini ter ostalo dokumentacijo kot to določa zakon o društvih, • aktivno delujejo najmanj eno leto pred objavo razpisa. 6. Uporaba kriterijev: Komisija bo glede na izpolnjevanje kriterijev razpisa ocenila posamezno vlogo ter izločila morebitne vloge, ki niso v skladu z razpisanim področjem. 7. Posredovanje potrebne dokumentacije: • izpolnjeni obrazci iz razpisne dokumentacije, • kopija Statuta društva. Zavržejo se nepravočasno prispele vloge. Prijave in ostale prijavne obrazce morajo podpisati upravičene osebe - zastopniki oziroma fizične osebe osebno ali njihovi pooblaščenci. 8. Rok izvedbe: Dodeljena sredstva za leto 2019 morajo biti porabljena v letu 2019. 9. Rok za predložitev prijav in način predložitve: Razpisni rok za oddajo pisnih ponudb s strani izvajalcev kulturnih programov je vključno do 31.05.2019 do 12. ure oz. priporočeno po pošti, če je na kuverti odtisnjen žig 31.05.2019. Vloge je mogoče oddati tudi osebno do konca razpisnega roka na občinski upravi, vendar najpozneje zadnji dan razpisnega roka do 12.00 ure. Vse vloge morajo biti vložene na predpisanih obrazcih. Izvajalci programov Občini Dornava dostavijo svoje ponudbe v pisni obliki v zaprti kuverti z oznako »Ne odpiraj - prijava na razpis drugih društev za ohranjanje naravne in kulturne dediščine 2018«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. Odpiranje vlog bo potekalo 05.06.2019. Odpirajo se samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte, ki vsebujejo vloge in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje vlog, katerih vloge ne bodo formalno popolne, da jih dopolnijo. 10. Kraj in čas, kjer lahko prijavitelji dvignejo razpisno dokumentacijo: Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Dornava - www.dornava.si. Dodatne informacije na tel. 02/754 01 10, e-mail: obcina.dornava@dornava.si (v času uradnih ur). 11. Izid razpisa: Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 15 dneh od zaključka razpisa. Občina bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Komisija bo vloge obravnavala ter pripravila predlog izbora programov in predlog delitve razpoložljivih sredstev, ki jih za sofinanciranje programa kulture zagotavlja proračun Občine Dornava. Na podlagi predloga bo občinska uprava izdala sklepe o izboru prejemnikov sredstev. O pritožbi odloča župan. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v določenem roku ne dopolnijo, se zavržejo. Z izbranimi izvajalci bo župan sklenil letno pogodbo o sofinanciranju izvedbe programov športa v Občini Dornava. Razpis se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Dornava www.dornava.si. Številka: 007-017/2019 Datum: 24.04.2019 Občina Dornava Janko Merc, župan 501. Javni razpis za (so)financiranje programov in projektov kulturnih in drugih društev iz proračuna Občine Dornava za leto 2019 Na podlagi Odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2019), Pravilnika o (so)financiranju kulturnih programov in projektov v Občini Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2012) in Letnega programa kulture Občine Dornava za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2019), ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Dornava, Občina Dornava objavlja JAVNI RAZPIS ZA (SO)FINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV KULTURNIH IN DRUGIH DRUŠTEV IZ PRORAČUNA OBČINE DORNAVA ZA LETO 2019 1. Naročnik: Občina Dornava, Dornava 135 a, 2252 Dornava 2. Predmet javnega razpisa: so programi in projekti (produkcije) na področju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju glasbene, plesne, gledališke, literarne, likovne, fotografske in filmske dejavnosti. 3. Na razpis se lahko prijavijo: • društva, ki so registrirana v skladu z Zakonom o društvih, za opravljanje programov na področju ustrezne dejavnosti društev, • samostojni ustvarjalci na področju kulture. 4. Vrednost razpisa: • Višina razpoložljivih sredstev je 9.000,00 EUR. Vrednost točke se določi vsako proračunsko leto posebej, in je odvisna od višine sredstev namenjenih za sofinanciranje programov kulture za to proračunsko obdobje in skupne točkovne vrednosti ponujenih programov. 5. Izvajalci programov in projektov na področju kulture morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v Občini Dornava, • da imajo stalno prebivališče v Občini Dornava (velja za samozaposlene na področju kulture), • da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti, • da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini ter ostalo dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja društva (velja za društva), • vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih, • aktivno delujejo najmanj eno leto pred objavo razpisa. 6. Uporaba kriterijev: Komisija bo glede na izpolnjevanje kriterijev razpisa ocenila posamezno vlogo ter izločila morebitne vloge, ki niso v skladu z razpisanim področjem. 7. Posredovanje potrebne dokumentacije: • izpolnjena prijava na razpis in izpolnjeni obrazci iz razpisne dokumentacije (vsi prijavitelji), • kopija odločbe o statusu (samo samostojni ustvarjalci na področju kulture), • kopija Statuta društva. Zavržejo se nepravočasno prispele vloge. Prijave in ostale prijavne obrazce morajo podpisati upravičene osebe - zastopniki oziroma fizične osebe osebno ali njihovi pooblaščenci. 8. Rok izvedbe: Dodeljena sredstva za leto 2019 morajo biti porabljena v letu 2019. 9. Rok za predložitev prijav in način predložitve: Razpisni rok za oddajo pisnih ponudb s strani izvajalcev kulturnih programov in projektov je vključno do 31.05.2019 do 12. ure oz. priporočeno po pošti, če je na kuverti odtisnjen žig 31.05.2019. Vloge je mogoče oddati tudi osebno do konca razpisnega roka na občinski upravi, vendar najpozneje zadnji dan razpisnega roka, do 12.00 ure. Vse vloge morajo biti vložene na predpisanih obrazcih. Izvajalci kulturnih programov in projektov v Občini Dornava dostavijo svoje ponudbe v pisni obliki v zaprti kuverti, z oznako »Ne odpiraj - prijava na razpis za kulturne programe in projekte 2019«. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. Odpiranje vlog bo potekalo 05.06.2019. Odpirajo se samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte, ki vsebujejo vloge in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje vlog, katerih vloge ne bodo formalno popolne, da jih dopolnijo. 10. Kraj in čas, kjer lahko predlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo: Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani občine Dornava - www.dornava.si. Dodatne informacije na tel. 02/754 01 10, e-mail: obcina.dornava@dornava.si (v času uradnih ur). 11. Izid razpisa: Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 15 dneh od zaključka razpisa. Občina bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Komisija bo vloge obravnavala ter pripravila predlog izbora programov in predlog delitve razpoložljivih sredstev, ki jih za sofinanciranje programov in projektov kulturnih in drugih društev zagotavlja proračun Občine Dornava. Na podlagi predloga bo občinska uprava izdala sklepe o izboru prejemnikov sredstev. O pritožbi odloča župan. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v določenem roku ne dopolnijo, se zavržejo. Z izbranimi izvajalci bo župan sklenil letno pogodbo o sofinanciranju izvedbe programov športa v Občini Dornava. Razpis se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Dornava www.dornava.si. Številka: 007-010/2019 Datum: 24.04.2019 Občina Dornava Janko Merc, župan 502. Javni razpis za izvedbo koncerta pevskih zborov v Občini Dornava Na podlagi Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 - ZIPRS1011, 3/13 in 81/16) in Odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2019) Občina Dornava objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZVEDBO KONCERTA PEVSKIH ZBOROV V OBČINI DORNAVA 1. Predmet razpisa je izvedba koncerta pevskih zborov na območju Občine Dornava za leto 2019. 2. Pogoji za sodelovanje na razpisu: • na razpis se lahko prijavijo društva, registrirana za kulturno dejavnost s sedežem v Občini Dornava, • projekt mora imeti jasno finančno konstrukcijo, • projekt mora biti izveden v obdobju od 31.05. 2019 do 31.12.2019. 3. Upravičeni stroški sofinanciranja so: • stroški umetniškega vodenja - poučevanja • stroški strokovne priprave • potrošni material • stroški reklamnega materiala Do dodelitve proračunskih sredstev po tem razpisu ni upravičen prijavitelj, ki so mu za isti namen že bila odobrena sredstva iz drugih postavk proračuna Občine Dornava v tekočem proračunskem letu. 4. Vrednost razpoložljivih sredstev je 2.250,00 EUR. Sredstva so zagotovljena na proračunski postavki 04064. 5. Način financiranja: Projekt se lahko financira do 100%. 6. Rok izvedbe: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2019 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. Zadnji zahtevek za koriščenje sredstev mora biti vložen do 28.12.2019. Zaključno poročilo porabljenih sredstev mora biti oddano najkasneje do 28.12.2019. 7. Vsebina prijave: Prijava mora vsebovati natančen program prireditve, vključno s finančno konstrukcijo projekta. Priložen mora biti seznam nastopajočih. Nepopolnih prijav komisija ne bo obravnavala. 8. Rok za prijavo na razpis je do 31.05.2019 do 12. ure oz. priporočeno po pošti, če je na kuverti odtisnjen žig 31.05.2019. Vloga za sofinanciranje se odda v sprejemni pisarni Občine Dornava ali po pošti do razpisnega roka kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Dornava, Dornava 135A, 2252 Dornava, z oznako: »Ne odpiraj -prijava na razpis za izvedbo koncerta 2019«. Odpiranje vlog bo potekalo 05.06.2019. Odpirajo se samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte, ki vsebujejo vloge in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene. Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje vlog, katerih vloge ne bodo formalno popolne, da jih dopolnijo. 9. Merila in število točk, ki jih je možno doseči ob dodelitvi razpisanih sredstev: • množičnost števila nastopajočih 1-5 točk a) do 5 nastopajočih, 1 točka b) od 6 do 9 nastopajočih, 3 točke c) nad 10 nastopajočih, 5 točk • potrebnost "uniformiranosti nastopajočih" 1-5 točk a) vaški pevci, 2 točka b) pevski zbori, 5 točke Skupno je možno doseči 10 točk. Društvo mora zbrati najmanj 7 točk, da je upravičeno do sredstev po razpisu. 10. Izid razpisa: O izidu razpisa bodo prijavitelji pisno obveščeni najpozneje v 15 dneh od zaključka razpisa. Z izvajalcem bo sklenjena pogodba o sofinanciranju. Zaradi večjega števila zainteresiranih vlagateljev odpiranje vlog na podlagi tretjega odstavka 222. člena Pravilnika o izvrševanju proračuna Republike Slovenije ne bo javno. Komisija bo vloge obravnavala ter pripravila predlog izbora programov in predlog delitve razpoložljivih sredstev, ki jih za sofinanciranje programov za izvedbo koncerta pevskih zborov v Občini Dornava zagotavlja proračun Občine Dornava. Na podlagi predloga bo občinska uprava izdala sklepe o izboru prejemnikov sredstev. O pritožbi odloča župan. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v določenem roku ne dopolnijo, se zavržejo. Z izbranimi izvajalci bo župan sklenil letno pogodbo o sofinanciranju izvedbe programov športa v Občini Dornava. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Razpis se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Dornava www.dornava.si. Številka: 007-019/2019 Datum: 24.04.2019 Občina Dornava Janko Merc, župan 503. Javni razpis za izvedbo koncerta-ov v Občini Dornava Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 - ZIPRS1011, 3/13 in 81/16) in Odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2019) Občina Dornava objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZVEDBO KONCERTA-OV V OBČINI DORNAVA 1. Predmet razpisa je izvedba koncerta-ov na območju Občine Dornava za leto 2019. 2. Pogoji za sodelovanje na razpisu: • na razpis se lahko prijavijo društva, registrirana za kulturno dejavnost s sedežem v Občini Dornava, • projekt mora imeti jasno konstrukcijo financiranja, • projekt mora biti izveden v obdobju od 31.05.2019 do 31.12.2019. 3. Upravičeni stroški sofinanciranja so: • stroški reklame in reklamnega materiala, • stroški nabave enotnih oblačil in obuval za društvene potrebe, • stroški nabave glasbenih inštrumentov, • stroški strokovne priprave, • potrošni material. Do dodelitve proračunskih sredstev po tem razpisu ni upravičen prijavitelj, ki so mu za isti namen že bila odobrena sredstva iz drugih postavk proračuna Občine Dornava v tekočem proračunskem letu. 4. Vrednost razpoložljivih sredstev je 5.500,00 EUR. Sredstva so zagotovljena na proračunski postavki 04063. 5. Način financiranja: Projekt se lahko financira do 100%. 6. Rok izvedbe: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2019 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. Zadnji zahtevek za koriščenje sredstev mora biti vložen do 28.12.2019. Zaključno poročilo porabljenih sredstev mora biti oddano najkasneje do 28.12.2019. 7. Vsebina prijave: Prijava mora vsebovati natančen program prireditve, vključno s finančno konstrukcijo projekta. Priložen mora biti seznam nastopajočih. Nepopolnih prijav komisija ne bo obravnavala. 8. Rok za oddajo prijav in način oddaje: Rok za prijavo na razpis je do 31.05.2019 do 12. ure oz. priporočeno po pošti, če je na kuverti odtisnjen žig 31.05.2019. Vloga za sofinanciranje se odda v sprejemni pisarni Občine Dornava ali po pošti do roka kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Dornava, Dornava 135A, 2252 Dornava, z oznako: »Ne odpiraj -prijava na razpis za izvedbo koncerta 2018«. Odpiranje vlog bo potekalo 05.06.2019. Odpirajo se samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte, ki vsebujejo vloge in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene. Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje vlog, katerih vloge ne bodo formalno popolne, da jih dopolnijo. 9. Merila in število točk, ki jih je možno doseči ob dodelitvi razpisanih sredstev: • delež lastnih sredstev 1-5 točk a) najmanj 40 %, 1 točka b) najmanj 60 %, 3 točke c) najmanj 80 %, 5 točk • množičnost števila nastopajočih 1-5 točk a) do 30 nastopajočih, 1 točka b) od 31 do 90 nastopajočih, 3 točke c) nad 91 nastopajočih, 5 točk • potrebnost "uniformiranosti nastopajočih" 1-5 točk a) vaški pevci, 1 točka b) pevski zbori, 3 točke c) skupine, ki predstavljajo etnološko izročilo, skupine godbenikov in drugi, 5 točk Skupno je možno doseči 15 točk. Društvo mora zbrati najmanj 10 točk, da je upravičeno do sredstev po razpisu. 10. Izid razpisa: O izidu razpisa bodo prijavitelji pisno obveščeni najpozneje v 15 dneh od zaključka razpisa. Z izvajalcem bo sklenjena pogodba o sofinanciranju. Komisija bo vloge obravnavala ter pripravila predlog izbora programov in predlog delitve razpoložljivih sredstev, ki jih za sofinanciranje programov za izvedbo koncerta-ov v Občini Dornava zagotavlja proračun Občine Dornava. Na podlagi predloga bo občinska uprava izdala sklepe o izboru prejemnikov sredstev. O pritožbi odloča župan. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v določenem roku ne dopolnijo, se zavržejo. Z izbranimi izvajalci bo župan sklenil letno pogodbo o sofinanciranju izvedbe programov športa v Občini Dornava. Razpis se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Dornava www.dornava.si. Številka: 007-018/2019 Datum: 25.04.2019 Občina Dornava Janko Merc, župan 504. Javni razpis za sofinanciranje programov športa v Občini Dornava za leto 2019 Na podlagi Odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2019), Letnega programa športa v Občini Dornava za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2019) in na podlagi 5. člena Pravilnika o vrednotenju letnega programa športa v Občini Dornava (Glasilo občine Dornava, 22. 12. 2006) in v skladu s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 - ZIPRS1011, 3/13 in 81/16), Občina Dornava objavlja Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI DORNAVA ZA LETO 2019 I. Na razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: • športna društva in klubi, • zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športa društva za posamezna področja oziroma športne panoge, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, • javni zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževanja iz Občine Dornava, • ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne. II. Kandidirajo lahko vsi iz I. točke tega razpisa, ki bodo s prilogami in potrdili dokazali, da izpolnjujejo naslednje pogoje: • da so vsaj eno leto registrirani v skladu z veljavno zakonodajo oziroma, da imajo organizacije v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost, • da imajo sedež v Občini Dornava, • da imajo društva urejeno evidenco o članstvu in dokumentacijo, v kolikor so organizirani v skladu z zakonom o društvih, • da imajo za določene športne programe zagotovljeno organizirano vadbo, v katero je vključenih odgovarjajoče število športnikov, • da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, • da vsako leto redno dostavijo občinski upravi poročila o članstvu, realizaciji programov in doseženih rezultatih, planu aktivnosti za prihodnje leto, • da ne kandidirajo za sredstva iz programov kulture in drugih društev. III. Za kandidiranje na razpisu za sofinanciranje izvajanja programov športa je pogoj, da kandidat za sredstva razpisni dokumentaciji priloži: • odločbo ali sklep o registraciji, • registracijo članstva in seznam pobrane članarine, • seznam registriranih in kategoriziranih športnikov, • seznam strokovnega kadra. IV. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali programi skladno s potrjenim letnim programom športa v Občini Dornava za leto 2019. Višina razpoložljivih sredstev je 13.300,00 EUR. Sredstva morajo biti porabljena do 31. 12. 2019. V. Predlagatelji morajo programu priložiti vse zahtevane dokumente iz II. in III. točke tega razpisa in v celoti izpolnjeno razpisno dokumentacijo, ki jo lahko dobijo osebno na sedežu Občine Dornava v času uradnih ur. Nepopolne prijave, netočno izpolnjene prijave ali netočno izpolnjene obrazce se bo izločilo iz nadaljnje obravnave. VI. V roku prispele prijave bodo sofinancirane in ovrednotene na podlagi pogojev in meril, ki izhajajo iz Pravilnika o vrednotenju programov športa v Občini Dornava, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev in na podlagi Letnega programa športa Občine Dornava za leto 2019. Odpiranje vlog bo potekalo 5. 6. 2019. Odpirajo se samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte, ki vsebujejo vloge in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene. Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje vlog, katerih vloge ne bodo formalno popolne, da jih dopolnijo. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani izvajalci programov športa dvignejo v papirnati obliki na sedežu Občine Dornava v času uradnih ur ali pa si jo v elektronski obliki pridobijo na spletni strani Občine Dornava www.dornava.si. Kandidati za sredstva naj izpolnijo samo prijave, ki se nanašajo na njihov program. K vsaki prijavi morajo priložiti kopije zahtevanih dokumentov. Izpolnjene prijave predlagatelji pošljejo ali osebno dostavijo v zapečatenih kuvertah na naslov: Občina Dornava, Dornava 135 /a, 2252 Dornava, s pripisom »Javni razpis za šport 2019 - NE ODPIRAJ«. VII. Rok za prijavo na razpis je do 31. 5. 2019 do 12.00 ure oz. priporočeno po pošti, če je na kuverti odtisnjen žig 31. 5. 2019. VIII. Komisija bo vloge obravnavala ter pripravila predlog izbora programov in predlog delitve razpoložljivih sredstev, ki jih za sofinanciranje programov športa zagotavlja proračun Občine Dornava. Na podlagi predloga bo občinska uprava izdala sklepe o izboru prejemnikov sredstev. O pritožbi odloča župan. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v določenem roku ne dopolnijo, se zavržejo. Z izbranimi izvajalci bo župan sklenil letno pogodbo o sofinanciranju izvedbe programov športa v Občini Dornava. Razpis se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Dornava www.dornava.si. Številka: 007-11/2019 Datum: 24. 4. 2019 Občina Dornava Janko Merc, župan OBČINA DUPLEK 505. Zaključni račun proračuna Občine Duplek za leto 2018 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13, 110/11 -ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 -ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 -ZIPRS1718, 71/17 - ZIPRS1819, 13/18) ter 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV št. 17/2007 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11 in 24/15) je Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 občinski svet Občine Duplek na 4. redni seji Občinskega sveta, dne 24.04.2019 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE DUPLEK ZA LETO 2018 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Duplek za leto 2018. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Duplek za leto 2018 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Duplek za leto 2018. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2018 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3.člen Proračun občine Duplek za leto 2018 je bil realiziran v naslednjih zneskih: v € A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 5.501.422,62 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.267.714,78 70 DAVČNI PRIHODKI 4.266.394,91 700 Davki na dohodek in dobiček 3.816.305,00 703 Davki na premoženje 338.110,90 704 Domači davki na blago in storitve 111.979,01 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.001.319,87 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 407.231,21 711 Takse in pristojbine 6.877,88 712 Globe in druge denarne kazni 22.535,57 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 14.296,19 714 Drugi nedavčni prihodki 550.379,02 72 KAPITALSKI PRIHODKI 89.131,38 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 1.101,64 722 Prihodki od prodaje zemljišč neopredmetenih sredstev 88.029,74 73 PREJETE DONACIJE 2.700,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 2.700,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 141.876,46 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 141.876,46 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 5.117.328,93 40 TEKOČI ODHODKI 1.731.081,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 503.361,32 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 77.854,99 402 Izdatki za blago in storitve 1.077.164,02 403 Plačila domačih obresti 24.700,67 409 Rezerve 48.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 2.464.754,75 410 Subvencije 23.873,73 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.806.291,71 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 185.766,65 413 Drugi tekoči domači transferi 448.822,66 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 882.914,73 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 882.914,73 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 38.578,45 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam, ki niso prorač. uporabniki 0,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 38.578,45 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 384.093,69 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 441 Povečanje kapitalskih deležev v privatnih podjetjih 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 1.131.868,00 500 Domače zadolževanje 1.131.868,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 315.717,52 550 Odplačila domačega dolga 315.717,52 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 1.200.244,17 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 816.150,48 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -384.093,69 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 248.702,00 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Duplek za leto 2018 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka.: 0323-6/2019-7 Datum: 24.04.2019 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 2. člen Dosedanja druga in tretja alineja drugega odstavka 15. člena odloka postaneta tretja in četrta alineja. 3. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-6/2019-4 Datum: 24.4.2019 506. Odlok o dopolnitvi Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Duplek Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 -uradno pre-čiščeno besedilo, 28/06 - skl. US, 49/06 -ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14, 37/15, 56/15, 102/15 in 30/16), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11 - ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 -ura-dno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 15/17 - odl. US in 27/17 - ZPro), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15) in 16. člena Statuta Obči-ne Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015), je je Občinski svet Občine Duplek na svoji 4. redni seji, dne 24.4.2019, sprejel ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI DUPLEK 1. člen V Odloku o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komu-nalnimi odpadki v Občini Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017; v nadaljevanju: odlok) se v drugem odstavku 15. člena odloka, doda nova druga alineja, ki glasi: » - pravico do uporabe počitniške hiše, vikenda, praznega stanovanja ali poslovne enote, v kateri ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi;«. Občina Duplek Mitja Horvat, župan 507. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Duplek Na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), 54. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Duplek (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 57/2017) 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 4. redni seji, dne 24.4.2019 sprejel PRAVILNIK O TARIFNEM SISTEMU ZA OBRAČUN STORITEV RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI DUPLEK I. Predmet tarifnega pravilnika 1. člen (1) Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Duplek (v nadaljevanju: tarifni pravilnik) skladno s 54. členom Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Duplek (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 57/2017; v nadaljevanju: odlok) določa tarifni sistem za obračun storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb: • zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, • obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, • odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • zbiranja biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. (v nadaljevanju: javna služba) (2) Tarifni pravilnik se uporablja za vse povzročitelje odpadkov in druge uporabnike s prve, druge, tretje in četrte točke prvega odstavka 7. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Duplek (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 57/2017). (3) Tarifni pravilnik določa način oblikovanja postavk tarifnega sistema in način obračunavanja storitev za: 1. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov vključuje zbiranje: a) ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, b) kosovnih odpadkov, c) odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, d) odpadkov s tržnic, e) odpadkov iz čiščenja cest, f) mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: MKO), g) izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. 2. obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov, 3. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 4. zbiranja biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. 2. člen (1) Izvajalec javne službe ločeno vodi stroške, ki nastajajo v zvezi z: • zbiranjem in odvozom ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, • zbiranjem in odvozom kosovnih odpadkov, • zbiranjem in odvozom odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, • zbiranjem in odvozom odpadkov s tržnic, • zbiranjem in odvozom odpadkov iz čiščenja cest, • zbiranjem in odvozom MKO, • zbiranjem in odvozom BIO, • zbiranjem in odvozom izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrab-ljenimi gumami, • delovanjem zbirnih centrov, • zbiranjem in odvozom odpadkov s premično zbiralnico, • obdelava BIO odpadkov, • obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganjem ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, • manipulacijo oziroma pretovarjanjem odpadkov, • nabavo in razvozom zabojnikov prostornine od 80, 120, 240, 550, 770 in 1100 litrov. (2) Prihodki doseženi s posebnimi storitvami se upoštevajo pri kalkulaciji lastne cene. 3. člen (1) Cena posamezne storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki sta na računu prikazane ločeno. (2) Cena javne infrastrukture vključuje: • stroške amortizacije ali najema te javne infrastrukture, • stroške zavarovanja infrastrukture javne službe, • stroške odškodnin, ki so stroški odškodnin za služnost in povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe, • finančno jamstvo in • odhodke financiranja, ki so stroški obresti in drugi stroški, povezani z dolžniškim financi-ranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe. Pri tem se upošteva višina stro-škov na podlagi podpisanih pogodb. (3) Cena opravljanja storitev vključuje vse stroške, ki se nanašajo na opravljanje storitev. II. Obračun storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov 4. člen (1) Cena storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med letnimi stroški zbiranja odpadkov in celotno letno količino zbranih odpadkov iz prve točke tretjega odstavka 1. člena tega tarifnega pravilnika. V ceno storitev zbiranja so vključene vse vrste komunalnih odpadkov zbrane iz zbiranja in odvoza MKO, zbiranja in odvoza ločeno zbranih frakcij(odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06), zbiranje in odvoza ločeno zbra-nih frakcij komunalnih odpadkov iz zbiralnic ločeno zbranih frakcij, zbiranjem in odvozom kosovnih odpadkov, zbiranjem in odvozom nevarnih odpadkov in zbiranjem in odvozov zbranih ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz zbirnih centrov. (2) Cena se v delu, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, in v delu, ki se nanaša na stroške javne infrastrukture, se oblikuje na kg opravlje-ne storitve in se uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika za mešane komu-nalne odpadke in pogostost odvoza. (3) Pogostost odvoza določenih vrst komunalnih odpadkov določi izvajalec javne službe, v tehničnem pravilniku. (4) Izvajalec javne službe ceno zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov razen BIO, izra-ženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju zbranih komunalnih odpadkov na uporabnike glede na prostornino za-bojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika. Izvajalec javne službe mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno do-stopno na spletni strani izvajalca javne službe. (5) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike se izračuna na naslednji način: rkgl masa vseli zbranih odpadkov razen BIO [kg] L 1 J obračunska prostornina vseh zabojnikov za MKD[1] (6) Izračun mesečnega stroška storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov se izra-čuna na naslednji način: • Cena posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. III. Obračun storitve zbiranja bio odpadkov 5. člen (1) Cena storitve zbiranja BIO odpadkov, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med stroški zbiranja in obdelave BIO odpadkov in celotno količino Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 zbranih BIO odpadkov iz druge točke tretjega odstavka 1. člena tarifnega pravilnika. (2) Cena se v delu, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe ravnanja z BIO odpadki, in v delu, ki se nanaša na stroške javne infrastrukture, oblikuje na kg opravljene storitve in se uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika za BIO odpadke in pogostost odvoza. (3) Pogostost odvoza BIO odpadkov se določi v tehničnem pravilniku. (4) Izvajalec javne službe ceno zbiranja BIO odpadkov, izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za BIO in pogostost odvoza zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju zbranih BIO odpad-kov na uporabnike glede na prostornino zabojnika za BIO in pogostost odvoza tega za-bojnika. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdeli-tev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporab-nike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (5) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev zbiranja BIO odpadkov med upo-rabnike se izračuna na naslednji način: ^ [l] obračunska prosto mina vseh BIO zabojnikov [1] (6) Izračun mesečnega stroška storitve zbiranja BIO odpadkov se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. IV. Obračun storitev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov 6. člen (1) Cena storitev obdelave, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med stroški obdelave in celotne količine zbranih MKO v kilogramih. (2) Izvajalec javne službe ceno obdelave izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju obdelanih MKO. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravlje-nih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajal-ca javne službe. (3) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev obdelave MKO med uporabnike se izračuna na naslednji način: 7. člen (1) Cena storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, izra-žena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med stroški odlaganja in deležem odlože-nih odpadkov od celotne količine obdelanih MKO v kilogramih. (2) Izvajalec javne službe ceno odlaganja izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju odloženih MKO. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravlje-nih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajal-ca javne službe. (3) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja MKO med uporabnike se izračuna na naslednji način: rkgi Sodilo za odlaganje MKO — — masa odloženih MKO [kg] obračunska prostornina vseh zabojnikov za MKO [1] (4) Izračun mesečnega stroška storitve odlaganja ostankov ali odstranjevanja MKO se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. VI. Obračun storitev javne večstanovanjskih objektih službe Sodilo za obdelavo MKO [kg] masa zbranih MKO odpadkov [kg] obračunska prostornina vseh zabojnikov za MKO[l] 8. člen (1) Obračun storitev javne službe v večstanovanjski objektih, se porazdeli tako, da se skupni stroški porazdelijo po gospodinjstvih glede na število članov v posameznem gospodinjstvu, v odvisnosti od vseh stanovalcev v večstanovanjskem objektu. (2) Izračun mesečnega stroška posamezne storitve javne službe v večstanovanjskih objektih se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. (3) Obračunski volumen zabojnika je dejanski volumen glede na pogostost odvoza komunalnih odpadkov na mesec. (4) Račun za posamezno prevzemno mesto se izstavi upravitelju večstanovanjske stavbe, ka-teri stroške porazdeli v skladu z 54. členom odloka in prvim odstavkom 8. člena tarifnega pravilnika. (5) V kolikor večstanovanjska stavba nima upravitelja, izvajalec javne službe porazdeli stroške v skladu z 54. členom odloka in prvim odstavkom 8. člena tarifnega pravilnika. VII. Obračun storitev javne službe drugim uporabnikom v (4) Izračun mesečnega stroška storitve obdelave MKO se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. V. Obračun storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 9. člen (1) Obračun storitev javne službe drugim uporabnikom se zaračuna v skladu 4., 5., 6. in 7. členom tarifnega pravilnika, razen za pogodbene uporabnike, ki se jim zaračuna v skladu cenikom izvajalca javne službe. VIII. Obračun storitev javne službe za počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 10. člen (1) Za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto, kjer ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva tretjina velikosti najmanjšega za-bojnika (80 litrov) in najmanjša pogostost odvoza, ki ureja opravljanje javne službe zbira-nja določenih vrst komunalnih odpadkov. (2) Lastniki objektov v skladu s prejšnjim odstavkom od izvajalca prejmejo 6 vreč za MKO volumna 90 l, 6 vreč za embalažo volumna 110 l in 6 vreč za papir volumna 40 l, ki jih dvignejo na blagajni izvajalca javne službe v času uradnih ur. (3) Izračun mesečnega stroška za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto se obračunava na naslednji način: • Mesečni strošek posameznih storitev v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x 1/3 najmanjšega obračunskega volumna zabojnika v l. (4) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti zbiranja komunalnih odpadkov. Za opuščeni objekt velja dotrajani objekt v katerem ni mogoče bivati, nima hišne številke ter komunalnih priključkov ter ni več v evidencah Geodetske uprave Republike Slovenije evidentiran kot stavba. IX. Obračun stroškov nabave, odvoza, zamenjave in vzdrževanja tipizi-ranih zabojnikov 11. člen (1) Zamenjava zabojnikov se obračuna po ceniku, ki ga določi izvajalec javne službe. V stroške zamenjave zabojnika je vštet odvoz starega in dostava novega zabojnika na lokacijo pov-zročitelja odpadkov. V kolikor se ugotovi, da je tipizirani zabojnik poškodoval ali uničil izva-jalec javne službe, je ga le ta dolžen brezplačno zamenjati. (2) V primeru večstanovanjskega objekta, se stroški zamenjave zabojnika porazdelijo med uporabnike v skladu z 8. členom tarifnega pravilnika. (3) Uporabnik v primeru poškodovanega zabojnika, zamenjavo tega zabojnika uredi izključno pri izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. (4) Individualna gospodinjstva in drugi uporabniki, lahko odjavijo določeno vrsto zabojnikov (izjema je MKO) v skladu z določili odloka in tehničnega pravilnika, v stroške odjave dolo-čenega zabojnika je vštet odvoz zabojnika v skladu s cenikom izvajalca javne službe. V ko-likor uporabniki odjavijo zabojnik za ločene frakcije se le-ti nadomestijo s tipskimi namen-skimi vrečami. (5) Izvajalec v skladu s tehničnim pravilnikom omogoča čiščenje/pranje zabojnika za BIO od-padke 1-krat letno. V kolikor povzročitelj izrazi željo po dodatnem čiščenju/pranju zabojni-ka, se storitev obračuna v skladu s cenikom izvajalca javne službe. X. Ostale storitve javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov 12. člen (1) Izvajalec javne službe v vsakem naselju kosovne odpadke prevzema dvakrat v koledar-skem letu z zbiralno akcijo na za to določenih prevzemnih mestih ali dvakrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. (2) V kolikor uporabnik storitev naroči dodaten odvoz kosovnih in drugih vrst odpadkov mora plačati stroške storitve po ceniku izvajalca javne službe. XI. Zbirni center 13. člen (1) Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira vrste odpadkov, kot to določa tehnični pravil-nik. (2) Uporabnik storitev lahko v zbirnem centru brezplačno odda vrste in količine odpadkov, kot to določa tehnični pravilnik. XII. Končne določbe 14. člen Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega pravilnika uvesti vse spremembe, ki še niso bile uvedene. 15. člen Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 0323-6/2019-5 Datum: 24.4.2019 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 508. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Duplek Na podlagi 11. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015), je Občinski svet Občine Duplek na svoji 4. redni seji, dne 24.4.2019, sprejel TEHNIČNI PRAVILNIK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI DUPLEK 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina tehničnega pravilnika) (1) Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Duplek (v nadalje-vanju: tehnični pravilnik) skladno z 11. členom Odloka o načinu opravljanja obveznih občin-skih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Duplek (v nadalje-vanju: odlok) obsega: 1. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki. 2. Tehnologijo, pogoje in način zbiranja odpadkov. 3. Frekvenco prevzemanja odpadkov. 4. Tipizacijo predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostor-nine zabojnikov za zbiranje odpadkov. 5. Minimalne standarde za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje. 6. Podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru. 7. Podrobnejšo vsebino registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov. 8. Druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe. 9. Javne prireditve in čistilne akcije. 10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki. 11. Obračun storitev ravnanja z odpadki. 12. Reklamacijski postopek. 13. Izterjava. 14. Nadzor na terenu. 15. Prehodne in končne določbe. (2) Določbe tehničnega pravilnika se nanašajo na izvajanje obvezne gospodarske službe zbira-nja določenih vrst komunalnih odpadkov in drugih odpadkov, ki se zbirajo v okviru te javne službe in so opredeljeni v tem tehničnem pravilniku (v nadaljevanju: javna služba). 2. člen (opredelitev pojmov) (1) Izrazi uporabljeni v tehničnem pravilniku, imajo naslednji pomen: • Komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstev in njemu podoben odpadek iz trgo-vine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja. • Povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj) je po tem tehnič-nem pravilniku vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. • Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpad-ke v posesti. • Drugi uporabnik je vsak uporabnik (pravne osebe, javni zavodi, šole, vrtci in samo-stojni podjetniki), razen gospodinjstva na območju individualnih gospodinjstev in več-stanovanjskih objektov. • Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem tehničnim pravilnikom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki. • Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov. • Prevzemno mesto je v naprej določen prostor, kjer povzročitelji odpadkov v predpi-sanih zabojnikih ali tipiziranih vrečah z logotipom izvajalca prepuščajo odpadke po vna-prej določenem letnem razporedu izvajalcu javne službe. • Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava, obdelava in odstranjevanje od-padkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obra-tovanja naprav za odstranjevanje odpadkov. • Prepuščanje odpadkov je postopek oddaje odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evi-denčnega lista izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. • Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izva-jalcu javne službe, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladišče-njem za namen prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. • Obdelava so postopki predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje. • Ponovna uporaba je postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso od-padek, ponovno uporabijo za enak namen, za katerega so bili prvotno izdelani. • Ločeno zbiranje je zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo oz. sestavo odpadkov, tako da se olajša posamezna obdelava odpadkov. • Oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom. • Mešani komunalni odpadki (v nadaljevanju: MKO) so odpadki, ki se skladno s pred-pisom s prilogo Sklepa Komisije 2014/955/EU uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz sezama odpadkov, razen ločenih frakcij, odpadkov s tržnic in odpadkov s čiščenja cest, blata iz greznic in odpadkov iz čiščenja greznic. • Nevarni odpadek je vsak odpadek, ki ima eno ali več lastnosti, ki so opredeljene v prilogi Uredbe 1357/2014/EU. • Biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski od-padki iz gospodinjstev, restavracij, gostinske dejavnosti in trgovin na drobno ter pri-merljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane. • Gradbeni odpadek je odpadek, ki nastane pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekon-strukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. • Izvajalec javne službe je oseba, ki skladno z odlokom opravlja dejavnost javne slu-žbe ravnanja s komunalnimi odpadki sicer kot javno podjetje ali koncesionar. • Zabojnik za odpadke je tipizirana posoda, velikosti 80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l in 1100 l za potrebe enega ali več uporabnikov za zbiranje komunalnih odpadkov. • Obračunski volumen zabojnika je dejanski volumen glede na pogostost odvoza ko-munalnih odpadkov na mesec • Posebne plastične vrečke so vrečke označene z logotipom izvajalca javne službe. • Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje bioloških odpadkov rastlinskega izvo-ra z vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom. Povzročitelj lahko kompo-stira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je za-strt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stano-vanjskih stavb ali javnih poti ne vidi. • Kontejner oziroma keson je zaprt ali odprt zabojnik za odpadke velikosti od 5 m3 do 10 m3 za zbiranje različnih vrst odpadkov. • Zbiralnica ločenih frakcij (v stari terminologiji imenovana: ekološki otok) je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posame-znih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo. • Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem komunalnih odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. • Smetarsko vozilo je specializirano vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov. • Vozilo za kontejnerski odvoz, samonakladalec je specialno vozilo za odvoz in praznje-nje od 5 m3 do 20 m3 kontejnerjev. (2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem tehničnem pravilniku, imajo enak pomen, kot je določeno v odloku, zakonih in v podzakonskih predpisih, iz področja ravnanja z odpadki. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 3. člen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo od-padke. (2) Izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno za celotno območje ob-čine. (3) V okviru javne službe zbiranja se zagotavlja zbiranje: 1. ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, 2. kosovnih odpadkov, 3. odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, 4. odpadkov s tržnic, 5. odpadkov iz čiščenja cest, 6. mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: MKO), 8. bioloških odpadkov (v nadaljevanju: BIO) in 7. izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. (4) Izvajalec javne službe v okviru dejavnosti zagotavlja: Izvajalec javne službe v okviru dejavnosti zagotavlja: • zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, • zbiranje kosovnih odpadkov v zbiralnih akcijah ali na poziv uporabnika, • zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah, • zbiranje odpadkov v zbirnem centru, • predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru, • izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov, • oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje, • ozaveščanje in obveščanje uporabnikov. 1. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki 4. člen (tehnologija ravnanja z odpadki) (1) Ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov poteka na način in po predpisih, ki veljajo za posamezne skupine odpadkov. (2) V občini Duplek (v nadaljevanju: občina) se odpadki zbirajo ločeno na več načinov, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov ter značilnosti naselij. (3) Povzročitelji odpadkov obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec javne službe pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki. (4) Odvoz odpadkov izvajalec javne službe opravlja na različne načine in optimizira prevoze glede na značilnosti naselij in tehnologije zbiranja. 2. Tehnologija, pogoji in način zbiranja odpadkov 5. člen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) V skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje odpadkov na izvoru - pri povzročiteljih odpadkov. (2) Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov obsega: • zbiranje/prevzemanje MKO pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabni-kov, • zbiranje/prevzemanje BIO pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju vključenih individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz pa-pirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot od-padna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje v zbiralnicah ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla), na ob-močju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, kjer se ti odpadki ne zbirajo »od vrat do vrat«. (3) Zbiranje in odvoz drugih odpadkov obsega: • zbiranje/prevzemanje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v letnih akcijah s premično zbiralnico in zbirnem centru, • zbiranje/prevzemanje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v letnih akcijah, na vpoklic in zbirnem centru, • zbiranje/prevzemanje gradbenih odpadkov v zbirnem centru in pravilno ravnanje z njim, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08), • zbiranje/prevzemanje gradbenega materiala, ki vsebuje azbest »salonitne plošče« na zbirnem centru in pravilno ravnanje z njim, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/08), • zbiranje/prevzemanje odpadnih nagrobnih sveč na občinskih pokopališčih in pravilno ravnanje z njimi, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/08) • zbiranje/prevzemanje vseh ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem cen-tru. 6. člen (oprema za izvajanje javne službe) Zbiranje odpadkov in njihov prevoz se zagotavlja s specialnimi vozili za: • praznjenje zabojnikov volumnov od 80 do 1.100 l t.i. smetarska vozila in vozila za pra-nje zabojnikov, • nalaganje tipskih vrečk za zbiranje odpadkov, t.i. smetarska vozila, • kontejnerje, volumnov od 5 do 10 m3, t.i. kontejnerska vozila, • kontejnerje, volumnov od 10 do 35 m3, t.i. abroll vozila, • prevoz odpadkov v razsutem stanju, t.i. ceradarji, • kombi vozila za prevzem manjših količin odpadkov • druga namenska vozila za zbiranje in prevoz odpadkov. 7. člen (pogoji zbiranja odpadkov) Pogoji za zbiranje odpadkov, ki sta jih povzročitelj in izvajalec javne službe dolžna upoštevati so: • Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, ki se za individualna gospodinjstva nahaja na zasebnem zemljišču, večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi (t.i. funkcionalnem zemljišču) in na območju na skupnih površinah povzročiteljev odpadkov. • Prevzemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, ki ga določi izvajalec javne službe in je ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste. Pre-vzemno mesto ni oddaljeno več kot tri (3) metrov od roba prometne/transportne poti. • Prevzemno mesto je lahko hkrati tudi zbirno mesto, če se le to nahaja za individualna gospodinjstva na Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 zasebnem zemljišču in za večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi. • Povzročitelji so dolžni zabojnike in namenske tipske vreče, z zbirnega na prevzemno mesto postaviti pravočasno, to je najkasneje do 6. ure na dan odvoza. • Povzročitelji so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest. • Povzročitelji so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali v namenske tipizirane vreče, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, vreče pa zavezane s trakom. • Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu javne službe zagotoviti nemoten do-stop do prevzemnih mest. • Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati tipizi-rane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejav-nosti, da se ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje za-bojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru da izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti na lastne stroške. • V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščin (dalj časa trajajoča vročina, zapora cest, sneg, poledica itd. ...) lahko izvajalec javne službe uporabnike s predhodnim obvesti-lom, ki ga objavi na krajevno običajen način pozove, da zabojnike in/ali tipizirane vreče postavijo na začasno prevzemno mesto. • Uporabniki so dolžni z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti za njihovo čisto-čo. • Za povzročitelje, do katerih dostop s smetarskim vozilom ni mogoč, se za enega ali več povzročiteljev določi lokacijo skupnega prevzemnega mesta. Lokacijo določi izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov skupaj s povzročitelji. V pri-meru, ko je lokacija sporna, jo določi občinski organ pristojen za ravnanje s komunal-nimi odpadki po pridobitvi mnenja izvajalca javne službe. • Izvajalec javne službe prazni samo zabojnike za določeni oziroma naročeni volumen odpadkov ali tipiziranih vreč z logotipom izvajalca javne službe. • MKO, BIO, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kar-tona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) postavlje-nih ob zabojnikih izvajalec javne službe ni dolžan prevzeti. V primeru trenutno poveča-nih potreb morajo povzročitelji naročiti dodatni zabojnik oz. vreče, ki jih povzročitelji nabavijo od izvajalca javne službe in na katerih je logotip izvajalca javne službe. Druge vreče z MKO, BIO, ločenimi frakcijami (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) izvajalec ni dolžan prevzeti. • Če povzročitelj odpadkov ugotovi, da obstoječi zabojnik ne zadošča njegovim potre-bam, ga je dolžan zamenjati za večjega, ustrezne prostornine, ki bo zadostil njegovim potrebam. • V kolikor izvajalec javne službe ugotovi, da pri povzročitelju obstoječi zabojnik za od-padke ne zadošča dejanski količini odpadkov, mora izvajalec javne službe takega pov-zročitelja opozoriti, da si priskrbi nov, večji zabojnik ustrezne prostornine, ki bo zago-tovil njegovim potrebam. V kolikor povzročitelj po takem opozorilu izvajalca tega ne stori, mu lahko obstoječi zabojnik za večjega zamenja izvajalec na stroške povzročite-lja. • Odlaganje MKO, BIO, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz pa-pirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot od-padna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) v nenamenske zabojnike ali ob njih ni dovoljeno. • Odpadke je imetnik dolžan zbirati v za to določenih zabojnikih za odpadke po navodilih, ki jih prejme od izvajalca javne službe. • V primeru da izvajalec javne službe ugotovi ob prevzemanju odpadkov, da povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za ravnanje z odpadki, ga je izvaja-lec javne službe dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). 8. člen (uporabniki storitev javne službe) (1) Vsak povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ima status uporabnika stavbe (lastnik, najem-nik, podnajemnik, upravnik) se mora obvezno vključiti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in se mu pred vključitvijo določi: • natančna lokacija prevzemnega mesta (pri določitvi le tega je izvajalec javne službe dol-žan upoštevati pogoje dostopa s specialnimi vozili ter prometne in lastninske razmere lokacije), • velikost, število in tip potrebnih zabojnikov za odpadke in pogoje glede dostopa poo-blaščenih delavcev izvajalca javne službe, • pogoje glede vzdrževanja zabojnikov za odpadke, • pogoje glede ločevanja odpadkov na izvoru, • terminski plan pobiranja posameznih vrst odpadkov. (2) Uporabnik stavbe je dolžan pričeti z oddajanjem ali prepuščanjem odpadkov takoj po pri-četku uporabe stanovanjskega ali poslovnega objekta. (3) Uporabnik stavbe je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pričetku uporabe objekta v roku osem (8) dni od dneva uporabe dalje. (4) V primeru, če se povzročitelj ne prijavi v sistem ravnanja z odpadki oziroma ne sporoči zahtevanih podatkov je izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov upravičen do podatkov iz javnih evidenc na podlagi katerih povzročitelja vključi v sistem ravnanja z odpadki in obračuna storitev, skladno z odlokom in veljavno zakonodajo. (5) Prepovedana je opustitev storitev javne službe in kopičenje MKO ter njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje MKO. Povzroči-telj, ki MKO kopiči, jih sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven namenskih zabojni-kov, ki so namenjeni odlaganju MKO, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo in odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. 9. člen (način zbiranja odpadkov) Glede na vrste odpadkov in pogojev poteka zbiranje odpadov po naslednjih tehnologijah: Zbiranje po sistemu od vrat do vrat Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Izvajalec javne službe po sistemu od vrat do vrat zbira: • mešane komunalne odpadke, • biološke odpadke, • odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov, • odpadni papir. 1. Zbiranje MKO Zbiranje MKO na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina ne sme biti manjša od 80 litrov. Izvajalec javne službe mora pred oddajo MKO v obdelavo zagotoviti sortirno analizo teh od-padkov v skladu z zahtevami vsakokratne veljavne zakonodaje, s katero ugotovi njihovo sestavo. Izvajalec javne službe mora zbrane odpadke oddati v nadaljnje ravnanje tako, da je za MKO zagotovljena obdelava v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov. 2. Zbiranje ločeno zbranih frakcij Zbiranje ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in karto-na; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana emba-laža s številko odpadka 15 01 06) na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za zbiranje odpadnega papirja in kartona, katerega prostornina ne sme biti manjša od 120 litrov. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z vrečko za zbiranje odpadne embala-že iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko od-padka 15 01 06, s prostornino, ki ne sme biti manjša od 110 litrov. 3. Zbiranje BIO Zbiranje BIO na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih upo-rabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. Izvajalec javne službe zbira BIO po sistemu od vrat do vrat od izvirnih povzročiteljev teh od-padkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina ne sme biti manjša od 120 litrov. Zbiranje BIO odpadkov je obvezno za vse povzročitelje BIO odpadkov iz gospodinjstva, ki sami te odpadke hišno ne kompostirajo. Povzročitelji odpadkov, ki BIO ne kompostirajo sami v hišnem kompostniku, le te zbirajo v vodotesnih tipskih zabojnikih, opredeljenimi v drugi točki drugega odstavka 11. člena tehnične-ga pravilnika, izvajalec javne službe pa zagotavlja reden odvoz v kompostarno, kjer izvaja kompostiranje BIO, skladno z Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/13, 56/15 in 56/18). V skladu s predpisi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom BIO, izvajalec javne službe izvaja pranje zabojnikov za to vrsto odpadkov v okviru storitev javne službe, in sicer pri drugih uporabnikih 1 -krat letno, na območju večstanovanjskih objektih 1-krat letno in na območju individualnih gospodinjstev 1-krat letno. Pranje zabojnikov izvaja s čistilno opremo, ki omogoča pranje in dezinfekcijo zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo. Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne BIO kompostirajo v hišnem kompostniku. Povzročitelj svojo odločitev o hišnem kompostiranju pisno sporoči izvajalcu jav-ne službe na podlagi vprašalnika, ki ga izvajalec javne službe posreduje povzročiteljem. Izvajalec javne službe odločitev o hišnem kompostiranju pri povzročiteljih preverja 1-krat letno. Povzročitelji, ki se odločijo za lastno kompostiranje BIO, morajo upoštevati minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, ki so navedeni v »Prilogi1« Uredbe o ravnanju z biološko raz-gradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Izvajalec javne službe podrobnejša navodila za hišno kompostiranje objavi na svoji spletni strani. 4. Zbiranje v zbiralnicah ločenih frakcij Zbiranje v zbiralnicah ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla) na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov je tehnologija zbiranja pri ka-teri povzročitelji komunalnih odpadkov odlagajo odpadno embalažo iz stekla v ustrezno ozna-čene zabojnike. Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini. Zbiralnica je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za drobno odpadno embalažo iz stekla. Namenski zabojniki na zbiralnicah so: • zabojnik z belim in zelenim pokrovom za zbiranje drobne odpadne embalaže iz stekla. V zabojniku za drobno odpadno embalažo iz stekla se zbirajo vse vrste praznih in čistih ste-klenic in kozarcev brez pokrovčkov. V zabojnike na zbiralnicah je prepovedano odlagati: • stekleno embalažo z vsebino, okensko ravno steklo, ogledala, svinčevo steklo, armirano steklo, kristal, žarnice, porcelan, keramiko, glinene izdelke, pločevinaste in plastične po-krovčke. Zabojniki na zbiralnicah morajo biti opremljeni z nalepkami z nazivom odpadka, podrobneje pa o tem izvajalec javne službe povzročitelje odpadkov obvešča v okviru obveščanja in izobraže-vanja. 5. Zbiranje/prevzem odpadnih nagrobnih sveč Odpadne nagrobne sveče iz plastičnih materialov zbira izvajalec javne službe na vseh občinskih pokopališčih v za to posebej namenjenih in označenih zabojnikih kapacitete 120 l, 240 l, 550 l, 700 l in 1100 l, ter 5-7 m3 kontejner. Upravljavec občinskih pokopališč z lastnim prevozom 1-2 krat tedensko dostavi odpadne na-grobne sveče na center za ravnanje z odpadki ali pa to storitev opravi izvajalec javne službe. Ko je zbrana primerna količina odpadnih nagrobnih sveč, jih izvajalec javne službe pripelje v center za ravnanje z odpadki, kjer jih začasno skladišči in nato preda pooblaščenemu pre-vzemniku. 6. Zbiranje kosovnih odpadkov Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Izvajalec javne službe kosovne odpadke prevzema dvakrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. Prevzemanje kosovnih odpadkov se izvaja na prevzemnem mestu povzročitelja na podlagi predhodnega naročila z »dopisnico«, ki jo izvajalec javne službe posreduje vsem gospodinj-stvom, s katero naroči enkraten odvoz kosovnih odpadkov. Na območju individualnih gospodinjstev se kosovni odpadki za prevzem pripravijo na pre-vzemnem mestu. Na območju večstanovanjskih objektov se kosovni odpadki zbirajo na pre-vzemnih mestih, ki jih določi izvajalec javne službe. Za večstanovanjske objekte lahko izvajalec javne službe določi v spomladanskem ali jesen-skem času skupni termin prevzema kosovnih odpadkov. Povzročitelj odpadkov mora s prevzemnega mesta odstraniti odpadke, ki niso kosovni odpadki in jih zato izvajalec javne službe v času odvoza ni bil dolžan odpeljati, in sicer najkasneje na-slednji dan po datumu odvoza kosovnih odpadkov. V kolikor uporabnik storitev več kot dvakrat v koledarskem letu naroči odvoz kosovnih odpad-kov na poziv, mora za vsak naslednji odvoz plačati stroške po ceniku izvajalca javne službe. Kosovne odpadke lahko uporabniki iz gospodinjstev v zbirnem centru brezplačno predajo le s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice), s katerim dokažejo, da so vključeni v sistem ravna-nja z odpadki. Uporabniki kosovne odpadke, ki jih sami pripeljejo v zbirni center, razvrstijo v ustrezne zabojnike skladno z navodili usposobljene osebe v zbirnem centru. 7. Zbiranje/prevzemanje s premično zbiralnico Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira nevarne komunalne odpadke, nenevarne ko-munalne odpadke in zelo majhno OEEO v skladu s predpisi, ki ureja ravnanje z odpadno elek-trično in elektronsko opremo. Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, zagotoviti prevzemanje nevarnih odpadkov najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepušča-nje Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na posameznem kraju trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov na območju občine. Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov. Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga. Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okoli-ca ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. Odpadke od uporabnikov prevzema oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. Izvajalec mora vse prevzete odpadke stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z nji-mi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 8. Prevzem komunalnih odpadkov v zbirnem centru Prevzem komunalnih odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja pri kateri povzročitelj z dokazilom o vključenosti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki sam pripelje ločeno zbrane odpadke in jih razvrsti v ustrezno označene zabojnike ali kontejnerje. Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 2, ki je sestavni del Uredbe o obvezni gospodar-ski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18; v nada-ljevanju: Uredba) in njenih sprememb, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe, • OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, • kosovne odpadke in • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami • gradbeni odpadki. Zbirni center je namenjen za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki so vključeni v organiziran odvoz odpadkov. 9. Prevzemanje gradbenih odpadkov v zbirnem centru Povzročitelji lahko ob predložitvi dokazila brezplačno odloži letno do 0,5 m3gradbenih odpad-kov. Brezplačno lahko gradbene odpadke oddajo povzročitelji, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Za prevzem količin mešanega gradbenega materiala nad 0,5 m3 se obračuna strošek po veljav-nem ceniku izvajalca javne službe. 10. Prevzemanje gradbenega materiala, ki vsebuje azbest - »salonitne plošče« na zbirnem centru Povzročitelji z lastnim prevozom pripeljejo na zbirni center gradbeni material, ki vsebuje azbest. »Salonitne plošče« morajo biti zložene na paleti in ovite s folijo. Za prevzem salonitnih plošč glede na pripeljano težo ali volumen se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 3. Frekvenca zbiranja odpadkov 10. člen (pogostost odvoza - frekvenca zbiranja odpadkov) (1) Frekvenca zbiranja odpadkov s tehnologijo »od vrat do vrat« po vrstah odpadkov je pravi-loma sledeča: 1. Gospodinjstva (individualna gospodinjstva, večstanovanjski objeti, vikendi, počitniške hiše) in drugi uporabniki VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV MKO - individualna gospodinjstva, vikendi in počitniške 13-krat letno Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 hiše MKO - večstanovanjske zgradbe 13-krat ali 26-krat letno BIO - individualna gospodinjstva in večstanovanjske zgradbe 42-krat letno (5 mesece se izvaja odvoz na 14 dni, preostalih 7 mesecev pa na teden) Ločene frakcije (odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona - individualna gospodinjstva, vikendi in počitniške hiše) 13-krat letno Ločene frakcije (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) - individualna gospodinjstva, vikendi in počitniške hiše) 13-krat letno Ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona - večstanovanjske zgradbe) 13-krat ali 26-krat letno Ločene frakcije (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) - večstanovanjske zgradbe) 13-krat ali 26-krat letno 2. Zbiralnice ločenih frakcij VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV Ločene frakcije (odpadna embalaža iz stekla) 17-krat letno Izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov lahko prilagaja dinamiko praznjenja zabojnikov na zbiralnicah dejanskim potrebam. 3. Letne akcije zbiranja VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV Premična zbiralnica za zbiranje nevarnih odpadkov 1-krat letno v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj 2-krat v koledarskem letu. Kosovni odpadki 2-krat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. (2) Pri drugih uporabnikih, od katerih izvajalec javne službe odvaža odpadke po pogodbi, se zaračuna odvoz odpadkov v skladu s cenikom izvajalca javne službe. 4. Tipizacija predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov 11. člen (standardizacija predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke) (1) Povzročitelji odpadkov so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih zabojnikih, ki imajo certifikat, da so narejeni skladno z evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke. (2) Standardne velikosti zabojnikov in tipskih vreč so: 1. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje MKO MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 80 l, 120 l, 240 l Večstanovanjska zgradba 120l, 240 l, 550 l, 770 l, 1100 l 2. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje BIO BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 120 l, 240 l Večstanovanjska zgradba 120 l, 240 l 3. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona) LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 120 l, 240 l Večstanovanjska zgradba 240 l, 1100 l , mrežasti zabojniki Drugi uporabniki 120 l, 240 l, 1100 l in mrežasti zabojniki 4. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 110 l - vreča Večstanovanjska zgradba 240 l, 1100 l mrežasti zabojniki Drugi uporabniki 110 l - vreča, 120 l, 240 l, 1100 l in mrežasti zabojniki 5. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij na zbiralnicah ločenih frakcij LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Odpadna embalaža iz stekla 240 l, 1100 l 6. Tipske namenske vreče z logotipom izvajalca javne službe TIPSKE NAMENSKE VREČE VELIKOST VREČE Tipska namenska vreča za odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz papirja in kartona, z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« 40 l Tipska namenska vreča za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov 90 l Tipska namenska vreča za odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06, prozorne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA« 110 l (3) Tipske namenske vreče iz šeste točke drugega odstavka tega člena se na območju individualnih gospodinjstev delijo 1-krat letno. Povzročitelji odpadkov na območju individualnih gospodinjstev z 1-4 osebami, 1-krat letno prejmejo 26 vreč z logotipom izvajalca za »embalažo«. Povzročitelji odpadkov na območju individualnih gospodinjstev s 5 ali več osebami, 1-krat letno prejmejo 52 vreč z logotipom izvajalca za »embalažo«. (4) Če povzročitelji potrebujejo dodatne prozorne vreče, jih proti plačilu nabavijo pri izvajalcu javne službe. (5) Povzročitelji v večstanovanjskih objektih niso upravičeni do vreč, saj imajo zagotovljeno zbiranje ločenih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) z ustreznimi zabojniki izvajalca javne službe. 12. člen (označevanje predpisanih zabojnikov) (1) Barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov za sistem zbiranja »od vrat do vrat«, glede na ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče: VRSTA ODPADKOV BARVA ZABOJNIKA ALI TIPSKE NAMENSKE VREČE MKO - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Rjave (240 l-stara posoda) črne (80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l), zelene barve, črne barve (1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »ostali odpadki« oz. »mešani komunalni odpadki«. BIO - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Rjave (120 l, 240 l), zelene in rjave barve (1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »biološki odpadki« Ločena frakcija (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Večstanovanjski objekti in drugi uporabniki: Telo zabojnika zelene/črne barve, pokrov rumene barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »odpadna embalaža« ali mrežasti zabojnik Individualna gospodinjstva in drugi uporabniki: tipska namenska vreča prozorne barve (110 l) z napisom »odpadna embalaža« Ločena frakcija (odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona) - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Telo zabojnika zelene barve, pokrov rdeče barve (120 l, 240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »papir« ali tipska namenska vreča z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« (drugi uporabniki) Ločena frakcija (odpadna embalaža iz stekla) -večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Telo zabojnika zelene barve, pokrov zelene in bele barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »steklo«. (2) Barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov zbranih na zbiralnici ločenih frakcij, so sledeče: Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 VRSTA ODPADKOV BARVA ZABOJNIKA Ločena frakcija (odpadna embalaža iz stekla) Telo zabojnika zelene barve, pokrov zelene in bele barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »steklo«. (3) Označevanje zabojnikov zaradi identifikacije uporabnika se izvede na enega ali več od načinov: • trajno vtisnjena serijska številka, • nalepka na sprednji strani za označitev vrste odpadka , • elektronski čip, ki se vgradi v utor na robu zabojnika, izdelan za ta namen, • črtna koda, ki se nalepi pod elektronskim čipom. 13. člen (merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v gospodinjstvih) (1) Pri določanju vrste, števila in volumna zabojnika/-ov, ki ga uporablja posamezni povzročitelj odpadkov, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja, in sicer: 1. Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v individualnih gospodinjstvih MERILA ZA DOLOČANJE IZHODIŠČNEGA VOLUMNA POSODE ŠT. OSEB IZHODIŠČNI ZABOJNIK MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI Gospodinjstvo z 1-2 osebama ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. 1-2 osebi 80 l Gospodinjstvo s 3-4 osebami ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. 3-4 osebe 120 l Gospodinjstvo s 5 osebami in več ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. 5 oseb ali več 240 l BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD Individualna gospodinjstva za zbiranje BIO uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine BIO med enim in drugim praznjenjem Ne glede na št. oseb 120 l LOČENE FRAKCIJE Individualna gospodinjstva za zbiranje ločeno zbranih frakcij: odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona 1-2 osebe 120 l Individualna gospodinjstva za zbiranje ločeno zbranih frakcij: odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona 3 ali več 240 l Gospodinjstvo za ločeno zbrane frakcije: odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06 (tipska namenska vreča, ki je prozorne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA«) 1-4 osebe 26x - 110 l - vreča 5 ali več oseb 52x - 110 l vreča 2. Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke na območju večstanovanjskih objektov MERILA ZA DOLOČANJE IZHODIŠČNEGA VOLUMNA POSODE ŠT. OSEB MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje MKO uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine MKO med enim in drugim praznjenjem, skladno s prvo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. / BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje BIO uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine BIO med enim in drugim praznjenjem, skladno z drugo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. / LOČENE FRAKCIJE Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje ločeno zbranih frakcij: 1. odpadnega papirja in kartona, odpadne embalaže iz papirja in kartona, 2. odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06, uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine ločeno zbranih frakcij med enim in drugim praznjenjem, skladno s tretjo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. / 14. člen (merila za določanje izhodiščne opreme za druge uporabnike) (1) Pri določanju vrste, števila in volumna zabojnika/-ov, ki ga uporabljajo drugi uporabniki, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja. (2) Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje odpadkov od drugih uporabnikov so: Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 1. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH MKO 80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l, 1100 l BIO 120 l, 240 l, 1100 l Ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz stekla) 120 l, 240 l, 1100 l Ločene frakcije (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) tipske vreče 110 l, 120 l, 240 l, 1100 mrežasti zabojnik (3) Drugi uporabnik lahko v primeru, če meni, da je velikost opreme iz tega člena, zanj prevelika, poda izvajalcu javne službe pisno izjavo, v katerem navede razloge za zmanjšanje velikosti opreme, oziroma navede, da oprema ni potrebna, ker njegovo delovanje ali dejavnost ne povzroča posameznih frakcij komunalnih odpadkov. (4) Če povzročitelj odpadkov ugotovi, da obstoječi zabojnik ne zadošča njegovim potrebam, ga je dolžan zamenjati za večjega, ustrezne prostornine, ki bo zadostil njegovim potrebam. (5) V kolikor izvajalec javne službe ugotovi, da pri povzročitelju obstoječi zabojnik za odpadke ne zadošča dejanski količini odpadkov, mora izvajalec javne službe takega povzročitelja opozoriti, da si priskrbi nov, večji zabojnik ustrezne prostornine, ki bo zagotovil njegovim potrebam. V kolikor povzročitelj po takem opozorilu izvajalca tega ne stori, mu lahko obstoječi zabojnik za večjega zamenja izvajalec na stroške povzročitelja. (6) Drugim uporabnikom standardizirane zabojnike za odpadke zagotovi izvajalec javne službe, glede na količino odpadkov. (7) Drugi uporabniki, ki jim skupni volumen vseh zbranih frakcij komunalnih odpadkov (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06; odpadne embalaže iz stekla) trikratno presega volumen zabojnika za mešane komunalne odpadke, so pogodbeni uporabniki. 15. člen (merila za določanje izhodiščne opreme za počitniške hiše in vikende) (1) Povzročitelji odpadkov so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih vrečah, ki so označene z logotipom izvajalca javnih služb. (2) Standardne velikosti tipskih namenskih vreč so: 1. Tipske namenske vreče z logotipom izvajalca javnih služb TIPSKE NAMENSKE VREČE VELIKOST VREČE Tipska namenska vreča za MKO, sive barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI« 90l Tipska namenska vreča za odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz papirja in kartona z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« 40 l Tipska namenska vreča za odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06, prozorne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA« 110 l (3) Tipske namenske vreče iz prve točke drugega odstavka tega člena prejmejo lastniki vikendov in počitniških hiš 1-krat letno. En krat letno prejmejo tako 6 vreč za »mešane komunalne odpadke«, 6 vreč za »papir in karton« in 6 vreč za »embalažo«. (4) Lastniki počitniških hiš in vikendov brez dodatnega plačila prevzamejo vreče na blagajni izvajalca javnih služb v času uradnih ur. (5) Zbrane odpadke na območju vikendov in počitniških hiš bo izvajalec javnih služb pobiral v skladu z določili tega tehničnega pravilnika. (6) Lastniki vikendov in počitniških hiš, dan pred odvozom odpadke nastavijo na prevzemno mesto ali skupno prevzemno mesto. V kolikor to ni mogoče bodo lastniki vikendov in počitniških hiš z izvajalcem javne službe dogovorili drugačen način odvažanja odpadkov. (7) Lastniki vikendov in počitniških hiš oddajajo odpadno embalažo iz stekla v zbiralnice ločenih frakcij. 16. člen (pogodbeni uporabnik storitev javne službe) (1) Pogodbeni uporabniki storitev javne službe so tisti drugi uporabniki, ki presegajo merila zabojnika volumna 1.100 litrov ali uporabniki na podlagi določil osmega odstavka 14. člena tega tehničnega pravilnika. (2) Pogodbeni uporabniki storitev javne službe se z izvajalcem javne službe dogovorijo o nači-nu zbiranja, odvoza odpadkov, opremo za zbiranje ter z njim sklenejo pogodbo. Izvajalec javne službe zaračuna dodatne storitve po veljavnem ceniku. 17. člen (lastništvo opreme za zbiranje odpadkov) (1) Lastništvo opreme izvajalca javne službe za zbiranje odpadkov opredeljuje 53. člen odloka. (2) Ob prvi namestitvi zabojnika za MKO, BIO ter ločene frakcije na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, uporabniki plačajo dosta-vo le teh zabojnikov, skladno s cenikom izvajalca javne službe. (3) Uporabniki storitev na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov prav tako ob zamenjavi zabojnikov ali Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 zagotovitve dodatnih zabojni-kov, plačajo dostavo le teh zabojnikov, skladno s cenikom izvajalca javne službe. (4) Zamenjava poškodovanih zabojnikov za odpadke se na stroške izvajalca javne službe opravi samo v primeru, ko so poškodbe povzročili delavci izvajalca javne službe. (5) Dostavo prozornih vreč izvajalec javne službe na območju individualnih gospodinjstev izvaja 1-krat letno brez dodatnega plačila. (6) Povzročitelj odpadkov mora v primeru uničenja ali odtujitve zabojnika, katere lastnik je iz-vajalec javne službe, pri izvajalcu javne službe prevzeti in plačati ustrezen nov zabojnik, skladno s cenikom izvajalca javne službe. 18. člen (spremenjene količine odpadkov) (1) Če količine ločeno zbranih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz pa-pirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpa-dne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) občasno presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, je povzročitelj odpadkov manjkajoči volumen dolžan zagotoviti tako, da pri izvajalcu javne službe kupi tipizirane vreče za od-padke. (2) Če količine MKO pogosteje presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja pov-zročitelj odpadkov, je povzročitelj odpadkov obstoječi volumen zabojnika dolžan zamenjati za večji zabojnik. (3) Če količine ločeno zbranih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz pa-pirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpa-dne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06), BIO ali MKO redno presegajo ali ne dosegajo prostornine obstoječe opreme za zbiranje odpadkov, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, lahko izvajalec javne službe na predlog povzročitelja odpadkov ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zamenja obstoječo opremo. Nova zahtevana prostornina zabojnikov ne sme biti manjša od določene najmanjše prostornine standardnih velikosti zabojni-kov, določenih v 11. in 14. členu tega tehničnega pravilnika. 5. Minimalni standardi za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, za-časnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje 19. člen (minimalni standard za zbirna mesta) (1) Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, ki se za: • individualna gospodinjstva nahaja na zasebnem zemljišču, • večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi, kjer povzročitelji odpadkov v času do prevzema odpadkov zbirajo MKO, BIO ter ločeno zbrane frakcije (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane emba-laže s številko odpadka 15 01 06) v za to namensko določenih zabojnikih ali v tipiziranih vrečah. (2) Lokacije zbirnih mest za večstanovanjske stavbe določijo stanovalci ali upravnik večstano-vanjske stavbe v soglasju z izvajalcem javne službe ter občinsko upravo, pristojno za gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (3) Izvedba, obnova in vzdrževanje zbirnih mest na območju večstanovanjskih objektov je v izključni pristojnosti lastnikov zemljišča pripadajočega k stavbi. Lastniki zemljišč pripadajo-čih k stavbi, lahko poverijo izvedbo, obnovo in vzdrževanje zbirnih mest na območju več-stanovanjskih objektov upravnikom večstanovanjskih objektov. 20. člen (minimalni standardi za prevzemna mesta) (1) Prevzemno mesto je prostor, na katerega povzročitelji odpadkov postavijo opremo za zbi-ranje odpadkov za namen praznjenja ali odložijo namenske tipizirane vreče za njihov odvoz in je lahko oddaljeno največ tri (3) metre od roba prometne/transportne poti smetarskega vozila. (2) Prevzemno mesto je lahko tudi hkrati zbirno mesto, v kolikor se prevzemno mesto nahaja na površini v zasebni lasti, ob večstanovanjskih objektih pa na pripadajočem zemljišču k stavbi. (3) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu javne službe prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta mora biti s transportne poti vidna. (4) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higien-sko-tehnične in požarno varstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. (5) Prevzemno mesto na območju vikendov in počitniških hiš je praviloma na skupnih pre-vzemnih mestih razen, če se uporabnik in izvajalec javne službe ne dogovorita drugače. (6) Za povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec javne službe v dogovoru z Občinsko upravo in povzročitelji odpadkov do-loči skupna prevzemna mesta za ločeno zbrane frakcije (odpadnega papirja in kartona; od-padne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06), BIO ter MKO. Ta prevzemna mesta določenih vrst komunalnih odpadkov uredi Občinska uprava tako, da od-dani odpadki niso dosegljivi živalim. Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve. 21. člen (začasna prevzemna mesta) (1) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za ko-munalna vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem javne službe na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec javne službe dolžan uporabnike storitev javne službe obvestiti o spremenjenem prevzemnem mestu. 22. člen (načrtovanje prevzemnih mest za odpadke) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standar-dov, upoštevati določbe odloka in tega tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca javne službe za načrtovanje zbirnih in prevzemnih mest MKO, BIO in ločenih frakcij komunalnih odpadkov. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 23. člen (minimalni standard zbiralnic ločenih frakcij) (1) Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (2) Zbiralnica je lahko namenjena tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni od-padek, ki nastaja pri opravljanju trgovske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzroči-teljem te odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. (3) V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev. (4) Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali tr-govskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah. (5) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi ob-jekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov. (6) Lokacije zbiralnic določi izvajalec javne službe v sodelovanju z občinsko upravo, pristojno za gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. (7) Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemo-ma pa tudi na zemljiščih v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika/-ov. (8) Oprema na zbiralnicah ločenih frakcij mora biti enakega tipa in ustrezno označena. Iz ozna-ke na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki jo povzročitelj odpadkov sme odložiti v zabojnik. (9) Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini. (10) Zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: izvirni povzročitelj lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravna-nja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje, se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (11) Izvajalec javne službe prazni zabojnike za ločene frakcije (odpadna embalaža iz stekla) vsaj enkrat mesečno. Na podlagi obvestila o posameznem polno naloženem zabojniku pa tudi pogosteje. (12) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke na zbiralnici ločenih frakcij stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje rav-nanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 24. člen (minimalni standardi premičnih zbiralnic) (1) Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • zelo majhno OEEO v skladu s prepisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elek-tronsko opremo. (2) Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (3) V naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, mora izvajalec javne službe zagotoviti prevzema-nje odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. (4) Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na prevzemnem mestu trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogo-čeno vsem izvirnim povzročiteljem ter odpadkov. (5) Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v pre-mični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izbirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za nji-hovo prepuščanje. (6) Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komu-nalnih odpadkov iz prvega odstavka tega člena. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov. (7) Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki ureja prevoz nevarnega blaga. (8) Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (9) V premični zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (10) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka tega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 6. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru 25. člen (zbirni center) (1) Zbirni center je urejen, pokrit ali nepokrit prostor, na katerem so postavljeni ustrezno ozna-čeni zabojniki v katere povzročitelji po navodilih pooblaščene osebe zaposlene v zbirnem centru skladno s predpisi odlagajo odpadke. (2) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom storitev javnih služb, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine. (3) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec javne službe. (4) Zbirni center mora biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov. (5) Zbirni center je namenjen tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. 26. člen (pogoji prepuščanja odpadkov v zbirnem centru) (1) Povzročitelji pod nadzorom pooblaščene osebe izvajalca javne službe odlagajo posamezne frakcije odpadkov v namenske zabojnike prostornine 240 l, 1100 l, od 5 m3 do 35 m3, ki so primerno označeni s Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 klasifikacijsko številko in nazivom odpadka. Uporabnik storitev javne službe je dolžan po navodilih izvajalca javne službe pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike. (2) Letna količina individualno pripeljanih ločeno zbranih odpadkov, ki se jih za posamezno gospodinjstvo na območju individualnih gospodinjstev in večstanovanjskih objektov, v zbir-nem centru prevzema proti plačilu po ceniku upravljavca zbirnega centra je: • nad 0,5 m3 gradbenih odpadkov in • azbestni odpadki • drugi odpadki, ki se ne zbirajo v okviru gospodarske javne službe, njihovo zbiranje v zbirnem centru pa je kljub temu omogočeno. (3) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se drugim uporabnikom zaračuna količina pripelja-nih odpadkov na zbirni center v skladu s cenikom izvajalca javne službe. (4) O individualno pripeljanih odpadkih se vodi evidenca. Vsak povzročitelj, ki pripelje odpadke v zbirni center, je evidentiran, pooblaščena oseba pregleda pripeljane odpadke. Brezplačno lahko odpadke oddajo uporabniki, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. (5) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da: • uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali nje-govi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (6) V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevze-mati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpad-kov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (7) Izvajalec javne službe zagotavlja storitve tehtanja za vse dostavljene odpadke iz območja občine ob prevzemu ali ob oddaji odpadkov različnim prevzemnikom v skladu s predpisi. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. (8) Izvajalec javne službe mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, ki razpolaga z ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem za pripravo odpadkov za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpad-kov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih oddati. Dokazilo o oddaji le teh odpadkov je veljaven evidenčni list. 27. člen (vrste odpadkov v zbirnem centru) Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira/prevzema: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 2, ki je sestavni del Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, • kosovne odpadke in • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. • zemlja, kamenje, gradbeni odpadki, • manjše količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca javne službe, 28. člen (obratovanje zbirnega centra) (1) Izvajalec javne službe za zbirne centre, ki jih upravlja, lokacijo zbirnega centra in delovni čas zbirnega centra objavi na letnem koledarju/urniku odvoza odpadkov, na svoji spletni strani in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način (npr. občinskem glasilu, oglasna deska občine, letaki po gospodinjstvih.). Delovni čas zbirnih centrov se za prihodnje leto objavi najkasneje do 31. decembra v tekočem letu. 7. Podrobnejša vsebina registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov 29. člen (podrobnejše vsebine registrov) (1) Izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vodi, v obliki elektronske baze podatkov, register ki obsega: • register zbirnih/prevzemnih mest za vse uporabnike, • register zbiralnic ločenih frakcij, • register zbirnih centrov. (2) Register zbirnih/prevzemnih mest pri povzročiteljih, mora vsebovati sledeče podatke: • ime in priimek ter naslov nosilca zbirnega mesta (predstavnika gospodinjstva, ki plačuje storitve ravnanja z odpadki ali lastnika vikenda oziroma praznega stanovanja) oziroma ime in sedež drugega uporabnika z imenom in priimkom zakonitega zastopnika, • ime poslovne enote drugega uporabnika, če zbirno mesto ni na sedežu drugega upo-rabnika, • celoten naslov zbirnega mesta, • vrste odpadkov, ki jih uporabniki storitev javne službe zbirajo na zbirnem mestu, • velikost zabojnikov ali tipiziranih vreč po vrstah odpadkov, • identifikacija zabojnikov po vrstah odpadkov, • podatek o tem ali uporabniki storitev javnih služb, ki uporabljajo evidentirano zbirno mesto, kompostirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku, • podatek o vrsti objekta, ki ga uporabljajo uporabniki storitev javne službe (enostano-vanjski, večstanovanjski, poslovni, turistični, industrijski ...). (3) Register zbiralnic ločenih frakcij vsebuje sledeče podatke: • Številko oziroma kodo zbiralnice ločenih frakcij, • naziv zbiralnice ločenih frakcij, • vrsto odpadkov, ki se zbirajo v zbiralnici ločenih frakcij, • velikost zabojnikov po vrstah odpadkov, (4) Register zbirnih centrov vsebuje: • podatke o objektih zbirnega centra, • podatke o številu kontejnerjev in zabojnikov. 8. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so po-trebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno oprav-ljanje javne službe 30. člen (postopek izdajanja projektnih pogojev in soglasij) (1) Izvajalec javne službe ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij. (2) Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega: • podatke o vlagatelju, Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, • podatke o projektantu in projektu, • predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in do-stopni poti. (3) Obvezna vsebina soglasja obsega: • podatke o vlagatelju, • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, • soglasje k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije, vključno z datu-mom izdelave. 31. člen (gradbišča) Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki storitev javne službe po tem tehničnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec javne službe za potrebe delovanja gradbi-šča preskrbi potrebno opremo za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove mora izvajalcu javne službe osem (8) dni pred pričetkom iz-vajanja del sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov. 32. člen (javna obvestila) (1 ) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike obveščati o pravil-nem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje: • navodila za ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne službe, • obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih, • ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o: • lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je prepuščati odpadke, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu »od vrat do vrat«, v zbiralnicah, premič-nih zbiralnicah in zbirnih centrih, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki, • prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo, • prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico, • drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov. (3) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje BIO na območju, za katerega uredi prevzemanje BIO, vsakih šest (6) mesecev z javnim naznanilom v sred-stvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o: • namenih in ciljih izvajanja predpisanega ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev in zelenim vrtnim odpadom, • prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki, • varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada, • možnostih hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrt-nega odpada v hišnem kompostniku, • minimalnih zahtevah za pravilno hišno kompostiranje, • načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe, • drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada in • o nadaljnjem ravnanju z zbranimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim vrtnim odpadom. 33. člen (obveščanje in ozaveščanje uporabnikov storitev javne službe) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora z informacijami na svojih splet-nih straneh uporabnike seznanjati z: • ločenim zbiranjem odpadkov v skladu z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja, • hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdra-vje ljudi ali okolje, pred njegovim prepuščanjem, • pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru, • načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom ure-jeno na poseben način, in • tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje BIO v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o: • prepovedi mešanja BIO z drugimi komunalnimi odpadki, • izločanju vseh BIO iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajal-cu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih, • varni in za okolje neškodljivi hrambi BIO pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. 34. člen (način določitve vrste prevoza glede na vrsto odpadka) (1) Zbiranje in prevoz odpadkov izvajalec opravlja z zato namenjenimi in primernimi prevoznimi sredstvi in vozili za zbiranje in prevoz odpadkov. (2) Izvajalec glede na vrsto in količino odpadka ter druge okoliščine zbiranja in prevoza odpad-kov izbere in uporabi najustreznejši ter najučinkovitejši način zbiranja in prevoza odpadka v skladu z veljavno zakonodajo. 9. Javne prireditve in čistilne akcije 35. člen (javne prireditve, čistilne akcije) (1) Izvajalec javne službe mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se priča-kuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za: • ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpa-dna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embala-ža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), • mešane komunalne odpadke ter • biološke odpadke. (2) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 zabojnikov ali vreč iz prejšnjega ostavka, nosi organizator javne prireditve. (3) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vreč določi in zagotovi izvajalec javne službe izkustveno glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. Ne glede na to je minimalna količina odpadkov, za katere izvajalec javne službe zagotavlja storitev, 240 litrov za posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka od-padka skladno s tehničnim pravilnikom. (4) Ponudnik obrokov na javni prireditvi mora za svoje BIO, ki tam nastanejo, kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biolo-ško razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. (5) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke, razen BIO, predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora najkasneje v 24 urah po koncu priredi-tve prevzeti odpadke na mestu prireditve. (6) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu in z njim skleniti ustrezen dogo-vor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov zbiranja, obdelave in odstranjevanja. Odpadke je obvezno zbirati ločeno, skladno s tem odlokom. (7) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi oziroma čistil-ni akciji najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve. (8) Organizator javne prireditve ali čistilne akcije mora zbrane odpadke predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe odpadke iz prvega odstavka tega člena prevzame na mestu javne prireditve. (9) Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne akcije morajo v primeru, če bo izvajalec sodeloval pri izvedbi čistilne akcije, najmanj štirinajst (14) dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem javne službe skleniti dogovor o poteku akcije, načinu prevzema, obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistil-ne akcije ne smejo bremeniti stroškov rednega programa ravnanja z odpadki iz gospodinj-stev in drugih uporabnikov. 10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki 36. člen (letni program ravnanja s komunalnimi odpadki) (1) Izvajalec javne službe mora ravnanje s komunalnimi odpadki zagotavljati skladno s pro-gramom ravnanja s komunalnimi odpadki, v katerem se določita obseg in vsebina ravnanja ter način zagotavljanja storitev. (2) Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati predvsem podatke o: • naseljih in številu prebivalcev, katerim se zagotavljajo storitve javne službe, • celotni količini komunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju izvajanja javne službe, in količinah posameznih ločenih in nevarnih frakcij, • zbiralnicah ločenih in nevarnih frakcij in zbirnih centrih v posameznih naseljih, • prevzemanju nevarnih frakcij s premično zbiralnico, • tipu in oznakah zabojnikov za posamezne ločene ali nevarne frakcije ter označbi zbiral-nic in zbirnih centrov, • pogostosti prevzemanja frakcij v zbiralnicah in zbirnih centrih, • prevzemanju kosovnih odpadkov in opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih, • vzdrževanju in čiščenju zabojnikov in ukrepih za preprečevanje onesnaževanja okolja v zbiralnicah in zbirnih centrih, • rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja povzročiteljev komunalnih odpadkov o načinu zbiranja ločenih in nevarnih frakcij, • razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnicah za izločanje ločenih in nevarnih frakcij, • predvideni predelavi ali odstranjevanju ločenih ali nevarnih frakcij in • načinu oddajanja ločenih in nevarnih frakcij, ki so odpadna embalaža, družbi za ravnanje z odpadno embalažo in količini te embalaže. (3) Letni program izdela izvajalec javne službe skladno z določbami odloka in tehničnega pra-vilnika in ga predloži občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu za na-slednje leto. Potrjen letni program izvajalec javne službe objavi na svoji spletni strani. 11. Obračun storitev ravnanja z odpadki 37. člen (oblikovanje cen) Izvajalec javne službe obračuna stroške zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdela-ve določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja ko-munalnih odpadkov na podlagi: • Odloka o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s ko-munalnimi odpadki v Občini Duplek (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 57/2017), • Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, • Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki ter • veljavnih zakonskih predpisov o načinu obračunavanja cen za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki. 12. Reklamacijski postopek 38. člen (reklamacijski postopek) (1) Uporabnik storitev zbiranja in odvoza odpadkov se lahko pritoži na izvajanje storitev in sicer na pravilnost, vsebino in pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko naj-prej rešuje po telefonu in osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu izvajalca javne službe. Prav tako lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali elektronski pošti. (2) O vsaki pritožbi pristojni strokovni delavec napiše uradni zaznamek na katerem napiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev oziroma ali sta stranko razrešila predmet prito-žbe. (3) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na upravo izvajalca javne slu-žbe. Izvajalec javne službe pisno odloči o reklamaciji v roku petnajstih (15) dni od preje-ma reklamacije. (4) V primeru, če se pritožba uporabnika nanaša na določitev prevzemnega mesta, skladno z odlokom in določili tehničnega pravilnika, izvajalec javne službe posreduje pritožbo upo-rabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v odločanje in dokončno določitev prevzemnega mesta pristojnemu organu občinske uprave. (5) Uporabnik storitev javne službe lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v osmih(8) Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapa-dlost računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev javne službe in izvaja-lec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku stori-tev javne službe dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. 13. Izterjava 39. člen (izterjava) (1) Povzročiteljem odpadkov, ki zamujajo s plačili računov, izvajalec javne službe ali zunanji izvajalec pošlje pisni opomin s katerim mu postavi novi rok za plačilo neplačanih obvezno-sti. Če kljub opominu zapadlih računov ne poravnajo v roku navedenem v opominu, izvaja-lec javne službe prične s postopkom prisilne izterjave dolga, v skladu s področno zakono-dajo. 14. Nadzor na terenu 40. člen (nadzor na terenu) (1) Izvajalčevi delavci na terenu preverjajo ustreznost vsebine odpadkov v zabojnikih ali vrečah. V primeru, da so odpadki nastali pri povzročitelju neustrezno zbrani, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). Če povzročitelj tudi po pre-jemu opozorila ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki, mu lahko izvajalec javne službe zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom izvajalca javne službe. (2) Inšpekcijski nadzor se vrši skladno z Odlokom o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Duplek (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 57/2017). 15. Prehodne in končne določbe 41. člen (oprema) (1) Obstoječi zabojniki pri individualnih gospodinjstvih, večstanovanjskih objektih, drugih upo-rabnikih in zbiralnicah ločenih frakcij, prvotno namenjeni zbiranju mešanih komunalnih od-padkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij, se ustrezno označijo in uporabljajo za iste namene, kot novi tipi zabojnikov iz 12. člena tega tehničnega pravilnika. (2) Vse določbe glede barve in označevanja zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov, ve-ljajo za vse nove nabave od uveljavitve tehničnega pravilnika dalje. Obstoječa oprema za zbiranje odpadkov ostane v uporabi do porabe ali izrabe. 42. člen (obvestilo izvirnim povzročiteljem) Izvajalec javne službe z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove tiste iz-virne povzročitelje odpadkov, katerih delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, da izvajalcu javne službe sporočijo podatke, ki so skladno s predpisi, odlokom in tehničnim pravilnikom potrebni, da se ustrezno vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in za vpis v evidenco uporabnikov storitev javne službe. 43. člen (prehodno obdobje) (1) Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega tehničnega pravilnika ali najkasneje v skladu z določili Uredbe, uvesti vse spremembe v organizaciji zagotavljanja storitev, ki še niso bile uvedene. (2) Izvajalec javne službe izvedbo sortirne analize prvič zagotovi za leto 2019. 44. člen (začetek veljavnosti) Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po obja-vi. Številka: 0323-6/2019-6 Datum: 24.4.2019 Občina Duplek Mitja Horvat, župan OBČINA GORNJI GRAD 509. Odlok o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Gornji Grad Na podlagi 29. in 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in drugega odstavka 12.člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 08/16) je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 5. redni seji, dne 18. aprila 2019 sprejel ODLOK O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKE UPRAVE OBČINE GORNJI GRAD I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se ustanovi občinska uprava, določa organizacija in delovno področje Občinske uprave Občine Gornji Grad (v nadaljevanju: občinska uprava), ter ureja druga vprašanja v zvezi z delovanjem občinske uprave. 2. člen Občinska uprava opravlja na delovnih področjih, določenih s tem odlokom upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti ter druge naloge v okviru zakonskih pravic in dolžnosti občine. Zadeve iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti opravlja občinska uprava pod pogoji in na način, ki je določen z zakonom, statutom občine in s tem odlokom. 3. člen Občinska uprava v okviru pravic in dolžnosti občine izvaja zakone, odloke ter druge splošne in posamične akte, odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti, pripravlja predloge splošnih in posamičnih aktov občine, spremlja stanje in daje pobude za reševanje vprašanj na področjih za katera je ustanovljena ter odgovarja za stanje na teh področjih, in opravlja druga strokovna in administrativna dela za občinski svet, župana, nadzorni Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 odbor, komisije in odbore občinskega sveta ter druga delovna telesa. Občinska uprava sodeluje v zadevah lokalnega pomena z ožjimi lokalnimi skupnostmi, javnimi zavodi, gospodarskimi javnimi službami, društvi in drugimi organizacijami ter zagotavlja uresničevanje pravic, potreb in interesov občanov. Pri opravljanju svojih nalog občinska uprava lahko sodeluje z občinskimi upravami drugih občin, nosilci javnih pooblastil, državnimi organi, zavodi, podjetji ter drugimi organizacijami z izmenjavo mnenj in izkušenj, določenih podatkov ter obvestil in preko skupnih delovnih teles ter nudi potrebno pravno in strokovno pomoč ožjim lokalnim skupnostim. 4. člen Občinska uprava lahko v soglasju z županom naroči izvajanje nekaterih strokovnih nalog v skladu z zakoni pri zunanjih organizacijah in posameznikih. Za naloge, ki zahtevajo posebno proučevanje ali posebno strokovnost in jih delavci občinske uprave ne morejo opraviti sami, lahko župan ustanovi delovno ali projektno skupino ter sklene pogodbo z ustreznimi izvajalci nalog. Z aktom o ustanovitvi projektne skupine se določi njena sestava, vodja delovne skupine, pooblastila, pristojnosti, naloge, roki za izvedbo nalog, sredstva in drugi pogoji za njeno delo. 5. člen Za naloge v občinski upravi, ki zahtevajo sodelovanje več delavcev oziroma sodelovanje delavcev različnih strok in stopenj znanja iz različnih delovnih področij občinske uprave, lahko župan s sklepom ustanovi delovne in projektne skupine ali druge oblike sodelovanja. Z aktom o ustanovitvi župan določi sestavo delovne ali projektne skupine, vodjo delovne skupine, pooblastila, pristojnosti, naloge, roke za izvedbo nalog, sredstva in druge pogoje za njeno delo. 6. člen Občinska uprava mora organizirati opravljanje svojega dela tako, da bo občanom omogočeno, da v čim krajšem času in na najbolj kakovosten način uveljavljajo svoje pravice in potrebe. 7. člen Delo občinske uprave je javno. O delu občinske uprave obveščata javnost župan in direktor občinske uprave, po njunem pooblastilu pa lahko tudi drugi delavci občinske uprave iz svojega delovnega področja. Javnost dela se zagotavlja s pošiljanjem gradiv za seje občinskega sveta predstavnikom sredstev javnega obveščanja, predstavnikom političnih strank in predsednikom svetov krajevnih skupnosti, če te obstajajo, z uradnimi sporočili za javnost, posredovanjem informacij javnega značaja v svetovni splet v skladu z veljavno zakonodajo, novinarskimi konferencami, okroglimi mizami in z drugimi oblikami sodelovanja s predstavniki sredstev javnega obveščanja in na druge ustrezne načine, ki omogoča javnosti, da se seznani z delom občinske uprave. Občinska uprava oziroma njeni delavci morajo varovati tajnost podatkov, ki so z zakonom ali drugimi predpisi določeni kot osebna, državna ali uradna tajnost. II. Organizacija občinske uprave 8. člen Za opravljanje nalog občinske uprave se v Občini Gornji Grad ustanovi Občinska uprava Občine Gornji Grad, s sedežem: Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad. Sestavni del občinske uprave je režijski obrat. 9. člen Za opravljanje nalog občinske uprave za področje urejanja prostora in okolja je ustanovljen organ skupne občinske uprave. Ustanovitev, organizacija in delovno področje, ter druga vprašanja so urejeni s posebnim odlokom. Za opravljanje nalog občinske uprave za področje inšpekcije, redarstva in varstva okolja je ustanovljen organ skupne občinske uprave. Ustanovitev, organizacija in delovno področje, ter druga vprašanja so urejeni s posebnim odlokom. 10. člen Občinska uprava Občine Gornji Grad je organizirana tako, da zagotavlja: • strokovno, učinkovito, racionalno, gospodarno in usklajeno izvrševanje nalog občinske uprave, • učinkovit notranji nadzor nad opravljanjem nalog in porabo proračunskih sredstev, • zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in obveznosti strank ter drugih udeležencev v postopkih, • usmerjenost k uporabnikom njenih storitev, • učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami, • skrb za razvojne možnosti vseh dejavnikov v prostoru. 11. člen V okviru Občinske uprave se opravlja naloge na področju: • splošnih zadev, • normativno pravnih zadev, • upravnih zadev, • proračuna in financ, • gospodarskih dejavnosti, kmetijstva turizma, • družbenih dejavnosti, • varstva okolja, • gospodarskih javnih služb in infrastrukture • gospodarjenja s stavbnimi zemljišči in • opravljanje drugih nalog iz svoje pristojnosti. 12. člen Predstojnik občinske uprave je župan, ki predstavlja in zastopa občino ter nadzoruje, usmerja in daje navodila za vodenje občinske uprave. V času odsotnosti ali zadržanosti župana ga nadomešča podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. 13. člen Občinsko upravo neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Mandat direktorja občinske uprave traja 5 let. Direktor občinske uprave: • načrtuje, vodi, organizira, koordinira in nadzira delo v občinski upravi, • izdaja odločbe v upravnem postopku na 1. stopnji, • skrbi za zakonito, učinkovito in smotrno opravljanje nalog občinske uprave, • opravlja najzahtevnejše naloge občinske uprave in vodi ter sodeluje v projektnih skupinah v občini, • skrbi za zakonito, učinkovito in smotrno opravljanje nalog občinske uprave, • opravlja druge organizacijske naloge v zvezi z delovanjem občinske uprave ter skrbi za sodelovanje z upravno enoto in drugimi organi, Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • opravlja druge naloge določene z zakoni, podzakonskimi akti in s predpisi občine ter po odredbah in pooblastilih župana. Direktor občinske uprave opravlja delo v nazivu III. stopnje, podsekretar, ter mora imeti najmanj naslednjo vrsto dosežene izobrazbe: • najmanj specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali • najmanj visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali • najmanj magistrska izobrazba (2. bolonjska stopnja) visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja). Župan lahko pooblasti direktorja občinske uprave za podpisovanje določenih aktov poslovanja. Direktor občinske uprave je za svoje delo odgovoren županu. 14. člen Podrobnejšo sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan v aktu o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi. O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave. 15. člen Zaposleni v občinski upravi so upravičeni do plače v skladu z zakonom, ki ureja plače v javnem sektorju, drugimi predpisi ter aktom o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi. 16. člen O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon drugače ne določa. 17. člen Posamične akte o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, po pooblastilu župana. Župan lahko pooblasti tudi druge uradne osebe občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. 18. člen V upravnem postopku o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek in po posebnih postopkih določenih z zakonom. 19. člen Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona, ki ureja splošni upravni postopek in drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi. 20. člen O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo, ki ureja izobrazbo in strokovni izpit za vodenje in odločanje v upravnem postopku ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci na strokovno-tehničnih delovnih mestih. 21. člen O pritožbah zoper posamične akte o upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti odloča župan. O pritožbah zoper posamične akte o upravnih zadevah, ki jih v zadevah iz prenesene državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ določen z zakonom. 22. člen O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve delavca o stvari tudi odloči. O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan. III. Delovno področje občinske uprave 23. člen Na področju splošnih zadev opravlja občinska uprava naslednje naloge: • opravlja strokovna, organizacijska, administrativna in tehnična opravila za potrebe župana, občinskega sveta in njegovih delovnih teles, za člane občinskega sveta, nadzorni odbor ter druge občinske organe; • kadrovske zadeve; • sprejem in odprava pošte ter arhiviranje za potrebe občinskih organov; • gospodarjenje z zgradbo občine in tehnično opremo; • nudi strokovno pomoč krajevnim skupnostim pri njihovem delovanju in druge naloge, ki po svoji naravi sodijo v to področje. 24. člen Na področju normativno-pravih zadev občinska uprava opravlja naslednje naloge: • priprava splošnih in drugih aktov ter mnenj in stališč, ki jih sprejemajo župan, občinski svet in drugi občinski organi; • priprava pogodb, izvajanje sprejetih pogodb in spremljanje in ocenjevanje njihove uspešnosti in učinkovitosti; • strokovno-pravna pomoč pri izvajanju volilnih opravil; • pravna pomoč županu, občinskemu svetu in drugim občinskim organom; • opravljanje drugih nalog s tega področja. 25. člen Na področju upravnih zadev občinska uprava opravlja naslednje naloge: • vodenje upravnih postopkov in izdaja odločb v teh postopkih na I. stopnji; • vodenje evidence o upravnih stvareh; • sodelovanje v upravnih postopkih, ki jih vodijo drugi pristojni organi; • opravljanje drugih nalog s področja upravnih zadev. 26. člen Na področju proračuna in financ občinska uprava opravlja naslednje naloge: Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • priprava proračuna in njegovo izvrševanje v skladu z zakoni in podzakonskimi akti s tega področja; • priprava finančnih poročil, zaključnega računa proračuna ter drugih potrebnih bilanc in poročil; • zagotavljanje strokovne pomoči občinskim organom pri sprejemanju in izvrševanju občinskih splošnih in drugih aktov s področja javnih financ; • opravljanje finančno-računovodskih in drugih strokovnih opravil za proračun in neposredne uporabnike občinskega proračuna; • spremljanje, analiziranje in oblikovanje ocen glede poslovanja občinski gospodarskih in negospodarskih javnih služb in podajanje mnenj glede oblikovanja njihovih cen; • opravljanje drugih strokovno-analitičnih opravil in nalog s področja občinskih javnih financ. 27. člen Na področju gospodarstva, kmetijstva in turizma občinska uprava opravlja naslednje naloge: • pripravlja strategijo razvoja občine ter programske usmeritve in programe razvoja posameznih dejavnosti s področja gospodarstva, kmetijstva in turizma; • izvaja strokovne naloge za občino in njene organe, kadar je občina ustanovitelj ali soustanovitelj javnega podjetja ali zavoda na področju gospodarskih javnih služb; • zagotavljanje pogojev za razvoj gospodarstva; pospeševanje malega gospodarstva, trgovinske dejavnosti, gostinstva, turizma in drugih gospodarskih dejavnosti; • spremlja in analizira gospodarska gibanja v občini; • opravlja druge naloge, ki sodijo v področje dejavnosti gospodarstva, kmetijstva in turizma. 28. člen Na področju družbenih dejavnosti občinska uprava opravlja naslednje naloge: • pripravlja razvojne usmeritve in razvojne programe na različnih področjih družbenih dejavnosti; • skrbi za realizacijo programov v skladu s proračunom, koordinira delovanje različnih subjektov na področjih družbenih dejavnosti in izvaja nadzor nad izvajanjem programov; • pripravlja in izvaja programe javnih del; • opravlja druge naloge, ki sodijo v področje družbenih dejavnosti. 29. člen Na področju varstva okolja občinska uprava opravlja naslednje naloge: • □ pripravlja programe varstva okolja, operativne programe in študije ranljivosti okolja za območje občine; • pripravlja sanacijske programe za odpravo posledic in virov obremenitve okolja in skrbi za njihovo izvedbo; • opravlja druge upravne naloge varstva okolja, ki jih določajo posebni predpisi s področja varstva okolja; • opravlja druge naloge s področja varstva okolja. 30. člen Na področju gospodarjenja s stavbnimi zemljišči občinska uprava opravlja naslednje naloge: • vodi evidenco stavbnih zemljišč; • vodi evidenco zavezancev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča; • obračunava višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in izvaja nadzor nad plačili; • obračunava višino komunalnega prispevka, izdaja ustrezne odločbe, vodi evidenco o izdanih odločbah in plačilih komunalnega prispevka; • obračunava in vodi evidenco komunalnih taks ter izdaja ustrezne odločbe; • vodi evidenco poslovnih prostorov, izvaja operativne naloge v zvezi z oddajo poslovnih prostorov v najem, vodi evidenco plačanih najemnin; • sodeluje pri izdelovanju investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč za posamezna območja; • skrbi za izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč ter odloča o oddaji investicijskih del izvajalcem. 31. člen Za opravljanje nalog gospodarskih javnih služb režijski obrat opravlja naslednje naloge: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje gospodarskih javnih služb; • nadzor nad izvajalci javnih gospodarskih služb; • nadzor nad investicijskim načrtovanjem in gospodarjenjem z objekti in napravami; • nadzor nad izvajanjem koncesij; • nadzor nad financiranjem gospodarskih javnih služb; • preverjanje izvajanja javnih gospodarskih služb na terenu; • povezava med občino in občani zaradi lažjega ter hitrejšega zagotavljanja učinkovitega izvajanja javnih gospodarskih služb; • določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, zlasti za infrastrukturne objekte in naprave gospodarskih javnih služb; • podajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave gospodarskih javnih služb; • vodenje postopkov podeljevanja koncesij in izbira koncesionarjev; • opravljanje drugih nalog, ki sodijo v to področje in po potrebi tudi druga področja dela v občinski upravi. 32. člen Posamezno nalogo občinske uprave, ki je določena z zakonom, statutom in s tem odlokom, opravi tisti delavec, v katerega delovno področje naloga spada po vsebini ali po aktu o sistemizaciji. Če je naloga takšna, da po svoji naravi ne spada v delovno področje nobenega od delavcev občinske uprave, jo opravi delavec, ki ga določi direktor občinske uprave. Za svoje delo so delavci občinske uprave odgovorni županu in direktorju občinske uprave. 33. člen V občinski upravi se lahko kot posvetovalno telo župana in direktorja oblikuje kolegij, ki obravnava pomembnejša vprašanja z delovnega področja občinske uprave. Sestavo kolegija določi glede na obravnavano problematiko župan. Kolegij sklicuje župan, v njegovi odsotnosti pa direktor občinske uprave. IV. Prehodne in končne določbe 34. člen Župan Občine Gornji Grad v roku 60 dni po uveljavitvi tega odloka uskladi akt, ki ureja sistemizacijo delovnih Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 mest v Občinski upravi Občine Gornji Grad s tem odlokom. 35. člen Z uveljavitvijo tega odloka v celoti preneha veljati Odlok o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 4/99). 36. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-5/2018-2019-2 Datum: 18.04.2019 5. člen (volilna kampanja) Občinsko glasilo se ne sme izdajati v času in za namen volilne kampanje. 6. člen (namen) Temeljni namen glasila je obveščanje občanov o delovanju lokalne skupnosti, o delovanju društev in drugih organizacij, o dogodkih in prireditvah ter osebah, ki imajo lokalni ali širši pomen. V glasilu se objavlja tudi uradne objave občine in ostale javne objave in obvestila, za katere ni s predpisi določen drugačen način objave. Glasilo lahko vsebuje tudi druge teme in rubrike. Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan 510. Odlok o ustanovitvi in izdajanju Glasila Občine Gornji Grad Na podlagi 12. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08 ZPOmK-1, 77/10 - ZSFCJA, 90/10 - odl. US, 87/11 - ZavMS, 47/12, 47/15 - ZZSDT, 22/16 in 39/16) in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin št.: 8/16) je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 5. redni seji, dne 18. aprila 2019 sprejel ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU GLASILA OBČINE GORNJI GRAD 1. člen (uvodna določba) S tem odlokom se ustanavlja in ureja izdajanje javnega glasila Občine Gornji Grad (v nadaljevanju: glasilo). 2. člen (ime, izdajatelj in sedež) Javno glasilo Občine Gornji Grad se imenuje: Glasilo Občine Gornji Grad. Izdajatelj javnega glasila je Občina Gornji Grad. Sedež izdajatelja glasila je: Attemsov trg 3, Gornji Grad. 3. člen (jezik, zvrst, izhajanje) Glasilo izhaja v slovenskem jeziku in se uvršča v informativno tiskano in elektronsko publikacijo. Občinsko glasilo izhaja enkrat letno. Glasilo izhaja hkrati v tiskani in elektronski obliki. Glasilo v tiskani obliki je brezplačno in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Gornji Grad, glasilo v elektronski obliki pa se objavi na spletni strani Občine Gornji Grad. 4. člen (podatki v izvodu) Na vsakem izvodu glasila morajo biti poleg imena glasila obvezno navedeni še naslednji podatki: • ime in sedež izdajatelja glasila, • številka glasila, mesec in leto izdaje, • ime in sedež oblikovalca in tiskarne, • naklada glasila, • ime in priimek odgovornega urednika, • podatki o vpisu v razvid medijev. 7. člen (programska zasnova) Programsko zasnovo glasila na predlog uredniškega odbora potrdi župan. S programsko zasnovo se v glasilu podrobneje določi namen izdajanja in temeljna vsebinska izhodišča glasila. 8. člen (uredniški odbor) Uredniški odbor imenuje župan Občine Gornji Grad v 30 dneh po nastopu mandata. Uredniški odbor sestavljajo trije člani. Najmanj dva člana morata biti imenovana izmed javnih uslužbencev izdajatelja glasila. Mandat uredniškega odbora traja štiri leta in je vezan na mandat župana. Župan lahko razreši uredniški odbor ali njegovega posameznega člana pred iztekom mandata, če opravljajo svoje delo v nasprotju z zakonom, programsko zasnovo ali uredniško politiko. Naloge uredniškega odbora so: • predlaga programsko zasnovo glasila, • podaja mnenje k imenovanju odgovornega urednika, • obravnava in sprejema stališča v zvezi uresničevanjem programske zasnove, • obravnava pobude, mnenja in predloge članov občinskega sveta, ki se nanašajo na urejanje glasila, • obravnava ekonomska in druga vprašanja v zvezi z glasilom, • predlaga županu sprejem cenika oglasov in drugih vrst plačanih obvestil. • Uredniški odbor je za svoje delo odgovoren županu. 9. člen (odgovorni urednik) Na podlagi mnenja uredniškega odbora, župan Občine Gornji Grad v 40 dneh po nastopu mandata imenuje odgovornega urednika izmed članov uredniškega odbora. Mandat odgovornega urednika traja štiri leta in je vezan na mandat župana. Odgovorni urednik je lahko razrešen, če opravlja svoje delo v nasprotju z zakonom, programsko zasnovo in uredniško politiko glasila. Za odgovornega urednika je lahko imenovan kandidat, ki poleg zakonskih izpolnjuje vsaj enega od naslednjih dveh pogojev: • visokošolska izobrazba družboslovne smeri, • najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnih delih. • Naloge odgovornega urednika so: • odgovarja za uresničevanje programske zasnove glasila, • naroča, pripravlja in ureja besedila, • opravlja uredniško delo ter sodeluje pri oblikovanju posamezne številke glasila, Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • skrbi za smotrno organizacijo dela, • zagotavlja enakopravno uresničevanje pravic vseh pravnih in fizičnih oseb v občini pri objavljanju v glasilu, • zagotavlja spoštovanje veljavne zakonodaje na področju medijev, • zagotavlja predajo obveznih izvodov nacionalni depozitarni organizaciji skladno z veljavno zakonodajo, • opravlja druge naloge določene z veljavno zakonodajo in s tem odlokom. Odgovorni urednik je za svoje delo odgovoren županu občine. 10. člen (neodvisnost in samostojnost) Uredniški odbor in odgovorni urednik sta v okviru programske zasnove in v skladu s tem odlokom pri svojem delu neodvisna in samostojna. 11. člen (objava prispevkov) Vsi prispevki, objavljeni v glasilu, morajo biti podpisani, razen če posamezen avtor določi drugače. Brez navedbe avtorja se lahko objavljajo samo reklamni oziroma promocijski oglasi gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov, obrtnikov, zasebnih zavodov in posameznikov, ki imajo naravo oglasa ali plačanega obvestila, vendar morajo biti naslovi avtorjev teh prispevkov na razpolago pri odgovornem uredniku. Vse objavljene fotografije morajo imeti navedenega avtorja, razen če posamezen avtor določi drugače. Anonimnih člankov se v glasilu ne sme objavljati. 12. člen (zavrnitev objave) Odgovorni urednik lahko zavrne objavo posameznega prispevka, če ocenjuje, da je prispevek napisan tako, da v ničemer ne zadeva delovanja Občine Gornji Grad ali interesov, želja oziroma kakršnihkoli potreb občank in občanov občine. Odgovorni urednik lahko zavrne tudi prispevek, ob katerem presodi, da so v njem zapisane trditve ali sodbe, ki so nepreverjene, neutemeljene, politično polemične ali žaljive za osebe ali organe oziroma organizacije, na katere se nanašajo. 13. člen (oglasi) Oglaševalske vsebine po tem odloku so oglasi in druge vrste plačanih obvestil, katerih objavo naroči pravna ali fizična oseba. Objavljajo se samo plačani oglasi in druge vrste plačanih obvestil. Cenik oglasov in drugih vrst plačanih obvestil na predlog uredniškega odbora potrdi župan. 14. člen (tehnična in organizacijska opravila) Izdajatelj lahko prenese oblikovanje, tiskanje in druga administrativno tehniška opravila v zvezi z izdajo glasila na zunanjega izvajalca. 15. člen (priglasitev) Izdajatelj je dolžan pred začetkom izdajanja priglasiti glasilo pristojnemu ministrstvu zaradi vpisa v evidenco javnih glasil in razvid medijev, na način, opredeljen z zakonom. 16. člen (viri financiranja) Viri financiranja so: • proračunska sredstva izdajatelja, • prihodki od oglasov in drugih vrst plačanih obvestil, • drugi prihodki. Glasilo sme izhajati samo v okviru zagotovljenih sredstev. 17. člen (poraba sredstev) Sredstva iz prejšnjega člena se smejo nameniti samo za: • stroške oblikovanja, priprave in tiska glasila, • stroške pridobivanja oglasov in drugih vrst plačanih obvestil, • stroške dostave, • materialne stroške uredništva, • druge stroške, ki so neposredno povezani s pripravljanjem, urejanjem in izdajanjem glasila. Če se posamezna tehnična in organizacijska opravila v smislu 14. člena prenesejo na zunanjega izvajalca, smejo biti v kalkulaciji pogodbene cene upoštevani samo stroški iz prvega odstavka tega člena. 18. člen (uporaba zakona) Za vsa ostala vprašanja, ki niso rešena s tem odlokom, se smiselno uporabljajo tiste določbe zakona, ki urejajo informativno tiskano in elektronsko publikacijo. 19. člen (končni določbi) Ob uveljavitvi tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi in izdajanju Glasila Občine Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št.: 6/02). Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-5/2018-2019-3 Datum: 18.04.2019 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan 511. Sklep o imenovanju podžupana Občine Gornji grad Na podlagi 33. a člena Zakona o lokalni samoupravi/ZLS/ (Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 27. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 08/16) je župan Občine Gornji Grad na 5. redni seji, dne 18. aprila 2019 obvestil Občinski svet, da je sprejel naslednji SKLEP O IMENOVANJU PODŽUPANA OBČINE GORNJI GRAD 1. člen Za podžupanjo Občine Gornji Grad imenujem članico Občinskega sveta Občine Gornji Grad Mavrič Terezijo. 2. člen Podžupanja bo svojo funkcijo opravljala nepoklicno. 3. člen Podžupanja pomaga županu pri njegovem delu, ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jo župan pooblasti. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 4. člen Podžupanja na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja župana opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste njegove naloge, za katere jo župan pooblasti. 5. člen Ta sklep začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-5/2018-2019-13 Datum: 18.04.2019 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan 512. Sklep o odkupu zemljišča Na podlagi 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 08/16) in na podlagi Letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Gornji Grad k 1. rebalansu za leto 2019, je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 5. redni seji, dne 18. aprila 2019 sprejel SKLEP Občinski svet soglaša, da Občina Gornji Grad odkupi: 1. Zemljišče, parc. št. 691/1 (ID 19196480, v izmeri 2899 m2) in parc. št. 691/5 (ID 19196483, v izmeri 4097 m2) k. o. 930 - Florjan pri Gornjem Gradu. Po potrjenem sklepu občinska uprava izvede postopek za nakup zemljišča v skladu s predpisi. Stroške cenitve, overjanja, vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo ter morebitne druge stroške nosi občina v celoti. S prodajalcem se sklene prodajna pogodba. Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-5/2018-2019-12 Datum: 18.04.2019 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan 513. Sklep o sprejetju cen gospodarskih služb Na podlagi 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin št. 08/16) in Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list. Republike Slovenije, št. 87/12, 109/12 in 76/17), je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 5. redni seji, dne 18. aprila 2019 sprejel SKLEP 1. Občinski svet Občine Gornji Grad sprejme Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. 2. Občinski svet Občine Gornji Grad sprejme ceno javne gospodarske službe odvajanja komunalne odpadne vode v višini 0,2181 €/m3. 3. Občinski svet Občine Gornji Grad sprejme sklep, da se iz proračuna subvencionira omrežnina za izvajanje storitev javne službe odvajanja komunalne odpadne vode v višini 62,71 % za gospodinjstva in nepridobitne dejavnosti. 4. Občinski svet Občine Gornji Grad sprejme ceno javne gospodarske službe čiščenja komunalne odpadne vode v višini 0,5759 €/m3. 5. Občinski svet Občine Gornji Grad sprejme sklep, da se iz proračuna subvencionira omrežnina za izvajanje storitev obvezne javne službe čiščenja komunalne odpadne vode v višini 27,39 %, za gospodinjstva in nepridobitne dejavnosti. Številka: 03201-5/2018-2019-10 Datum: 18.04.2019 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan 514. Sklep o sprejemu cen oskrbe z vodo, vodarine in omrežnine za vodovod Na podlagi 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin št. 08/16) in Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list. Republike Slovenije, št. 87/12, 109/12 in 76/17), je Občinski svet Občine Gornji Grad na svoji 5. redni seji, dne 18. aprila 2019 sprejel SKLEP 1. Občinski svet Občine Gornji Grad sprejme Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo. 2. Občinski svet Občine Gornji Grad sprejme ceno vodarine v višini 0,5688 €/m3. 3. Občinski svet Občine Gornji Grad sprejme ceno omrežnine za vodovod za premer vodomera DN 20 (1/2", 3/4") v višini 3,3011 EUR/mesec. Številka: 03201-5/2018-2019-9 Datum: 18.04.2019 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan OBČINA LOVRENC NA POHORJU 515. Odlok o proračunu Občine Lovrenc na pohorju za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 ZIPRS1617 in 13/18) in 14. čl. Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/17- uradno prečiščeno besedilo), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 3. redni seji, dne 18. aprila 2019 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2019 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Lovrenc na Pohorju za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakoni opravljajo občine. 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna Občine Lovrenc na Pohorju, na ravni podskupin kontov, se določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.508.189 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.947.523 70 DAVČNI PRIHODKI 2.255.091 700 Davki na dohodek in dobiček 2.007.785 703 Davki na premoženje 190.416 704 Domači davki na blago in storitve 56.890 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 692.432 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 371.884 711 Takse in pristojbine 2.000 712 Globe in druge denarne kazni 2.040 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 253.494 714 Drugi nedavčni prihodki 63.014 72 KAPITALSKI PRIHODKI 4.920 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 4.920 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 555.746 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 390.677 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 165.069 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 3.902.151 40 TEKOČI ODHODKI 1.350.386 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 457.502 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 73.306 402 Izdatki za blago in storitve 764.413 403 Plačila domačih obresti 4.610 409 Rezerve 50.555 41 TEKOČI TRANSFERI 1.353.538 410 Subvencije 92.081 411 Transferí posameznikom in gospodinjstvom 890.626 412 Transferí nepridobitnim organizacijam in ustanovam 106.587 413 Drugi tekoči domači transferi 264.244 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.138.604 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.138.604 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 59.623 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 30.700 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 28.923 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -393.962 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 115.652 50 ZADOLŽEVANJE 115.652 500 Domače zadolževanje 115.652 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 131.373 55 ODPLAČILA DOLGA 131.373 550 Odplačila domačega dolga 131.373 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -409.683 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -15.721 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 393.962 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 455.000 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, konte in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju: www.lovrenc.si. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. Sprememba stanja sredstev na računih oziroma zmanjšanje sredstev na računih se pokrije iz stanja sredstev na računih, prenesenih iz preteklega leta. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Lovrenc na Pohorju. Odredbodajalec porabe sredstev proračuna je župan ali druga oseba, ki jo pooblasti župan. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so: 1. okoljska dajatev za obremenjevanje voda, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 -uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18), 2. okoljska dajatev za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18), 3. požarna taksa, po 59. čl. Zakona o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, št 3/07-UPB, 9/11, 83/12 in 61/17), ki se uporabi za namen, določen v tem zakonu, 4. turistična taksa, po 14.čl. Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Ur. l. RS, št.: 13/18), 5. prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, po 29. čl. Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 - odl. US, 17/08, 46/14 - ZON-C in 31/18), 6. prihodki iz naslova letnega nadomestila za upravljanje državnih gozdov, po 35 čl. Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 9/16), 7. komunalni prispevek, po 221. členu Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, 61/17), 8. prihodki od prodaje občinskega stvarnega in finančnega premoženja, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18), 9. prihodki od oddaje stvarnega premoženja v najem, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18), 10. prihodki režijskega obrata, po 43. čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18), 11. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, po 5. členu Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest (Uradni list RS, št. 38/94, 20/95, 42/98, 12/99, 25/02, 35/03, 31/05, 9/06, 32/07, 36/09, 103/10, 35/12, 101/13 - ZDavNepr in 42/15), 12. prejete donacije, po 43.čl. Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18), 13. prihodki iz naslova prispevkov in doplačil občanov za izvajanje nalog investicijskega značaja in 14. prihodki iz naslova sofinanciranja projektov. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov proračuna in proračun. Namenska sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, razen sredstva, ki so bila ustvarjena z dejavnostjo režijskega obrata, se prenesejo v proračun prihodnjega leta za isti namen. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Župan je pooblaščen, da zaradi prožnosti izvrševanja proračuna, odloča o prerazporejanju proračunskih sredstev, znotraj bilance prihodkov in odhodkov, do višine 5 % primerne porabe Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2019. Po uveljavitvi rebalansa proračuna je podlaga za prerazporejanje proračunskih sredstev sprejeti rebalans proračuna in evidentiranje obsega prerazporejanja se šteje na novo. Župan poroča občinskemu svetu o izvršenih prerazporeditvah istočasno s poročanjem o polletnem in letnem izvrševanju proračuna. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji. 6. člen (dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. V proračunu se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za investicijske odhodke in investicijske transfere, ki so vključeni v načrt razvojnih programov in v obsegu kot so vključeni. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za tekoče odhodke in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve ne veljajo za prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Vrednost projektov lahko spreminja v okviru prerazporejanja pravic porabe. Vse ostale spremembe mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski sklad) V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo občine, ki deluje kot proračunski sklad. Med odhodki proračuna se v sredstva rezerv za naravne in druge nesreče izloči del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini 35.000,00 EUR. Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. Izločanje prihodkov v rezervo preneha, ko dosežejo rezerve Občine Lovrenc na Pohorju 1,5 % letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za preteklo leto. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so: potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, požar, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge naravne nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. Na predlog strokovnih služb občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 8. člena tega odloka, do višine 10.000,00 EUR, župan in o tem pisno poroča občinskemu svetu hkrati s poročanjem o polletnem in letnem izvrševanju proračuna. V ostalih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ko poraba presega višino o kateri odloča župan na podlagi veljavnega odloka o proračunu, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom. 9. člen (ukrepi za uravnoteženje proračuna) Župan je pooblaščen, da odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti. Župan je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna, ko izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, za začasno kritje odhodkov najame likvidnostno posojilo do višine 5 % izdatkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. Župan uvede po potrebi ukrepe za uravnoteženje občinskega proračuna, o čemer takoj obvesti občinski svet in po potrebi predlaga rebalans občinskega proračuna. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine 10. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan dolžniku do višine 100,00 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. V primerih, ko skupni dolg posameznega dolžnika do občine ne presega višine 2,00 eurov, se v poslovnih knjigah razknjiži in se ne šteje v kvoto iz prvega odstavka tega člena. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 11. člen (obseg zadolževanja občine) Župan je pooblaščen, da lahko najame kratkoročno posojilo, namensko za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije, največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz prvega odstavka tega člena. Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2019 lahko zadolži pri državnem proračunu, v višini 115.652,00 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 EUR, z najetjem dolgoročnega namenskega kredita, za financiranje občinskih investicij. 12. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna) Občinski svet odloča o dajanju soglasij k zadolževanju javnih zavodov ter o dajanju poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je. Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Lovrenc na Pohorju, se v letu 2019 ne bodo zadolževali. 6. Prehodne in končne določbe 13. člen (začasno financiranje v letu 2020) V obdobju začasnega financiranja Občine Lovrenc na Pohorju v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov, ki so priloga k temu odloku, se objavijo na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju: www.lovrenc.si. Številka: 4101-0001/2019 Datum: 18. 04. 2019 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 516. Zaključni račun proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2018 Na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/1l - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/17 - uradno prečiščeno besedilo), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 3. redni seji, dne 18. aprila 2019, sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2018 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2018. 2. člen Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna občine Lovrenc na Pohorju so bili v letu 2018 realizirani v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 3.271.533,47 TEKOČI ODHODKI (70+71) 2.934.300,93 70 DAVČNI PRIHODKI 2.256.317,74 700 Davki na dohodek in dobiček 2.025.362,00 703 Davki na premoženje 174.490,18 704 Domači davki na blago in storitve 56.465,56 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 677.983,19 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 369.354,09 711 Takse in pristojbine 1.934,26 712 Globe in druge denarne kazni 3.173,34 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 246.652,03 714 Drugi nedavčni prihodki 56.869,47 72 KAPITALSKI PRIHODKI 7.513,08 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 7.513,08 73 PREJETE DONACIJE 3.420,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 3.420,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 326.299,46 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 311.458,46 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 14.841,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 3.374.130,25 40 TEKOČI ODHODKI 1.302.301,50 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 384.388,03 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 63.547,96 402 Izdatki za blago in storitve 805.645,92 403 Plačila domačih obresti 3.164,59 409 Rezerve 45.555,00 41 TEKOČI TRANSFERI 1.274.341,24 410 Subvencije 81.797,05 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 840.918,11 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 85.630,29 413 Drugi tekoči domači transferi 265.995,79 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 774.944,61 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 774.944,61 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 22.542,90 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 10.359,51 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 12.183,39 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -102.596,78 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 111.556,00 50 ZADOLŽEVANJE 111.556,00 500 Domače zadolževanje 111.556,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 186.692,86 55 ODPLAČILA DOLGA 186.692,86 550 Odplačila domačega dolga 186.692,86 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -177.733,64 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -75.136,86 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 102.596,78 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 635.191,17 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2018 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2018. Sestavni del zaključnega računa je obrazložitev izvajanja načrta razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov v letu 2018 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2018 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in z obrazložitvami, se objavi na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju: http://www.lovrenc.si. Številka: 4103-0001/2019 Datum: 18. 04. 2019 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 517. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Na podlagi 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. SRS, št. 18/84, 32/85 - popr., 33/89, Ur. l. RS, št. 24/92, 29/95, 44/97, 101/13 in 22/14), 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Ur. l. RS, št. 80/16 in 33/17) in 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/17), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na svoji 3. redni seji, dne 18.4.2019, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 1. člen S tem odlokom se spreminja in dopolnjuje Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2018; v nadaljnjem besedilu: odlok). 2. člen Spremeni se 3. člen odloka, tako da se glasi: »(2) Osnova za določitev površin za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je: pri stanovanjskih in počitniških površinah: neto tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinj, kopalnic, shramb in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile; pri poslovnih oziroma proizvodnih površinah: neto tlorisna površina poslovnega oziroma proizvodnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom; pri ostalih poslovnih površinah: površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča in nepokrita parkirišča z dovoznimi potmi, delavnice na prostem, manipulativne površine, na katerih Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 se opravlja gospodarska dejavnost, gostinski vrtovi, površine za obratovanje bencinskih servisov in druge površine, namenjene opravljanju poslovne dejavnosti. (3) Za izračun neto tlorisne površine se upoštevajo uradni podatki o neto tlorisni površini iz registra nepremičnin, zmanjšani za odprte površine, kot so terase, balkoni ipd. oziroma se jih opredeli na podlagi prijave zavezanca.« 3. člen V 4. členu odloka se za prvim odstavkom doda: (2) Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni finančni urad, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo, odpisom neizterljivosti obračuna in plačila obresti. (3) Finančni urad začne postopek odmere nadomestila na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje občinska uprava Občine Lovrenc na Pohorju (v nadaljnjem besedilu: občinska uprava). (4) Podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih pridobiva občinska uprava iz uradnih evidenc, od upravnega organa, pristojnega za izdajo dovoljenj za posege v prostor, iz občinskih prostorskih načrtov, lastnih evidenc in na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča. (5) Zavezanci so dolžni prijaviti občinski upravi vse podatke, vezane na nastanek obveznosti plačila nadomestila, skladno s po tem odlokom in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh od nastanka obveznosti oziroma spremembe (vrsto dejavnosti, poslovno ali stanovanjsko površino, spremembo zavezanca). (6) Če zavezanci ne sporočijo zahtevanih podatkov za odmero nadomestila v roku iz prejšnjega odstavka, občinska uprava sama pridobi podatke iz uradnih evidenc in prične postopek po uradni dolžnosti. (7) Če podatki iz prejšnjega odstavka niso dostopni ali verodostojni, je zavezanec na poziv občine dolžan dati podatke o izmerah, oziroma vse podatke, ki so potrebni za odmero nadomestila, v roku petnajst dni od prejema poziva. Če zavezanec v predpisanem roku ne dostavi podatkov, se mu odmeri nadomestilo na podlagi predpisov, ki določajo uskladitev pridobivanja podatkov za odmero nadomestila za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. (8) Če obveznost ali sprememba za plačilo nadomestila skladno s tem odlokom nastane med letom, se ta upošteva od prvega dne v naslednjem mesecu, od katerega je sprememba nastala. (9) Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo davke. 4. člen Črta se 14., 15. in 16 člen odloka. 5. člen 19. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: » Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za namene, navedene v I. odstavku 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 - popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 - odl. US, 44/97 - ZSZ, 101/13 - ZdavNepr in 22/14 - odl. US)« 6. člen Dosedanja četrta alineja prvega odstavka 20. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: »Občina Lovrenc na Pohorju lahko tudi v drugih primerih (elementarne ali druge nezgode, bolezni v družini, invalidnost itd.), zavezanca oprosti plačila nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrozilo socialno varnost zavezanca in njegove družine. Oprostitev velja eno leto. Zavezanec po poteku tega roka lahko ponovno odda vlogo.« 7. člen Spremeni se 21. člen odloka, tako da se glasi: »Oprostitev plačevanja nadomestila po prejšnjem členu tega odloka se uvede na pisno vlogo zavezanca, ki jo mora skupaj z ustreznimi dokazili vložiti najkasneje do 31. januarja za tekoče leto pri občinski upravi. O oprostitvi na podlagi listinskih dokazov odloči Občinska uprava z odločbo.« Oprostitev plačevanja nadomestila iz prve alineje 20. člena tega odloka traja pet let in začne teči od dneva vselitve v stanovanje oz. v stanovanjsko hišo.« 8. člen Spremeni se 22. člen odloka, tako da se glasi: »Za kazenske določbe se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku, ki se nanašajo na davek od premoženja. Postopke izvaja pristojni Finančni urad.« 9. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0074-0001/2019 Datum: 18.4.2019 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 518. Letni program športa Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2019 Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Zakon o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 - ZNOrg), v skladu z usmeritvami Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014 - 2024 (Uradni list RS, št. 26/2014) ter na podlagi Pravilnika za vrednotenju športnih programov v občini Lovrenc na Pohorju (MUV, št. 25/2008) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na svoji 3. redni seji, dne 18. 4. 2019 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2019 I. Uvod Občina Lovrenc na Pohorju s tem Letnim programom športa opredeljuje športne programe, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna, njihovo vsebino ter višino in namen sredstev predvidenih v proračunu občine. II. Izhodišča in usmeritve Upoštevaje izhodišča nacionalne strategije razvoja športa in z namenom uresničevanja ciljev oziroma nalog opredeljenih v Letnem programu športa v občini Lovrenc na Pohorju, poudarjamo naslednje specifike: 1. Posebno pozornost bomo namenili interesnim in tekmovalnim programom otrok in mladine, z namenom spodbujati kakovosten način preživljanja prostega časa in preventivnega delovanja (v smislu preprečevanja socialno patoloških pojavov). 2. Izvajalcem športnih programov, ki so nosilci športnega življenja v občini, bomo pomagali uresničiti njihove zastavljene cilje. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 3. Spodbuja se predvsem množičnost vključevanja v programe športa, skušali pa bomo vplivati tudi na sodelovanje med osnovno šolo in društvi pri usmerjanju mladih v šport in rekreacijo. 4. S sofinanciranjem programov za mlade usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, bomo skušali doseči razvijanje športnega potenciala mladih v domačem okolju. III. Obseg sredstev Občina Lovrenc na Pohorju z Odlokom o proračunu občine Lovrenc na Pohorju za leto 2019 zagotavlja proračunska sredstva namenjena izvajanju športnih programov v občini na podprogramu proračunske porabe št. 18059001 - Programi športa. Za športno dejavnost bodo v letu 2019 zagotovljena sredstva v višini 40.360,00 EUR. IV. Obseg in vrsta dejavnosti za sofinanciranje S sredstvi za transferje neprofitnim organizacijam in ustanovam se bodo sofinancirali naslednji programi športa, uporaba športnih objektov, ter strokovne in razvojne naloge na področju športa v Občini Lovrenc na Pohorju glede na vsebino: 1. prostočasna športna vzgoja otrok in mladine; 2.športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami; 3.obštudijska športna dejavnost; 4.športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport; 5.kakovostni šport; 6.vrhunski šport; 7.šport invalidov; 8.športna rekreacija; 9.šport starejših. Za izvedbo navedenih programov bodo v občinskem proračunu za leto 2019 zagotovljena sredstva v višini 14.970,00 EUR (na SM 418600 - Sofinanciranje programov športa - točkovni sistem). Poleg sredstev za navedene programe bodo v občinskem proračunu za leto 2019 zagotovljena tudi sredstva za izvajanje naslednjih razvojnih in strokovnih nalog: 1. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov (sredstva v višini 1.100,00 EUR na SM 418602); 2. Krajevne športne prireditve (sredstva v višini 2.190,00 EUR na SM 418605); 3. Športni objekti (sredstva v višini 21.700,00 EUR na SM 418603 - sredstva za najemnine dvoran); 4. Materialni stroški in stroški storitev (sredstva v višini 400,00 EUR na SM 418604 - zagonska sredstva za delovanje novonastalih društev). Občina Lovrenc na Pohorju v letu 2019 ne predvideva sredstev za sofinanciranje naslednjih dejavnosti: 1. Znanstveno - raziskovalno dejavnost; 2. založniška dejavnost; 3. spremljanje pripravljenosti in svetovanje treninga; 4. informacijski sistem na področju športa; 5. medobčinsko in mednarodno sodelovanje. V. Športni programi Športna društva v občini Lovrenc na Pohorju bodo izvajala: 1. rekreativne programe na področjih športne rekreacije, planinarjenja, pohodništva in kolesarjenja; 2. športne programe v individualnih športnih panogah atletike, karateja in kegljanja; 3. športne programe v kolektivnih športnih panogah košarke, malega nogometa, orientacijskih tekov in občasnih dogodkov individualnih športnih panog, ki imajo ekipna tekmovanja (karate, kegljanje). VI. Športne prireditve Športna društva v občini Lovrenc na Pohorju bodo v letu 2019 predvidoma organizirala okrog 60 športnih, tradicionalnih in rekreativnih prireditev. VII. Prostovoljno delo v športu Tudi v letu 2019 bodo amaterski športni delavci v športnih društvih opravili veliko prostovoljnega dela, na katerem temelji šport v občini Lovrenc na Pohorju. VIII. Posebne določbe Občina uresničuje javni interes v športu tako, da zagotavlja sredstva za realizacijo dela nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji, ki se nanaša na lokalne skupnosti in z zagotavljanjem sredstev za izvedbo programov športa iz proračuna občine. Izbor športnih programov, določenih s tem letnim programom, se izpelje na podlagi javnega razpisa. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje posameznih vsebin oziroma programov med kandidate, ki se bodo prijavili na javni razpis, se bo opravila v skladu s Pogoji, merili in normativi za vrednotenje športnih programov, ki so sestavni del Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Lovrenc na Pohorju. IX. Veljavnost in uporabnost Letni program športa Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2019 začne veljati po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin (UGSO) in se uporablja za izvedbo razpisa in razdelitev sredstev za sofinanciranje programov športa v občini Lovrenc na Pohorju v letu 2019. Letni program športa se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin (UGSO). Številka: 430-0004/2019 Datum: 03.04.2019 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 519. Sklep o potrditvi cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne odpadne vode Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06 -ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09- ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ, 21/18 - ZNOrg in 84/18 - ZIURKOE), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 -ORZGJS40), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l.RS, št.87/12,109/12, 76/17), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 3. redni seji, dne 18.4.2019, sprejel SKLEP O POTRDITVI CENE IZVAJANJA STORITEV OBVEZNE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA KOMUNALNE ODPADNE VODE I. Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 3. redni seji, dne 18.4.2019 potrdi ceno izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne odpadne vode v višini 0,3800 €/m3, razvidne iz Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Lovrenc na Pohorju za leto 2019, ki ga je izdelal IRIS INŠTITUT, Grajska ul 7, Maribor, 5.4.2019 II. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 05. 2019 naprej. Številka: 0075-0006/2019 Datum: 18. 4. 2019 javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2019 Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06 -ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09- ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ, 21/18 - ZNOrg in 84/18 - ZIURKOE), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 -ORZGJS40), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l.RS, št.87/12,109/12, 76/17), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 3. redni seji, dne 18.4.2019, sprejel SKLEP O DOLOČITVI VIŠINE SUBVENCIONIRANJA CENE IZVAJANJA STORITEV OBVEZNE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE TER PRIPADAJOČE OMREŽNINE ZA UPORABO JAVNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V OBČINI LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2019 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 520. Sklep o določitvi višine subvencioniranja cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo I. Občina Lovrenc na Pohorju bo storitve obvezne lokalne gospodarske javne službe ODVAJANJA komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče OMREŽNINE za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju v letu 2019, subvencionirala v naslednji višini: a) Subvencioniranje cene izvajanja storitev - odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode Subvencija cene izvajanje storitev odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode % Cena sto ritve v EUR brez DDV/m3 Znesek subvencije v EUR brez DDV/m3 Znesek subvencije v EUR z DDV/m3 Predvidena letna količina storitve v m3 SUBVENCIJA od 1.5. do 31.12.2019 v EUR z DDV 0,00 0,3800 0,00 0,00 79.500 0,00 b) Subvencioniranje cene omrežnine - komunalne in padavinske odpadne vode Omrežnina - odvajanje komunalne Cena Znesek Znesek SUBVENCIJA odpadne vode % omrežnine v subvencije subvencije v število od 1.5. do DIMENZIJA FAKTOR EUR brez v EUR brez EUR z priključkov 31.12.2019 v PRIKLJUČKA OMREŽNINE DDV/mes. DDV/mes. DDV/mes EUR z DDV DN < 20 1 59,57 7,6000 4,5273 4,9574 570 22.605,81 20 < DN < 40 3 59,57 22,8001 13,5820 14,8723 48 5.710,97 40 < DN < 50 10 59,57 76,0002 45,2733 49,5743 7 2.776,16 50 < DN < 65 15 59,57 114,0003 67,9100 74,3614 2 1.189,78 65 < DN < 80 30 59,57 228,0006 135,8200 148,7229 0 0,00 80 < DN < 100 50 59,57 380,0010 226,3666 247,8714 0 0,00 100 < DN < 150 100 59,57 760,0020 452,7332 495,7428 0 0,00 DN < 150 200 59,57 1.520,0041 905,4664 991,4858 0 0,00 SKUPAJ 627 32.282,72 II. Čas veljavnosti tega sklepa je od 01.05.2019 naprej. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 III. Občina Lovrenc na Pohorju bo storitve obvezne lokalne gospodarske javne službe ODVAJANJA komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče OMREŽNINE za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju subvencionirala le za gospodinjstva oziroma druge povzročitelje komunalne odpadne vode, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti. IV. Sredstva subvencije se zagotovijo v proračunu Občine Lovrenc na Pohorju. V. Sredstva subvencije se mesečno nakazujejo iz proračuna Občine Lovrenc na Pohorju, Režijskemu obratu Občine Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju, kot izvajalcu obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Lovrenc na Pohorju, na podlagi mesečnega zahtevka Režijskega obrata Občine Lovrenc na Pohorju za znesek subvencije in odredbe župana. VI. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 05. 2019 naprej. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep št. 0075-0018/2018 z dne 20.12.2018. Številka: 0075-0008/2019 Datum: 18.4.2019 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 521. Sklep o potrditvi elaborata izvajanja storitev obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini lovrenc na pohorju za leto 2019 Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09- ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ, 21/18 - ZNOrg in 84/18 - ZIURKOE), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 -ORZGJS40), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l.RS, št.87/12,109/12, 76/17), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/17), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 3. redni seji, dne 18.04.2019, sprejel SKLEP O POTRDITVI ELABORATA IZVAJANJA STORITEV OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBA S PITNO VODO TER PRIPADAJOČE OMREŽNINE ZA UPORABO JAVNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V OBČINI LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2019 I. Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 3. redni seji, dne 18.04.2019 potrdi Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Lovrenc na Pohorju v letu 2019, skladno z Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l.RS, št.87/12,109/12, 76/17). II. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 05. 2019 naprej. Številka: 0075-000272019 Datum: 18.04.2019 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 522. Sklep o potrditvi mesečne vrednosti omrežnine za izrabo javne infrastrukture po kateri se izvaja oskrba s pitno vodo za leto 2019 Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09- ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ, 21/18 - ZNOrg in 84/18 - ZIURKOE), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 -ORZGJS40), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l.RS, št.87/12,109/12, 76/17), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/17), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 3. redni seji, dne 18.04.2019, sprejel SKLEP O POTRDITVI MESEČNE VREDNOSTI OMREŽNINE ZA IZRABO JAVNE INFRASTRUKTURE PO KATERI SE IZVAJA OSKRBA S PITNO VODO ZA LETO 2019 I. Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 3. redni seji, dne 18.04.2019 potrdi mesečne vrednosti omrežnine za izrabo javne infrastrukture po kateri se izvaja oskrba s pitno vodo za leto 2019 kot navedeno v tabeli: Dimenzija Faktor Omrežnina v priključka omrežnine € (brez DDV) Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 DN < 20 1,00 6,2500 20 < DN < 40 3,00 18,7500 40 < DN < 50 10,00 62,5000 50 < DN < 65 15,00 93,7500 65 < DN < 80 30,00 187,5000 80 < DN < 100 50,00 312,5000 100 < DN < 150 100,00 625,0000 DN < 150 200,00 1.250,0000 II. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 05. 2019 naprej. Številka: 0075-0003/2019 Datum: 18.04.2019 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 523. Sklep o potrditvi cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrba s pitno vodo v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2019 Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09- ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ, 21/18 - ZNOrg in 84/18 - ZIURKOE), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 -ORZGJS40), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l.RS, št.87/12,109/12, 76/17), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 3. redni seji, dne 18.04.2019, sprejel SKLEP O POTRDITVI CENE IZVAJANJA STORITEV OBVEZNE JAVNE SLUŽBE OSKRBA S PITNO VODO V OBČINI LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2019 I. Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 3. redni seji, dne 18.04.2019 potrdi ceno izvajanja storitev obvezne javne službe oskrba s pitno vodo v višini 0,6200 €/m3, razvidne iz elaborata za leto 2019. II. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 05. 2019 naprej. Številka: 0075-0004/2019 Datum: 18.04.2019 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 524. Sklep o potrditvi elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju v letu 2019 Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06 -ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09- ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ, 21/18 - ZNOrg in 84/18 - ZIURKOE), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 -ORZGJS40), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l.RS, št.87/12,109/12, 76/17), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 3. redni seji, dne 18.4.2019, sprejel SKLEP O POTRDITVI ELABORATA O OBLIKOVANJU CENE IZVAJANJA STORITEV GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE TER PRIPADAJOČE OMREŽNINE ZA UPORABO JAVNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V OBČINI LOVRENC NA POHORJU V LETU 2019 I. Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 3. redni seji, dne 18.4.2019 skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja (Ur.l.RS, št.87/12,109/12, 76/17).potrdi »Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Lovrenc na Pohorju za leto 2019«, ki ga je izdelal IRIS INŠTITUT, Grajska ul 7, Maribor, 5.4.2019. Številka: 0075-0005/2019 Datum: 18. 4. 2019 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 525. Sklep o določitvi višine subvencioniranja cene izvajanja storitev obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2019 Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09- ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ, 21/18 - ZNOrg in 84/18 - ZIURKOE), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 -ORZGJS40), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l.RS, št.87/12,109/12, 76/17), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/17), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 3. redni seji, dne 18.04.2019, sprejel SKLEP O DOLOČITVI VIŠINE SUBVENCIONIRANJA CENE IZVAJANJA STORITEV OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBA S PITNO VODO TER PRIPADAJOČE OMREŽNINE ZA UPORABO JAVNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V OBČINI LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2019 I. Občina Lovrenc na Pohorju bo storitve obvezne lokalne gospodarske javne službe OSKRBA S PITNO VODO ter pripadajoče OMREŽNINE za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju v letu 2019, subvencionirala v naslednji višini: Subvencioniranje cene izvajanja storitev - oskrba s pitno vodo Subvencija cene izvajanje storitev oskrba s pitno vodo % Zn ese k subvencije v EU R brez DDV/m3 Znesek subvencije v EUR z DDV/m3 Predvidena količina storitve v m3 Subvencija cene storitve v EUR z DDV za leto 2019 37,98 0,2355 0,2579 95.500 16.417,88 b) Subvencioniranje cene omrežnine - oskrba s pitno vodo Omrežnina - oskrba s pitno vodo % Znesek subvencije brez DDV/mes. Znesek subvencije z DDV ŠT. PRIKLJUČKO V SUBVENCIJA /LETO 2019 v EUR DIMENZIJA PRIKLJUČKA FAKTOR OMREŽNINE z DDV Priključek DN < 20 1,00 83,31 5,2068 5,7014 758 34.573,28 Priključek <20 DN < 40 3,00 91,54 17,1643 18,7949 60 9.021,55 Priključek 40 < DN < 50 10,00 85,31 53,3196 58,3850 7 3.269,56 Priključek 50 < DN < 65 15,00 87,54 82,0658 89,8621 2 1.437,80 Priključek 65 < DN < 80 30,00 93,77 175,8158 192,5183 0 0,00 Priključek 80 < DN < 100 50,00 95,46 298,3121 326,6517 0 0,00 Priključek 100 < DN < 150 100,00 77,68 485,4900 531,6116 0 0,00 Priključek DN < 150 200,00 77,68 970,9900 1063,2341 0 0,00 48.302,19 II. Čas veljavnosti tega sklepa je od 01.05.2019 naprej. III. Občina Lovrenc na Pohorju bo subvencionirala ceno storitve obvezne lokalne gospodarske javne službe OSKRBA S PITNO VODO ter pripadajoče OMREŽNINE za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju, le za gospodinjstva oziroma druge uporabnike storitev oskrbe s pitno vodo, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti. IV. Sredstva subvencije se zagotovijo v proračunu Občine Lovrenc na Pohorju. V. Sredstva subvencije se mesečno nakazujejo iz proračuna Občine Lovrenc na Pohorju, Režijskemu obratu Občine Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju, kot izvajalcu obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Lovrenc na Pohorju, na podlagi mesečnega zahtevka Režijskega obrata Občine Lovrenc na Pohorju za znesek subvencije in odredbe Župana. VI. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 05. 2019 naprej. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep 0075-0019/2018 z dne 20.12.2018. Številka: 0075-0004/2019 Datum: 18.4.2019 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 526. Sklep o določitvi višine cene omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav za odvajanje komunalne odpadne vode v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2019 Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06 -ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09- ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ, 21/18 - ZNOrg in 84/18 - ZIURKOE), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 -ORZGJS40), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l.RS, št.87/12,109/12, 76/17), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 3. redni seji, dne 18.4.2019, sprejel SKLEP O DOLOČITVI VIŠINE CENE OMREŽNINE ZA UPORABO JAVNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV ZA ODVAJANJE KOMUNALNE ODPADNE VODE V OBČINI LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2019 I. Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na 3. redni seji, dne 18.4.2019 potrdi ceno omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav obvezne javne službe odvajanja komunalne odpadne vode v višini, razvidne iz Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Lovrenc na Pohorju za leto 2019, ki ga je izdelal IRIS INŠTITUT, Grajska ul 7, Maribor, 5.4.2019. Dimenzija priključka Faktor omrežnine Omrežnina v € (brez DDV) DN < 20 1,00 7,6000 20 < DN < 40 3,00 22,8000 40 < DN < 50 10,00 76,0000 50 < DN < 65 15,00 114,0000 65 < DN < 80 30,00 228,0000 80 < DN < 100 50,00 380,0000 100 < DN < 150 100,00 760,0000 DN < 150 200,00 1.520,0000 II. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 05. 2019 naprej. Številka: 0075-0007/2019 Datum: 18.4.2019 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 527. Pravilnik o ukrepih na področju socialnega varstva in pomoči družini v Občini Lovrenc na Pohorju Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 4. alineje 99. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 -uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 -ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17, 54/17, 21/18 - ZNOrg in 31/18 - ZOA-A), v zvezi z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18 in 73/18), 5. in 28. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017-uradno prečiščeno besedilo), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na svoji 3. redni seji, dne 18. aprila, sprejel PRAVILNIK O UKREPIH NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA IN POMOČI DRUŽINI V OBČINI LOVRENC NA POHORJU I. Splošne določbe 1 . člen S tem pravilnikom se določijo nameni, upravičenci, pogoji in postopki za izvajanje ukrepov na področju socialnega varstva in pomoči družini v Občini Lovrenc na Pohorju (v nadaljevanju: občina). 2. člen Občina zagotavlja sredstva za izvedbo ukrepov na področju socialnega varstva in pomoči družini v vsakoletnem proračunu občine na posebnih proračunskih postavkah. Ukrepi se lahko izvajajo do porabe sredstev na posamezni proračunski postavki. 3. člen (1) Ukrepi po tem pravilniku so: • denarne pomoči in • drugi ukrepi na področju socialnega varstva in pomoči družini. 4. člen (1) V kolikor je za izvedbo ukrepa potrebna komisija, jo s sklepom imenuje župan. (2) Komisija pregleda prispele vloge, zahteva dopolnitve in na osnovi obravnave popolnih vlog pripravi predlog za dodelitev sredstev. II. Denarne pomoči 5. člen (1) Denarna pomoč je v znesku ali odstotku izražena višina pomoči, ki se nakaže upravičencu ali neposredno drugi pravni osebi, ki za upravičenca izvede storitev, s katero se prispeva k izboljšanju socialnega položaja upravičenca. (2) Upravičenci do denarne pomoči so: • državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v občini; • izpolnjujejo kriterije, ki jih predvideva ta pravilnik. (3) Občina lahko dodeljuje naslednje denarne pomoči: 1. izredna denarna pomoč, 2. denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka 3. denarne pomoči starejšim občanom 4. subvencioniranje prehrane dojenčkov in otrok, 5. subvencioniranje šolske prehrane za učence, 6. subvencioniranje letovanja otrok, Izredna denarna pomoč 6. člen (1) Izredna denarna pomoč je namenjena občanom in družinam, ki se zaradi vzrokov, praviloma nastalih brez njihove krivde, nepričakovano znajdejo v situaciji, ko potrebujejo pomoč za kritje nujnih stroškov oziroma za premostitev trenutne socialne ogroženosti. (2) Izredna denarna pomoč je namenjena za: • pomoč pri elementarnih nesrečah (požar, poplava, potres, vetrolom in drugo, tudi kritju stroškov najemnine za stanovanje v teh primerih), Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • premostitev trenutne socialne ogroženosti v primeru smrti ožjega družinskega člana po določilih Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, s katerim oseba prebiva v skupnem gospodinjstvu, • premostitev trenutne materialne ogroženosti v izjemnih primerih zaradi spremembe socialnega stanja (npr. nenaden prehod v brezposelnost, osebni stečaj, bistveno zmanjšanje prihodkov, povečanje števila družinskih članov, ...) • kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje (npr. nakup ozimnice, kurjave, šolskih potrebščin, plačila neporavnanih obveznosti, doplačila zdravstvenih storitev in ortopedskih pripomočkov invalidom, ki jih ZZZS ne financira v celoti, nakupu posebne vrste hrane zaradi alergij, ...), ki se z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne morejo pokriti. (3) Višina izredne denarne pomoči za drugo, tretjo in četrto alinejo prejšnje točke ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine v enem koledarskem letu in se določi v skladu z merili in kriteriji, ki jih s sklepom sprejme župan. Višji znesek izredne denarne pomoči posameznemu upravičencu lahko odobri župan in sicer do višine največ dveh minimalnih dohodkov samske osebe ali družine v enem koledarskem letu po predhodnem mnenju komisije. Za izredne stroške, nastale zaradi elementarne nesreče, višina izredne denarne socialne pomoči ne sme presegati višine petih minimalnih dohodkov samske osebe ali družine v enem koledarskem letu, o čemer odloči občinski svet po predhodnem mnenju komisije. (4) Upravičenci do izrednih denarnih pomoči iz druge, tretje in četrte alineje drugega odstavka tega člena so občani, ki so praviloma izčrpali zakonske in druge možnosti za rešitev socialne stiske oziroma pridobitev sredstev za preživljanje z delom, pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in drugih virov, denarnih nadomestil, denarnih pomoči in dajatev po predpisih s področja socialnega ali zdravstvenega varstva, zato nujno potrebujejo pomoč občine. (5) Izredna denarna pomoč ni vezana na cenzus, se pa pri ugotavljanju upravičenosti do izredne denarne pomoči smiselno upoštevajo dohodki in prejemki, določeni po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. (6) v primeru osebe, ki je imela v prejšnji odločbi o upravičenosti do izredne denarne socialne pomoči status otroka, ob novi vlogi za izredno denarno socialno pomoč pa se šteje kot samska oseba ali kot družinski član nove družine, znesek izredne denarne socialne pomoči, prejete na podlagi prejšnje odločbe, ne šteje v višino dohodkov, prejetih v enem koledarskem letu. (7) Izredna denarna pomoč se upravičencu ne dodeli, ali se mu dodeli v nižjem znesku, če: • se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost upravičenca in družinskih članov, ker je premoženje upravičenca in družinskih članov takšno, da bi mu lahko zagotavljalo preživetje oziroma dajalo dohodke, • se ugotovi, da upravičenec živi z osebami oziroma mu pri preživljanju pomagajo osebe, ki niso družinski člani po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke. (8) Za pridobitev izredne denarne pomoči mora upravičenec vložiti pisno vlogo na predpisanem obrazcu na občino. Upravičenec mora vlogi priložiti zahtevana dokazila, s katerimi dokazuje upravičenost do izredne denarne pomoči. Zahtevana dokazila so navedena na obrazcu. (9) Vlogo upravičenca iz prve alineje drugega odstavka tega člena obravnava komisija in poda ustrezno mnenje pred odločitvijo občinskega sveta. (10) O dodelitvi sredstev odloči na prvi stopnji občinska uprava občine z odločbo, na drugi stopnji župan občine. (11) Sredstva se upravičencem lahko dodelijo v obliki denarnega zneska ali izdane naročilnice. 7. člen (1) V vlogi za izredno denarno pomoč mora vlagateljica ali vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje. (2) Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, v roku 30 dni po prejetju pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če je ta vložena pred potekom tega roka. (3) Upravičencu, ki je iz opravičenih razlogov zamudil rok iz prejšnjega odstavka, se na njegov predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje v skladu z določbami zakona o splošnem upravnem postopku. (4) Dokazila ali izjavo o porabi sredstev je upravičenec dolžan predložiti občini v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če je novo vlogo vložil pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz dokazil ali izjave ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku iz drugega odstavka tega člena, ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči, razen v primeru vložitve vloge za izredno denarno socialno pomoč zaradi elementarne nesreče. Denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka 8. člen (upravičenci) Upravičenec je eden od staršev novorojenca. 9.člen (pogoji za uveljavljanje denarne pomoči staršem novorojencev) (1)Eden od staršev novorojencev lahko uveljavlja pravico do denarne pomoči pod pogojem, da imata upravičenec in novorojenec stalno prebivališče v Občini Lovrenc na Pohorju. (2)Če starša novorojenca ne živita skupaj, je upravičenec do denarne pomoči tisti od staršev, pri katerem novorojenec dejansko živi, pod pogoji iz prejšnjega odstavka. (3)Pravico do denarne pomoči lahko uveljavlja tudi druga oseba, ki je zakoniti zastopnik otroka na podlagi odločbe pristojnega organa, ravno tako pod pogoji iz prvega odstavka tega člena. (4)Upravičenec, ki prejme denarno pomoč ob rojstvu otroka v drugi občini, ne more uveljavljati pravice do enkratne denarne pomoči po tem pravilniku. 10.člen (postopek uveljavljanja denarne pomoči) (1) Občina Lovrenc na Pohorju vsako leto predvidoma do konca marca z javnim naznanilom na uradni spleti strani Občine Lovrenc na Pohorju in oglasnih deskah obvesti svoje občane o možnosti in pogojih uveljavljanja denarne pomoči staršem novorojencev. (2) Pridobitev pravice do denarne pomoči uveljavlja upravičenec s pisno vlogo na predpisanem obrazcu na občini. (3) Upravičenec do denarne pomoči za novorojence lahko uveljavlja pravico najpozneje do izpolnjenega enega leta otrokove starosti. Po preteku tega roka Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 pravice do enkratne denarne pomoči ni mogoče več uveljavljati in se vloga zavrže kot prepozna. (4) Pisni vlogi za uveljavljanje pravice do denarne pomoči staršem novorojencem morajo biti priloženi: • izpisek iz matičnega registra o rojstvu otroka; • potrdilo o stalnem prebivališču in državljanstvu vlagatelja oziroma fotokopija osebnega • dokumenta vlagatelja; • potrdilo o stalnem prebivališču in državljanstvu novorojenca; • fotokopija dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega računa vlagatelja, in • v primeru tretjega odstavka 9. člena tega pravilnika tudi odločba pristojnega organa. (5) O dodelitvi denarne pomoči na prvi stopnji odloči občinska uprava z odločbo, na drugi stopnji župan. Občinska uprava z odločbo dodeljeni znesek denarne pomoči nakaže na transakcijski račun vlagatelja ali denarno pomoč zagotovi v obliki darilnega bona najkasneje v roku 30 dni po njeni dokončnosti. (6) Denarna pomoč ni prenosljiva na drugo osebo (fizično ali pravno), niti je ni mogoče nameniti v humanitarne ali druge namene. (7) Višino denarne pomoči s sklepom določi župan. (8) Če se ugotovi, da je prejemnik prejel denarno pomoč na podlagi neresničnih podatkov oziroma v nasprotju z določbami tega pravilnika, je prejeto denarno pomoč dolžan vrniti skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila dalje. (9) Občina lahko za namen obdaritve staršev novorojencev obdeluje osebne podatke upravičencev. Denarne pomoči starejšim občanom 11. člen (upravičenci) Upravičenci so občani, starejši nad 75 let. 12. člen (pogoji za uveljavljanje denarne pomoč starejšim občanom) Starejši občan lahko uveljavlja pravico do denarne pomoči pod pogojem, da ima na dan uveljavljanja stalno bivališče v Občini Lovrenc na Pohorju in, da je starejši od 75 let. 13.člen (postopek uveljavljanja denarne pomoči) (1) Občina Lovrenc na Pohorju vsako leto predvidoma do konca marca z javnim naznanilom na uradni spleti strani Občine Lovrenc na Pohorju in oglasnih deskah obvesti svoje občane o možnosti in pogojih uveljavljanja denarne pomoči starejšim občanom. (2) Pridobitev pravice do denarne pomoči uveljavlja upravičenec s pisno vlogo na predpisanem obrazcu na občini. (3) Upravičenec-starejši občan do denarne pomoči lahko uveljavlja pravico 1x letno. (4) Pisni vlogi za uveljavljanje pravice do denarne pomoči starejšim nad 75 let morajo biti priloženi: • potrdilo o enotni matični številki vlagatelja oz. rojstni podatki; • davčna številka • fotokopija dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega računa vlagatelja. (5) O dodelitvi denarne pomoči na prvi stopnji odloči občinska uprava z odločbo, na drugi stopnji župan. Občinska uprava z odločbo dodeljeni znesek denarne pomoči nakaže na transakcijski račun vlagatelja ali denarno pomoč zagotovi v obliki darilnega bona najkasneje v roku 30 dni po njeni dokončnosti. (6) Denarna pomoč ni prenosljiva na drugo osebo (fizično ali pravno), niti je ni mogoče nameniti v humanitarne ali druge namene. (7) Višino denarne pomoči s sklepom določi župan. (8) Če se ugotovi, da je prejemnik prejel denarno pomoč na podlagi neresničnih podatkov oziroma v nasprotju z določbami tega pravilnika, je prejeto denarno pomoč dolžan vrniti skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila dalje. (9) Občina lahko za namen obdaritve starejših nad 75 let obdeluje osebne podatke upravičencev. Subvencioniranje prehrane dojenčkov in otrok 14. člen (1) Subvencioniranje prehrane dojenčkov in otrok je denarna pomoč, ki jo občina lahko namenja za nakup mlečnih preparatov za dojenčke in otroke. (2) Nakup mlečnih preparatov se subvencionira do 3600 g mlečnega preparata na mesec za posameznega dojenčka oziroma otroka. Mlečni preparati se predpisujejo na bele receptne blakete, ki morajo biti podpisane s strani pediatra in opremljene z žigom ambulante. Na receptu se mora socialna indikacija jasno označiti. Mlečne preparate lahko predpisujejo tudi pediatri neonatologi ob odpustu dojenčka iz porodnišnice, v kolikor je to za zaščito dojenčka nujno potrebno in ne ugotavljajo socialnega stanja družine. (3) Upravičenci do subvencionirane prehrane so dojenčki do izpolnjenega enega leta starosti zaradi socialne indikacije pod pogojem, da: • ima vsaj eden od staršev, s katerim otrok dejansko biva, stalno bivališče v občini, • je družina prejemnica denarne socialne pomoči ali starševskega dodatka na podlagi odločbe Centra za socialno delo. (4) Za dokazovanje socialne indikacije mora starš pediatru predložiti veljavno odločbo Centra za socialno delo o prejemanju denarne pomoči ali starševskega dodatka. (5) Mlečne preparate lahko v skladu z določbami tega pravilnika izdajajo lekarne v Lovrencu na Pohorju, Selnici ob Dravi, Rušah, Radljah ob Dravi in Mariboru. (6) Lekarna občini mesečno izstavi račun s priloženimi originalnimi recepti za mlečne preparate. Subvencioniranje šolske prehrane za učence 15. člen (1) V izjemnih primerih lahko občina na podlagi utemeljenega predloga šolske svetovalne službe dodatno ob subvenciji iz državnega proračuna subvencionira prehrano tudi za učence, katerih dohodek staršev presega meje dohodkov, ki jih za to pravico iz javnih sredstev določajo veljavni predpisi, pri čemer se upoštevajo vsa dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni in materialni položaj učenca. (2) Upravičenci do subvencije so učenci, ki obiskujejo Osnovno šolo v Lovrencu na Pohorju ali učenci, usmerjeni v posebni program na podlagi odločbe Zavoda za šolstvo. (3) Postopek dodelitve subvencije vodi in o njej odloča osnovna šola. O pritožbi zoper odločbo osnovne šole odloča ravnateljica. (4) Šola občini mesečno izstavlja zahtevek za refundacijo s podatki o upravičencih (ime in priimek). Subvencioniranje letovanja otrok Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 16. člen (1) Subvencioniranje letovanja otrok je denarna pomoč, ki jo lahko izvaja občina za omogočanje organiziranega letovanja otrok s socialno ali zdravstveno indikacijo. Izvajalca letovanja sta Zveza prijateljev mladine Maribor in Območno združenje Rdečega križa Maribor oziroma drug izvajalec, ki ga lahko izbere občina. (2) Upravičenci do subvencioniranja letovanja so otroci, ki: • imajo stalno bivališče v občini Lovrenc na Pohorju • so prijavljeni v program letovanja, ki ga organizirajo izvajalci letovanja, • izpolnjujejo s sklepom župana določene kriterije. (3) Za pridobitev pravice do subvencije za letovanje otroka mora upravičenec izpolniti obrazec, ki ga pripravi izvajalec iz prvega odstavka tega člena. Upravičenec vlogo odda svetovalni službi osnovne šole, ki določi rok oddaje vlog in vodi postopek ugotavljanja upravičenosti do subvencioniranja letovanja v skladu s sklepom župana. Upravičenci lahko vlogo oddajo tudi direktno pri izvajalcu letovanj, o čemer obvestijo osnovno šolo. (4) Z izvajalcem letovanja se sklene pogodba z opredeljeno ocenjeno višino subvencije letovanja otrok. Nakazila sredstev se izvajalcu vršijo po prejetih računih in priloženih obveznih prilogah ( kopija vloge, izračun višine subvencije, podatki o dohodkih družine, ki so osnova za izračun subvencije). V primeru, da se prijavi večje število upravičencev kot je v proračunu zagotovljenih sredstev, imajo prednost otroci, ki v preteklosti še niso imeli pravice do subvencije. (5) O izvedbi letnega programa letovanja mora izvajalec podati pisno poročilo občini najkasneje do 31. januarja za preteklo leto. III. Drugi ukrepi na področju socialnega varstva in pomoči družini 17. člen Občina lahko namenja proračunska sredstva za sofinanciranje drugih ukrepov na področju socialnega varstva in pomoči družini, in sicer: • na podlagi sklenjenih pogodb brez javnega razpisa za izvajalce, ki so vključeni v državno mrežo socialno varstvenih programov in programov pomoči družini ali za druge izvajalce, ki izvajajo dejavnost v javnem interesu občine na podlagi sklepa občinskega sveta; • z javnim razpisom za druge izvajalce. 18. člen (1) Občina sofinancira ukrepe iz predhodnega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji: • da se s takšnimi programi dopolnjujejo dejavnosti javnih služb na področju socialnega varstva in pomoči družini, ki so v interesu občine; • da so v programe vključeni občani občine; • da so v proračunu za te namene zagotovljena sredstva. (2) Občina lahko programe sofinancira v deležu glede na vključenost uporabnikov s stalnim prebivališčem v občini oziroma skladno z javnim interesom občine. 19. člen Izvajalci programov do 31. januarja občini poročajo o porabi dodeljenih sredstev in vključenosti občanov s stalnim bivališčem v občini v te programe za preteklo leto. 20. člen (1) Izvajalci programov, ki delujejo izven mreže socialno varstvenih programov in programov pomoči družini, se lahko prijavijo na javni razpis občine za sofinanciranje programov z namenom izboljševanja socialno varstvenega statusa občanov. (2) V razpisu se opredelijo nameni, pogoji, merila, višina razpoložljivih sredstev in postopki za pridobitev sofinanciranja. (3) Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti s področja socialnega varstva in pomoči družini ali drugih tovrstnih programov, ki so v interesu občine, vključujejo občane občine in pomenijo dopolnitev dejavnosti javnih zavodov oziroma vsebujejo elemente javnih služb s področja socialnega varstva. IV. Obdelava osebnih podatkov 21. člen Občina lahko za namen dodeljevanja denarnih pomoči v skladu s tem pravilnikom obdeluje osebne podatke upravičencev, katerih pridobitev je pogoj za dodelitev posamezne pomoči. V. Prehodne in končne določbe 22. člen (1) Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehata veljati: • Pravilnik o postopkih in merilih pri dodeljevanju socialno varstvenih pomoči in izvajanju drugih nalog v Občini Lovrenc na Pohorju, ki ne sodijo med dejavnosti javnih služb na področju socialnega varstva ( Medobčinski uradni vestnik, št. 9/2006) in • Pravilnik o enkratnem prispevku ob rojstvu otroka v Občini Lovrenc na Pohorju ( MUV, št. 4/2005). (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, končajo po določbah Pravilnika o postopkih in merilih pri dodeljevanju socialno varstvenih pomoči in izvajanju drugih nalog v Občini Lovrenc na Pohorju, ki ne sodijo med dejavnosti javnih služb na področju socialnega varstva ( Medobčinski uradni vestnik, št. 9/2006) ali po določbah Pravilnika o enkratnem prispevku ob rojstvu otroka v Občini Lovrenc na Pohorju ( MUV, št. 4/2005). (3) Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za otroke, ki so rojeni od 1. januarja 2018 do uveljavitve pravilnika in starejše, ki so dopolnili 75. leto starosti od 1.januarja 2019 do uveljavitve pravilnika. (4) Javno naznanilo iz 11. člena tega pravilnika občina za leto 2019 objavi najkasneje v roku petnajst dni po veljavnosti tega pravilnika. 23. člen Za primere in vprašanja, ki niso urejena s tem pravilnikom, se smiselno uporabljajo določila področnih veljavnih predpisov. 24. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0075-0009/2019 Lovrenc na Pohorju, dne 18.4.2019 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 OBČINA MAKOLE 528. Sklep o soglasju k ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu Na podlagi 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 4. redni seji dne 24.04.2019 sprejel SKLEP 1. Občinski svet Občine Makole daje soglasje k ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo je predlagal izvajalec CSD Maribor , v višini 19,10 EUR na uro opravljene storitve ob delavniku, 20,26 EUR na uro opravljene storitve v nedeljo ter 21,35 EUR na uro opravljene storitve na dan državnega praznika in dela prostega dneva. 2. Občina Makole subvencionira ceno urne postavke pomoči družini na domu v višini 14,33 EUR ob delavniku, 14,43 EUR na uro opravljene storitve v nedeljo ter 14,47 EUR na uro opravljene storitve na dan državnega praznika in dela prostega dneva. 3. Ob upoštevanju subvencije Občine Makole znaša prispevek uporabnika za uro opravljene storitve ob delavniku 4,77 EUR, v nedeljo in nočnem času 5,83 EUR ter na dan državnega praznika in dela prostega dne 6,88 EUR. 4. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 05. 2019 dalje. 5. Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cene socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, številka 900-2/2018-20, z dne 23. januar 2018. Številka: 900-2/2019-14 Datum: 24. 4. 2019 Občina Makole Franc Majcen, župan OBČINA MARKOVCI 529. Odlok o dopolnitvi Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Markovci Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16-odl. US, 11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18), 149. člena Zakona o varstvu okolja - ZVO-1 (Uradni list RS, št. 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06-odl. US, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14, 37/15, 56/15, 102/15, 30/16, 42/16, 61/17-GZ, 68/17, 21/18-ZNOrg, 84/18-ZIURKOE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11-UPB8, 9/11, 21/13, 111/13, 74/14-odl. US, 92/14-odl. US, 32/16, 15/17-odl. US in 27/17-ZPro), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 3. redni seji, dne 10. 4. 2019, sprejel ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI MARKOVCI 1. člen V Odloku o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/17; v nadaljevanju: odlok) se v drugem odstavku 15. člena odloka, doda nova druga alineja, ki glasi: » - pravico do uporabe počitniške hiše, vikenda, praznega stanovanja ali poslovne enote, v kateri ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi;«. Dosedanja druga in tretja alineja postaneta tretja in četrta alineja. 2. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0004/2017 Datum: 10. 4. 2019 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 530. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Markovci Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) in 245. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 3. redni seji, dne 10. 4. 2019, na predlog župana, sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA V K.O. MARKOVCI I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobi nepremičnina parc. št. 810/13, k.o. (417) Markovci. II. Pri nepremičnini iz I. točke tega sklepa, ki je v lasti Občine Markovci, matična št. 1357492000, do celote -1/1, se zaznamuje grajeno javno dobro lokalnega pomena. III. Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Markovci po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra nepremičnine v lasti Občine Markovci. Po pravnomočnosti odločbe se Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 zaznamba o grajenem javnem dobru vpiše v zemljiško knjigo. IV. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-0079/2019 Datum: 10. 4. 2019 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 531. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) in 245. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 3. redni seji, dne 10. 4. 2019, na predlog župana, sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobita naslednji nepremičnini v lasti Občine Markovci: • parc. št. 1001, k.o. (414) Stojnci, • parc. št. 1141, k.o. (415) Bukovci. II. Pri nepremičninah iz I. točke tega sklepa, ki sta v lasti Občine Markovci, matična št. 1357492000, do celote -1/1, se zaznamuje grajeno javno dobro lokalnega pomena. III. Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Markovci po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra nepremičnin v lasti Občine Markovci. Po pravnomočnosti odločbe se zaznamba o grajenem javnem dobru vpiše v zemljiško knjigo. IV. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-0080/2019 Datum: 10. 4. 2019 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 532. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS -stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 -odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC in 127/06 -ZJZP) in 9. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 - UPB2, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E, 15/08 - ZPacP, 77/08 - (ZDZdr), 40/12 - ZUJF, 14/13, 88/16 - ZdZPZD, 64/17 in 1/19 - odl. US) ter 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 3. redni seji, dne 10. 4. 2019, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA ZDRAVSTVENI DOM PTUJ 1. člen V Odloku o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj (Uradni list RS, št. 36/05 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/07, 27/17 in 39/18; v nadaljevanju: odlok) se v drugem odstavku 6. člena dodata nova šesta in sedma alineja, ki glasi: »-Enota center za duševno zdravje: a) Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, b) Ambulantna obravnava v okviru Centrov za duševno zdravje odraslih c) Skupnostna psihiatrična obravnava v okviru Centrov za duševno zdravje odraslih, -Enota Specialistične ambulante: a) Dermatološka ambulanta.«. Dosedanje šesta do trinajsta alineja postanejo osma do petnajsta alineja. Pri alineji Dispanzer za mentalno zdravje se besedilo »enota Ambulanta za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti,« nadomesti z besedilom, ki glasi: »enota Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog,«. 2. člen Ta odlok začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo mestni svet in občinski sveti občin ustanoviteljic in se objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic ter v Uradnem listu RS. Številka: 015-04-1/99 Datum: 10. 4. 2019 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 533. Zaključni račun proračuna Občine Markovci za leto 2018 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07 -ZSDPO, 109/08 IN 49/09) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/6 in 26/09) je občinski svet na 3. seji, dne 10. aprila 2019, sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE MARKOVCI ZA LETO 2018 1.člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Markovci za leto 2018. 2.člen Zaključni račun proračuna Občine Markovci za leto 2018 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Markovci za leto 2018. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2018 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3.člen Zaključni račun proračuna Občine Markovci za leto 2018 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0021/2019 Datum: 10. 4. 2019 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 4. člen Pooblaščena oseba upravljavca postajališča prevzema gotovino iz naslova plačane oskrbe iz PZA stebričkov in gotovino polaga na račun Občine Markovci enkrat tedensko. 5. člen Ta sklep začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 302-0001/2019 Datum: 10. 4. 2019 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan OBČINA MIRNA PEC 534. Sklep o ceni oskrbe avtodomov postajališču za avtodome v Zabovcih na Na podlagi 29. v zvezi z 21. členom Zakona o lokalni samoupravi - ZLS (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 3. redni seji, dne 10. 4. 2019 , sprejel naslednji SKLEP O CENI OSKRBE AVTODOMOV NA POSTAJALIŠČU ZA AVTODOME V ZABOVCIH 1. člen Cena oskrbe avtodomov s pitno vodo znaša 0,10 EUR za 8 l pitne vode. 2. člen Cena oskrbe avtodomov z električno energijo znaša 0,50 EUR za 1 kWh električne energije. 3. člen Uporabnik izvede plačilo oskrbe avtodoma preko PZA stebričkov, ki so nameščeni na postajališču za avtodome 535. ODlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2019 - 1. Rebalans 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr. in 101/13) in 16. in 96. člena Statuta Občine Mirna Peč (Ur.l. RS, št. 59/07, 14/08 in 40/10) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 3. redni seji, dne 18.4.2019 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MIRNA PEČ ZA LETO 2019 - 1. Rebalans 2019 1. člen V Odloku o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2019 (Uradni list RS, št. 65/2018) se drugi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi: »Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: n spre emajo kovance v valuti EUR. A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2019 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 5.773.428,74 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.936.039,00 70 DAVČNI PRIHODKI 2.257.801,11 700 Davki na dohodek na dobiček 2.006.392,00 703 Davki na premoženje 201.692,00 704 Domači davki na blago in storitve 49.717,00 706 Drugi davki in prispevki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.678.238,00 710 Udeležbe na dobičku in dohodki od premoženja 186.462,00 711 Takse in pristojbine 9.400,00 712 Denarne kazni 9.920,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 39.000,00 714 Drugi nedavčni prihodki 1.433.456,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 54.306,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 8.000,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih 46.306,00 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 sredstev 73 PREJETE DONACIJE 1.000,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 1.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.782.083,74 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 456.398,96 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 1.325.684,78 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 5.702.065,12 40 TEKOČI ODHODKI 1.240.879,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 348.640,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 57.099,00 402 Izdatki za blago in storitve 752.888,00 403 Plačila domačih obresti 26.090,00 409 Rezerve 11.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 1.356.843,00 410 Subvencije 229.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 755.371,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 85.264,00 413 Drugi tekoči domači transferi 287.208,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.997.713,12 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.997.713,12 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 106.630,00 431 Investic. transferi pravnim in fiz.os., ki niso prorač.upor. 87.630,00 432 Investic. transferi proračunskim uporabnikom 19.000,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 71.363,62 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 870.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 870.000,00 500 Domače zadolževanje 870.000,00 VIII. ODPLAČIILA DOLGA (550) 953.250,38 55 ODPLAČILA DOLGA 953.250,38 550 Odplačila domačega dolga 953.250,38 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -11.886,76 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -83.250,38 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX) =-III. -71.363,62 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 33.216,24 2. člen Spremeni se 1. odstavek 11. člena tako, da se glasi: »Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2019 lahko zadolži do višine 800.000,00 evrov. Občina se v letu 2019 lahko zadolži do višine 70.000,00 evrov tudi iz naslova povratnih sredstev po 23. členu ZFO, in sicer za investicije opredeljene v veljavnem proračunu.« 3. člen Te spremembe odloka začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljajo pa se za proračunsko leto 2019. Številka: 410-03/2018-18 Datum: 19.4.2019 Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan 536. Zaključni račun proračuna Občine Mirna Peč za leto 2018 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) ter 16. in 100. člena Statuta občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07, 14/08 in 40/10) je Občinski svet občine Mirna Peč na 3. redni seji, dne 18.4.2019 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE MIRNA PEČ ZA LETO 2018 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Mirna Peč za leto 2018. 2. člen Zaključni račun občinskega proračuna za leto 2018 izkazuje stanje realiziranih prihodkov in odhodkov proračuna v letu 2018 v bilanci prihodkov in odhodkov, računu finančnih terjatev in naložb in računu financiranja, ki obsega: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2018 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 4.412.636,15 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.980.222,85 70 DAVČNI PRIHODKI 2.200.635,20 700 Davki na dohodek na dobiček 1.982.863,00 703 Davki na premoženje 171.805,16 704 Domači davki na blago in storitve 45.277,22 706 Drugi davki in prispevki 689,82 71 NEDAVČNI PRIHODKI 779.587,65 710 Udeležbe na dobičku in dohodki od premoženja 195.156,77 711 Takse in pristojbine 4.305,98 712 Denarne kazni 9.747,20 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 11.275,09 714 Drugi nedavčni prihodki 559.102,61 72 KAPITALSKI PRIHODKI 740,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 740,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.431.673,30 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 378.307,44 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 1.053.365,86 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 4.741.670,58 40 TEKOČI ODHODKI 986.139,85 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 274.830,08 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 44.487,51 402 Izdatki za blago in storitve 644.143,91 403 Plačila domačih obresti 21.678,35 409 Rezerve 1.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 1.089.920,15 410 Subvencije 119.155,17 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 637.508,81 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 65.959,71 413 Drugi tekoči domači transferi 267.296,46 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.566.680,29 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.566.680,29 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 98.930,29 431 Investic. transferi pravnim in fiz.os., ki niso prorač.upor. 20.238,86 432 Investic. transferi proračunskim uporabnikom 78.691,43 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -329.034,43 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2018 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 586,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 586,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 586,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) -586,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2018 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 848.610,27 50 ZADOLŽEVANJE 848.610,27 500 Domače zadolževanje 848.610,27 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 968.800,83 55 ODPLAČILA DOLGA 968.800,83 550 Odplačila domačega dolga 968.800,83 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -449.811,59 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -120.190,56 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX) =-III. 329.034,43 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 483.027,83 Zaključni račun proračuna Občine Mirna Peč za leto 2018 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Mirna Peč za leto 2018. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz načrtovanih vrednosti razvojnih programov, njihovih spremembah tekom leta 2018 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Mirna Peč za leto 2018 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-3/2018-2 Datum: 19.4.2019 Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan 537. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Toneta Pavčka Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00- ZPDZC, 127/06- ZJZP), 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 41. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ((Uradni list Rs, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 -popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 - popr. in 25/17 - ZVaj) ter 15. člena statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07, 14/08, 40/10 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2018) je Občinski svet občine Mirna Peč na 3. redni seji dne 18.4.2019 sprejel ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA TONETA PAVČKA I. Uvodne določbe 1. člen Ustanoviteljica javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Toneta Pavčka je Občina Mirna Peč, s sedežem Trg 2, 8216 Mirna Peč. Ustanoviteljske pravice izvršuje Občinski svet občine Mirna Peč. 2. člen Ime zavoda je: Osnovna šola Toneta Pavčka. Skrajšano ime zavoda je: OŠ Toneta Pavčka. Sedež zavoda je: Postaja 1, 8216 Mirna Peč. III Dejavnost zavoda 3. člen Zavod je ustanovljen za opravljanje osnovnošolskega izobraževanja za šolski okoliš, ki obsega območja: Biška vas, Čemše, Dolenji Globodol, Dolenji Podboršt, Dolenja vas pri Mirni Peči, Globočdol, Golobinjek, Gorenji Globodol, Gorenji Podboršt, Goriška vas, Grč vrh, Hmeljčič, Hrastje pri Mirni Peči, Jablan, Jelše, Jordankal, Malenska vas, Mali Kal, Mali Vrh, Mirna Peč, Orkljevec, Poljane pri Mirni Peči, Selo pri Zagorici, Srednji Globodol, Šentjurij na Dolenjskem, Veliki Kal, Vrhovo pri Mirni Peči, Vrhpeč. Šolski okoliš Osnovne šole Toneta Pavčka je zarisan v kartografskih prikazih Registra prostorskih enot, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije in je priloga ustanovitvenega akta šole. V okviru zavoda je organizirana enota vrtca za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti in predšolske vzgoje. Ime enote vrtca je: Osnovna šola Toneta Pavčka -Vrtec Cepetavček, s sedežem Postaja 1, 8216 Mirna Peč. Vrtec opravlja svojo dejavnost na lokaciji Postaja 1, Mirna Peč ter na lokaciji Trg 8, Mirna Peč. 4. člen Zavod opravlja javno službo na področjih: • P85.200 osnovnošolsko izobraževanje, • P85.100 predšolska vzgoja, • I56.210 priložnostna priprava in dostava hrane, • I56.290 druga oskrba z jedmi, • L68.200 oddajanje in obratovanje lastnih in najetih nepremičnin, • H49.320 obratovanje taksijev, • H49.391 medkrajevni in drugi cestni potniški promet, • R90.0 kulturne in razvedrilne dejavnosti, • R91.011 dejavnosti knjižnic, • R93.110 obratovanje športnih objektov, • C16.290 proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, • C17.290 proizvodnja drugih izdelkov iz papirja in kartona, • P85.600 pomožne dejavnosti za izobraževanje, • R93.190 druge športne dejavnosti, • I55.209 druge nastanitve za krajši čas, • N77.330 dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup, • C18.130 priprava za tisk in objavo, • E38.100 Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov, II. Ime in sedež zavoda Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • N77.110 Dajanje lahkih motornih vozil v najem ali v zakup, • N81.100 Vzdrževanje objektov in hišniška opravila, • N81.210 Splošno čiščenje stavb, • N81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice, • N82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti, • N82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj, • P85.590 Drugo nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje. Zavod lahko dejavnosti, številke I56.210, I56.290, L68.200, I55.209, N77.330, N77.110, N81.100, N81.210, N81.300, N82.300, P85.590 opravlja tudi kot tržno dejavnost. IV. Pečat zavoda 5. člen Zavod ima pečat okrogle oblike premera 35 mm in pečat s premerom 20 mm. Sredi pečata je grb Republike Slovenije, na obodu pa izpisano ime Osnovne šole Toneta Pavčka. Ravnatelj šole sprejme sklep o hrambi in uporabi pečatov zavoda ter določi delavce, ki so zanje odgovorni. V. Organi zavoda 6. člen Organi zavoda so: • svet šole, • svet staršev, • ravnatelj šole, • pomočnik ravnatelja šole, • učiteljski zbor, • vzgojiteljski zbor, • oddelčni učiteljski zbor, • razrednik, • strokovni aktiv. 7. člen Svet šole sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev. Člani sveta izmed sebe izvolijo na konstitutivni seji predsednika sveta šole in namestnika predsednika. Predstavnike ustanovitelja imenuje Občinski svet Občine Mirna Peč. Predstavnike staršev v svet šole izvoli svet staršev šole izmed sebe. Eden izmed predstavnikov staršev, ki jih voli svet staršev mora biti predstavnik staršev v enoti vrtca. Pet predstavnikov delavcev zavoda se voli tako, da so v njem sorazmerno številu delavcev v zavodu zastopani predstavniki treh skupin: strokovnih delavcev šole, strokovnih delavcev enote vrtca ter administrativno-računovodsko- tehničnih delavcev. Predstavnike delavcev zavoda se voli na neposrednih in tajnih volitvah. Delavci, ki volijo, imajo toliko glasov, kolikor predstavnikov se voli. Kandidate izmed vseh delavcev zavoda predlagajo: učiteljski in vzgojiteljski zbor, reprezentativni sindikati, zavod in zbor delavcev. Volitve so veljavne, če se jih udeleži več kot polovica delavcev zavoda. Izvoljeni so tisti kandidati ki znotraj skupine prejmejo največ glasov. Opredelitev števila sorazmerne zastopanosti skupin glede na število zaposlenih objavi svet šole v rokovniku za izvedbo volitev. Svet šole najkasneje 60 dni pred iztekom mandata določi rokovnik za izvedbo volitev in imenuje tričlansko komisijo, ki vodi postopek izvolitve predstavnikov delavcev v svet šole in pripravi končno poročilo, ki ga predloži svetu šole po njegovem konstituiranju. Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Člani sveta so lahko zaporedoma imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat. Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je povezan s statusom njihovih otrok v zavodu. Članu sveta šole preneha mandat pred potekom dobe, za katero je bil imenovan oziroma izvoljen, če: • odstopi; • zaradi bolezni, daljše odsotnosti ali iz drugih razlogov ne more več opravljati funkcije člana sveta šole; • je razrešen; • mu preneha delovno razmerje v zavodu. Člana sveta šole razreši za volitve oziroma imenovanje pristojni organ na način in po postopku, določenem za imenovanje. Ko svet šole ugotovi, da je članu iz razlogov iz zgornjega odstavka prenehal mandat, o tem takoj obvesti pristojne za imenovanje oziroma izvolitev novega člana. Če je potekel mandat predstavniku delavcev, takoj določi rokovnik in imenuje tričlansko komisijo v skladu s petim odstavkom tega člena. Nadomestno imenovanje oziroma izvolitev člana sveta šole ni potrebno, če je prenehal mandat manj kot tretjini članov in je do izteka mandata sveta šole manj kot šest mesecev. Svet odloča z večino glasov vseh članov, če z zakonom ni drugače določeno. 7.a člen (Postopek imenovanja ravnatelja) Za ravnatelja šole je lahko imenovan, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja; ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor, ima opravljen ravnateljski izpit, ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je za ravnatelja lahko imenovan tudi kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata. Če ravnatelj ravnateljskega izpita ne opravi v roku iz prejšnjega odstavka, mu preneha mandat po zakonu. Ravnatelja šole se imenujejo na podlagi javnega razpisa po postopku, določenem z zakonom. V javnem razpisu se določijo pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, čas, za katerega bo imenovan, rok, do katerega se sprejemajo prijave, in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o imenovanju, ki ne sme biti daljši od 4 mesecev od njegove objave. Rok za prijavo kandidatov ne sme biti krajši od 8 in ne daljši od 15 dni. Kandidat mora k prijavi predložiti program vodenja zavoda. Ravnatelja šole imenuje svet šole. Svet si mora pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti: • mnenje vzgojiteljskega oziroma učiteljskega zbora, • mnenje ustanoviteljice, • mnenje sveta staršev. Ustanoviteljica in svet staršev mnenje obrazložita. Vzgojiteljski oziroma učiteljski zbor o mnenju glasuje tajno. Če ustanoviteljica in organi iz četrtega odstavka tega člena ne dajo mnenja v 20 dneh od dneva, ko so bili Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 zanj zaprošeni, lahko svet o izbiri odloči brez tega mnenja. Ko svet izmed prijavljenih kandidatov izbere kandidata za ravnatelja, posreduje obrazložen predlog za imenovanje v mnenje ministru. Če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o imenovanju ravnatelja brez tega mnenja. Po prejemu mnenja ministra oziroma po poteku roka iz prejšnjega odstavka svet odloči o imenovanju ravnatelja s sklepom. O odločitvi obvesti vse prijavljene kandidate. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu zakonom, ki ureja zavode. Mandat ravnatelja traja pet let. 7.b člen (Postopek imenovanja vršilca dolžnosti ravnatelja) Če ravnatelju šole predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za ravnatelja šole ni imenovan, svet šole imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto. Ista oseba v zavodu opravlja funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja največ dvakrat. Če v 60 dneh po prenehanju mandata ravnatelju svet šole ne imenuje niti ravnatelja šole niti vršilca dolžnosti ravnatelja šole, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja šole v naslednjih osmih dneh minister. V tem primeru mora svet šole takoj začeti postopek za imenovanje ravnatelja šole. 7.c člen (Postopek razrešitve ravnatelja) Ravnatelja razreši svet šole. Svet šole mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti ravnatelja z razlogi zanjo in mu dati možnost, da se o njih izjavi. Svet šole s predlogom za razrešitev seznani ustanoviteljico in organe iz četrtega odstavka 7.a člena tega odloka. Svet šole obrazložen predlog za razrešitev ravnatelja posreduje v mnenje ministru. Svetu šole ni treba zaprositi za mnenje ministra, če se ravnatelja razreši na njegov predlog. V tem primeru svet šole o razrešitvi ravnatelja obvesti ministrstvo. Če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet šole odloči o razrešitvi ravnatelja brez tega mnenja. Svet šole po prejemu mnenja ministra oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka odloči o razrešitvi s sklepom in ga vroči ravnatelju. Zoper odločitev sveta šole je možno sodno varstvo v skladu zakonom, ki ureja zavode. 8. člen Svet šole ima poleg pristojnosti, ki jih določa zakon, še naslednje pristojnosti: • predlaga ustanovitelju spremembo in razširitev dejavnosti, • daje ustanovitelju mnenje in predloge o posameznih vprašanjih, • po potrebi natančneje določi postopek volitev delavcev v svet šole. VI. Vodja vrtca 9. člen Pedagoški vodja in poslovodni organ šole je ravnatelj. Poleg nalog, določenih z zakonom, ravnatelj opravlja funkcijo pedagoškega vodja vrtca. Ravnatelj lahko za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti in za nadomeščanje v času odsotnosti pisno pooblasti delavca šole. Pri opravljanju poslovodnih in pedagoških nalogah lahko ravnatelju pomaga pomočnik ravnatelja, ki ga imenuje in razrešuje ravnatelj. Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, za katere ga pooblasti ravnatelj, in ga nadomešča ob njegovi odsotnosti. Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za ravnatelja, razen šole za ravnatelja oziroma ravnateljskega izpita. Enoto vrtca vodi vodja vrtca, ki ga imenuje in razrešuje ravnatelj šole in ima naslednje pristojnosti: • organizira in vodi delo enote vrtca, • predlaga ravnatelju šole program razvoja enote vrtca, • predlaga nadstandardne programe, • obvešča starše o delu enote vrtca, • opravlja druge naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj šole. VII. Zagotavljanje sredstev in financiranje 10. člen Za opravljanje dejavnosti zagotovi ustanovitelj nepremičnine in opremo, ki jo je zavod Osnovna šola Toneta Pavčka, p.o., uporabljal za opravljanje dejavnosti do uveljavitve tega odloka in jo izkazuje v bilanci stanja za zadnje leto poslovanja. Premoženje s katerim upravlja zavod, je last ustanovitelja. Zavod lahko razpolaga s premičnim premoženjem, z nepremičnim premoženjem pa le po predhodnem soglasju ustanovitelja. Zavod lahko prostore v času, ko jih sam ne potrebuje, odda v najem. Zavod je dolžan upravljati premoženje iz prvega odstavka tega člena s skrbnostjo dobrega gospodarja. 11. člen Zavod pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz državnega proračuna in iz proračuna Občine Mirna Peč v skladu z zakoni in statutom Občine Mirna Peč, iz prispevkov staršev, za nadstandardne storitve z darili, lahko pa tudi iz drugih virov v skladu z zakonom. Z odlokom o proračunu Občine Mirna Peč se določi letna višina sredstev za pokrivanje dejavnosti zavoda na podlagi dogovorjenih in finančno ovrednotenih nalog iz letnega delovnega načrta zavoda. 12. člen Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže pri opravljanju svoje dejavnosti, uporablja zavod v skladu z 80. členom zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96). VIII. Pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu 13. člen Zavod je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu povezanim z dejavnostjo, za katero je ustanovljen, samostojno. Zavod odgovarja za svoje obveznosti do višine sredstev, s katerimi razpolaga. Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda do višine sredstev, ki jih zagotavlja v skladu z 11. členom tega odloka. Zavod je dolžan poročati ustanovitelju o svojem poslovanju in poslovnih rezultatih ter mu zagotavljati podatke, ki so potrebni za opravljanje funkcije ustanovitelja. IX. Javnost dela Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 14. člen Delo zavoda je javno. Javnost dela zavoda se zagotavlja s sporočili staršem, novinarjem in drugim predstavnikom javnosti. Starši, novinarji in drugi predstavniki javnosti ne morejo prisostvovati sejam in drugim oblikam dela organov zavoda ter vzgojno-izobraževalnem delu zavoda, razen v primerih, ko je to določeno z zakonom ali drugimi predpisi ali jih ravnatelj šole izrecno povabi. O delu zavoda obvešča javnost ravnatelj šole ali oseba, ki jo pooblasti. X. Varovanje poslovne skrivnosti 15. člen Ravnatelj šole in drugi delavci zavoda morajo varovati listine in podatke, do katerih pridejo oziroma se z njimi seznanijo pri opravljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti in so določeni za poslovno skrivnost. Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati poslovno skrivnosti tudi po prenehanju delovnega razmerja. Za poslovno skrivnost se štejejo: • podatki in dokumenti, ki so z zakonom in drugimi predpisi določeni za tajne; • podatki in dokumenti, ki jih svet šole določi za poslovno skrivnost; • podatki in dokumenti, ki jih ravnatelj v okviru svojih pristojnosti določi za poslovno skrivnost; • podatki in dokumenti, ki jih zavodu zaupno sporoči pristojni organ ali druga organizacija. XI. Prehodne in končne določbe 16. člen Predstavniki zavoda v Svetu šole opravljajo funkcijo do izteka sedaj veljavnega mandata. Sprememba sestava sveta v skladu s sedmim členom odloka se izvede ob konstituiranja novega sveta šole 17. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Mirna Peč, objavljen v Uradnem listu RS, št. 17/02, 36/08, 107/09), 81/12). 20. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št.: 603-3/2019-1 Mirna Peč, dne 19.4.2019. Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan 538. Sklep o izdaji soglasja k ceni socialno varstvene storitve pomoči družini na domu Na podlagi 101. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS,št. 3/07 - UPB2, 23/07, 41/07), 38. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09) in 16. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07, 14/08) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 3. redni seji dne, 18.4.2019 sprejel SKLEP O IZDAJI SOGLASJA K CENI SOCIALNO VARSTVENE STORITVE POMOČI DRUŽINI NA DOMU I. Občina Mirna Peč daje na predlog izvajalca Doma starejših občanov Novo mesto soglasje: 1. k ceni socialno varstvene storitve pomoči družini na domu v višini 21,55 EUR na efektivno uro oziroma 5,60 EUR na efektivno uro za uporabnika. 2. k ceni socialno varstvene storitve pomoči družini na domu ob nedeljah v višini 26,52 EUR na efektivno uro oziroma 6,60 EUR na efektivno uro za uporabnika. 3. k ceni socialno varstvene storitve pomoči družini na domu ob dela prostih dnevih v višini 27,76 EUR na efektivno uro oziroma 7,30 EUR na efektivno uro za uporabnika. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.5.2019 dalje. Številka: 122-6/2019-3 Datum: 19.4.2019 Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan 539. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi -uradno prečiščeno besedilo (ZLS-UPB2, Uradni listi RS, št. 94/2007, 27/2008 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl. US: U-I-427/06-9) ter 16. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/2007, 14/2008 in 40/2010), je Občinski svet Občine Mirna Peč na 3. redni seji dne 18.4.2019 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. S tem sklepom se ukine status javnega dobra na zemljišču parc. št. 3485/8, zemljišče v izmeri 105 m2, 1452 - HMELJČIČ, parc. št. 3485/6, zemljišče v izmeri 184 m2, 1452 - HMELJČIČ in parc. št. 3485/7, zemljišče v izmeri 70 m2, k.o. 1452 - HMELJČIČ, parc. št. 2526/5, zemljišče v izmeri 68 m2, 1450 - GOLOBINJEK, parc. št. 2526/4, zemljišče v izmeri 28 m2, 1450 - GOLOBINJEK, parc. št. 2526/2, zemljišče v izmeri 3 m2, 1450 -GOLOBINJEK, parc. št. 2136/1, zemljišče v izmeri 90 m2, 1453 - ZAGORICA, parc. št. 2208/2, zemljišče v izmeri 85 m2, 1449 - GLOBODOL, parc. št. 2206/1, zemljišče v izmeri 71 m2, 1449 - GLOBODOL, parc. št. 2206/5, zemljišče v izmeri 211 m2, 1449 - GLOBODOL, parc. št. 2206/2, zemljišče v izmeri 174 m2, 1449 -GLOBODOL, parc. št. 2522/2, zemljišče v izmeri 24 m2, 1450 - GOLOBINJEK, parc. št. 2522/3, zemljišče v izmeri 24 m2, 1450 - GOLOBINJEK, parc. št. 2522/4, zemljišče v izmeri 31 m2, 1450 - GOLOBINJEK. II. Zemljišče iz I. točke tega sklepa preneha imeti status javnega dobra in postane last Občine Mirna Peč. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-3/2019- 4 Datum: 19.4.2019 Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan OBČINA MISLINJA 540. Zaključni račun Občine Mislinja za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 ZLS-UPB2, 76/08, 100/08-odl.US, 79/09, 51/10, 84/10-odl.US in 69/15- odl.US), 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011 ZJF-UPB4 in 101/13), 13. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 56/98, 123/06, 57/2008 in 36/11) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010 in Glasilo slovenskih občin št. 5/2012, 27/2016 in 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 6.seji, dne 18.04.2019 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN OBČINE MISLINJA ZA LETO 2018 1. Splošna določba 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Mislinja za leto 2018. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Mislinja za leto 2018 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Mislinja za leto 2018. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2018 ter o njihovi realizaciji v tem letu. V splošnem delu zaključnega računa so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 2018 so naslednji: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2018 v evrih I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 4.787.155,34 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.650.374,31 70 DAVČNI PRIHODKI 3.186.213,51 700 Davki na dohodek in dobiček 2.924.079,00 703 Davki na premoženje | 149.318,03 704 Domači davki na blago in storitve 113.242,64 706 Drugi davki -426,16 71 NEDAVČNI PRIHODKI 464.160,80 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 386.470,20 711 Takse in pristojbine 2.140,82 712 Globe in druge denarne kazni 7.070,04 713 Prihodki prodaje blaga in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 68.479,74 72 KAPITALSKI PRIHODKI 12,20 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 12,20 73 PREJETE DONACIJE 520,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 520,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.136.248,83 740 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 1.003.265,05 740 740 741 Prejete sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti Prejeta sredstva iz javnih skladov Prejete sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije iz kohezijskega sklada 4.458,27 2.988,76 125.536,75 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 780 |Prejeta sredstva ISPA 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 6.402.287,38 40 TEKOČI ODHODKI 1.466.744,90 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 294.274,42 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 46.497,63 402 Izdatki za blago in storitev 1.045.656,45 403 Plačila domačih obresti 14.698,59 409 Rezerve 65.617,81 41 TEKOČI TRANSFERI 1.694.445,05 410 |Subvencije 24.993,16 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.021.250,17 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 197.592,74 413 Drugi tekoči domači transferi 450.608,98 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.216.137,44 420 |Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.216.137,44 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 24.959,99 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 24.959,99 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -1.615.132,04 |(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2018 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) || 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 (440+441+442+443) || 440 |Dana posojila 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0,00 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2018 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0,00 (500) 1 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 500 Domače zadolževanje 0,00 VIII. ODPLAČILO DOLGA 185.417,64 (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 185.417,64 550 |Odplačila domačega dolga 185.417,64 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE)SREDSTEV NA RAČUNIH -1.800.549,68 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII) X. NETO ZADOLŽEVANJE -185.417,64 (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE 1.615.132,04 (VI.+X.-IX) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 2.094.519,51 Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Sklep vlade št. 0072713/2014/7 z dne 26.8.2014) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2012, 27/2016, 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 6. seji dne 18. 4. 2019 sprejel ODLOK O POSTOPKU ZA SOFINANCIRANJE IZVAJALCEV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI MISLINJA SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa pogoje, postopke in merila za vrednotenje in delitev sredstev namenjenih za uresničevanje javnega interesa na področju športa v Občini Mislinja v okviru letnega programa športa. Merila za vrednotenje in delitev sredstev so sestavni del odloka. Sredstva za sofinanciranje letnega programa športa se zagotovijo v proračunu Občine Mislinja. 3. člen Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja proračuna Občine Mislinja za leto 2018 so sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-07/2018 Datum: 18.04.2019 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 541. Odlok o postopku za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Občini Mislinja Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 - ZNOrg), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 20142023 (Uradni list RS, št. 26/14), Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 2. člen (opredelitev javnega interesa) Javni interes v športu obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena, ki se določijo v Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji. Javni interes v lokalnih skupnostih se določi z občinskimi letnimi programi športa, ki morajo biti v skladu z nacionalnim programom. Javni interes v občini se uresničuje tako da se: • v proračunu Občine Mislinja zagotavlja finančna sredstva za sofinanciranje letnega programa športa, • načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi, • spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj vseh področij športa. 3. člen (letni program športa) Letni program športa je dokument, ki ga sprejme občinski svet in določa vsa področja športa, ki so v koledarskem letu opredeljena kot javni interes občine in se sofinancirajo iz občinskih proračunskih sredstev v posameznem koledarskem letu. • Glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu se v letnem programu športa določi: • področja in športne programe, ki se v proračunskem letu sofinancirajo iz občinskega proračuna, • višino proračunskih sredstev za sofinanciranje letnega programa športa, • obseg in vrsto športnih programov in področij. 4. člen (izvajalci) Izvajalci športnih programov po tem odloku so: 1. športna društva registrirana v Republiki Sloveniji; 2. zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva s sedežem v Občini Mislinja; 3. zavodi za šport po Zakonu o športu; 4. pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji; 5. ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove; 6. zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe; 7. lokalne skupnosti; 8. samostojni podjetniki posamezniki, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji; 9. zasebni športni delavci. 5. člen Izvajalci iz prejšnjega člena imajo pravico do sofinanciranja športnih programov, če izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. so registrirani za izvajanje dejavnosti v športu in aktivno delujejo vsaj dve leti, 2. imajo sedež v Občini Mislinja, 3. izvajajo športe programe skladno z odlokom in letnim programom športa, se pravočasno prijavijo na javni razpis ter izpolnjujejo vse razpisne pogoje, 4. imajo za prijavljene dejavnosti: • zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen in/ali usposobljen kader za opravljanje strokovnega dela v športu, • izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov izvedbe programov, • izvajajo športne programe, ki so predmet javnega razpisa, najmanj 30 vadbenih tednov letno v obsegu vsaj 60 ur (po dve uri tedensko), za predšolske otroke pa vsaj 30 ur, razen v primerih, ko ne gre za sofinanciranje celoletnih športnih programov in je obseg izvajanja posameznega športnega programa v merilih drugače opredeljen, • imajo urejeno evidenco članov ter evidenco o udeležencih programov. VSEBINSKE DOLOČBE 6. člen (programi) Za uresničevanja javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju načela enake dostopnosti proračunskih sredstev za vse izvajalce iz proračuna Občine Mislinja lahko sofinancirajo naslednja področja športa: 1. ŠPORTNI PROGRAMI: 1.1. prostočasna športna vzgoja otrok in mladine; 1.2. športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami; 1.3. obštudijska športna dejavnost; 1.4. športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport; 1.5. kakovostni šport; 1.6. vrhunski šport; 1.7. šport invalidov; 1.8. športna rekreacija; 1.9. šport starejših. 2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU: 3.1. izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu; 3.2. statusne pravice športnikov, strokovnih delavcev v športu in strokovna podpora programom; 3.3. založništvo v športu; 3.4. znanstvenoraziskovalna dejavnost v športu; 3.5. informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa. 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU 5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA: 5.1. športne prireditve; 5.2. javno obveščanje o športu; 5.3. športna dediščina in muzejska dejavnost v športu. 6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU 7. člen (komisija za izvedbo javnega naročila) Komisijo, ki vodi postopek, s sklepom imenuje župan Občine Mislinja. Komisijo sestavlja predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v stvaštvu do vštetega drugega kolena tudi, če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave). Predsednik in člani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti. Komisija se sestaja na rednih in izrednih sejah. Seje lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku sej in o Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost in sprejemanje je potrebna navadna večina. Naloge komisije so: 1. vodi postopek javnega razpisa; 2. pregled in ocena razpisne dokumentacije; 3. odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prejetih vlog; 4. pregled in ocena vlog na podlagi meril, pogojev in kriterijev navedenih v javnem razpisu ter v tem odloku; 5. izvajalcu razpisa poda predlog izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa športa; 6. spremljanje izvajanja športnih programov in analiza poročil izvajalcev; 7. vodi zapisnik o svojem delu; 8. pripravi predloge, mnenja in pobude za spremembo oz. dopolnitev odloka. 8. člen (javni razpis) V skladu z veljavno zakonodajo, tem odlokom in sprejetim letnim programom športa in na podlagi sklepa župana Občina Mislinja izvede javni razpis. Objava javnega razpisa mora vsebovati: 1. naziv in sedež izvajalca razpisa; 2. pravno podlago za izvedbo javnega razpisa; 3. predmet javnega razpisa; 4. navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril; 5. predviden obseg javnih sredstev za sofinanciranje; 6. določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva; 7. rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev; 8. datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev; 9. rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa; 10. kraj, čas in osebo, pri kateri lahko vlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo, oziroma elektronski naslov, na katerega lahko zaprosijo zanjo. Razpisna dokumentacija mora vsebovati: 1. razpisne obrazce; 2. navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge; 3. informacijo o dostopnosti do odloka, letnega programa športa ter pogojev, meril in kriterijev; 4. vzorec pogodbe o sofinanciranju programov. 9. člen (postopek izvedbe javnega razpisa) Občina Mislinja besedilo javnega razpisa in razpisno dokumentacijo objavi v uradnem glasilu lokalne skupnosti ali na svoji spletni strani. Rok za prijavo na javni razpis ne sme biti krajši kot 14 dni od objave javnega razpisa. Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj - vloga« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša. Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je predviden v javnem razpisu. Odpirajo se samo v roku dostavljene in pravilno označene ovojnice vlog. Odpiranje prejetih vlog ni javno. Za vsako vlogo komisija na odpiranju ugotovi formalno popolnost glede na to, ali je bila oddana pravočasno in s strani upravičenega vlagatelja ter ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (popolna vloga). O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje kraj in čas odpiranja prispelih vlog, imena navzočih članov komisije, naziv vlagateljev navedenih po vrstnem redu odpiranja in ugotovitve o popolnosti oziroma nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije. Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni člani komisije. 10. člen (poziv na dopolnitev vloge) Na podlagi zapisnika o odpiranju vlog, komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od petnajst ni. Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, izvajalec razpisa vlogo zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 11. člen (sklep) Na osnovi odločitve komisije sklep o izbiri izda pristojni organ občinske uprave. Sklep o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa. 12. člen (ugovor) Če vlagatelj meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva neupravičeno niso bila dodeljena, lahko v roku osmih dni od vročitve vloži ugovor pri izvajalcu razpisa. Predmet pritožbe ne morejo biti pogoji, merila in kriteriji za vrednotenje letnega programa športa. O pritožbi odloči župan v roku 30 dni od prejema pritožbe. Odločitev župana je dokončna. O dokončni odločitvi župan obvesti tudi komisijo. 13. člen (objava rezultatov javnega razpisa) Po dokončnosti sklepa o izbiri izvajalcev, občina na spletni strani objavi rezultate javnega razpisa. 14. člen (pogodba z izbranimi izvajalci) Po dokončnosti sklepa o izbiri izvajalec razpisa vlagatelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa. Če se vlagatelj v roku osmih dni ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje. V pogodbi se opredeli naziv izvajalca in izbrani program, vsebino in obseg programa, čas realizacije programa, rok za oddaje celoletnega poročila, obseg sredstev, ki se zagotovijo iz proračuna Občine Mislinja, način nadzora nad porabo sredstev ter druge medsebojne pravice in obveznosti navedene v pogodbi. 15. člen (dolžnosti in pravica izvajalcev letnega programa športa) Izvajalec športnega programa, ki je izbran za izvajanje letnega programa športa, je dolžna javno objaviti izračun cene športnega programa, za katerega izvajanje prejema javna sredstva. Izvajalec športnega programa, ki je izbran za izvajanje letnega programa športa in prejme javna sredstva za zaposlitev strokovnega delavca, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi le s strokovnim delavcem, ki ima strokovno izobrazbo skladno z 48. členom Zakona o športu. Športni programi, ki so v celoti financirani iz javnih sredstev, so za uporabnika brezplačni. V primeru delnega sofinanciranja športnih programov iz javnih sredstev mora izvajalec letnega programa športa stroške, ki jih krijejo vadeči, sorazmerno zmanjšati. Finančna sredstva, ki jih izvajalci letnega programa športa prejmejo za izvedbo posameznega športnega programa oziroma za udeležbo v posameznem športnem Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 programu, se smejo porabiti samo za stroške izvedbe športnega programa, za katerega so namenjeni. 16. člen (spremljanje izvajanja letnega programa športa) Izvajalci letnega programa športa so dolžni izvajati izbrana področja in programe športa najmanj v obsegu, opredeljenem v prijavi na javni razpis, sredstva pa porabiti samo za stroške izvedbe športnega programa, za katerega so namenjeni. O izvedbi odobrenih športnih programov morajo izvajalci programov naročniku v pogodbeno dogovorjenem roku predložiti vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi sofinanciranih športnih programih, dokazila o namenski porabi sredstev pridobljenih na podlagi javnega razpisa in izjavo o resničnosti podatkov. 17. člen (poročila izvajalcev) Izvajalci programov letnega programa športa morajo občinski upravi najkasneje do 28. februarja naslednjega leta na predpisanih obrazcih oddati letno vsebinsko poročilo o izvedbi programov z opredeljenimi cilji in doseženimi rezultati, ter finančno poročilo. 18. člen (obveznost vrnitve na razpisu pridobljenih sredstev zaradi kršitve pogodbenih določil) V primeru, da je na podlagi nadzora ali iz predloženega poročila ugotovljeno, da prejemnik proračunskih sredstev programa ne izvaja v obsegu in kakovosti kot je bi prijavljen na javni razpis in opredeljen v pogodbi, lahko naročnik od izvajalca zahteva vrnitev proračunskih sredstev. Izvajalec mora vrniti prejeta sredstva skupaj z zamudnimi obrestmi v proračun naročnika, če je bila na podlagi nadzora ali iz predloženega poročila ugotovljena nenamenska poraba sredstev oziroma izvajalec ni izvedel odobrenih programov ali če izvajalec ni oddal poročila o realizaciji programa v roku, določenem v pogodbi. Izvajalec, ki krši pogodbena določila, ne more kandidirati na prvem naslednjem javnem razpisu za sofinanciranje programov športa. Nadzor nad izvajanjem pogodb in uporabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava. 19. člen (strokovna usposobljenost) V skladu s 46. členom Zakona o športu lahko strokovno delo v športu opravlja strokovni delavec, ki ima ustrezno izobrazbo ali usposobljenost in je vpisan v razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu. Pogoji iz prejšnjega odstavka ne veljajo za izvajalce dopolnilnega strokovnega dela, ki sodelujejo v procesu športne vadbe. Izvajalci programov športa, ki nimajo ustreznega strokovnega kadra morajo, v skladu s 92. členom Zakona o športu, za izvajanje programov pridobiti ustrezen strokovni kader najkasneje do 24.6.2020. Po tem roku bodo vloge prijaviteljev na javni razpis za sofinanciranje programov športa, ki ne bodo zagotavljali ustreznega strokovnega kadra za izvedbo prijavljenih programov, zavrnjene. 20. člen (prenehanje veljavnosti prejšnjega pravilnika) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Mislinja (Uradni list RS, št. 77/2009, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2017) in Pravilnik o sofinanciranju trenerskega kadra na področju kakovostnega športa v Občini Mislinja (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/2013). 21. člen (pogoji in merila) Podrobnejši pogoji in merila za vrednotenje letnega programa športa v Občini Mislinja so sestavni del letnega programa športa za tekoče leto. 22. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-2/2019 Datum: 19. 4. 2019 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 542. Pravilnik o sofinanciranju ravnanja z azbestnimi odpadki v Občini Mislinja Na podlagi 2. in 7. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) ter 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2012, 27/2016, 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 6. seji dne 18. 4. 2019 sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU RAVNANJA Z AZBESTNIMI ODPADKI V OBČINI MISLINJA I. Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom se določa način in pogoje ter postopek za dodeljevanje proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine s stanovanjskih, kmetijskih in drugih privatnih gospodarskih objektov na območju Občine Mislinja. 2. člen Občina Mislinja s podeljevanjem proračunskih sredstev vzpodbuja zamenjavo azbestne kritine z okolju in zdravju prijaznejšimi materiali. Višina sredstev, ki so letno namenjena za odstranjevanje azbestne kritine, je določena v odloku o proračunu Občine Mislinja za posamezno leto. 3. člen Upravičenci do prejema proračunskih sredstev po tem pravilniku so občani - fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Občini Mislinja in so lastniki oziroma solastniki stanovanjskih, kmetijskih in drugih privatnih gospodarskih objektov ali stanovanjskih enot. 4. člen Splošni pogoji za pridobitev proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine: • objekti, s katerih se odstranjuje azbestna kritina, morajo biti locirani na območju Občine Mislinja in namenjeni stanovanjski rabi (stanovanjski objekti, garaže, drvarnice), kmetijski in drugi privatni gospodarski rabi; Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • investitorji in izvajalci del morajo pri ravnanju z azbestnimi odpadki izvajati predpisane ukrepe s področja varstva okolja in varstva pri delu; • prosilec lahko pridobi proračunska sredstva za kritje dela stroška odlaganja odpadne azbestne kritine na odlagališču komunalnih odpadkov v višini 120 EUR/tono. II. Postopek za delitev proračunskih sredstev 5. člen Javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine v posameznem proračunskem letu se objavi na spletni strani Občine Mislinja. 6. člen Javni razpis mora vsebovati: • pravno podlago za izvedbo javnega razpisa; • predmet javnega razpisa; • navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu; • navedbo maksimalne višine sredstev, ki jih lahko prejme posamezni prosilec; • navedbo upravičencev, ki lahko zaprosijo za sredstva; • pogoje pod katerimi se dodeljujejo sredstva; • višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa; • navedba pooblaščenega prevzemnika, pri katerem je možno odložiti azbestno kritino; • določitev obdobja, v katerem morajo biti izvedena dela; • skrajni rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev; • naslov, na katerega se vložijo vloge; • rok, v katerem bo izdana odločba o dodelitvi sredstev; • navedbo dokumentacije, ki mora biti priložena k vlogi; • določbo, da se nepopolne in nepravočasno ali nepravilno vložene vloge ne bodo upoštevale; • druge potrebne podatke. 7. člen Vloga za dodelitev proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine mora obvezno vsebovati: • ime, priimek in naslov prosilca ter lokacijo (naslov, parc. št.) objekta na katerem se izvaja poseg; • soglasje lastnika stanovanjskega, kmetijskega in drugega privatnega gospodarskega objekta k izvedenemu posegu, če je prosilec najemnik; • okvirna količina oz. teža azbestne kritine namenjene za koriščenje sredstev; • fotografija objekta pred zamenjavo kritine in po zamenjavi kritine; • drugo dokumentacijo, ki je v razpisu zahtevana; • izjavo, da za odstranitev azbestne kritine ni bila dodeljena državna pomoč oziroma, če je bila, kolikšen delež je bil pridobljen iz drugih virov. 8. člen Postopek izvedbe javnega razpisa vodi komisija, ki jo imenuje župan Občine Mislinja. Javni razpis je odprt do porabe sredstev, skrajni rok za oddajo prijav pa se določi v javnem razpisu. Če komisija ugotovi, da je vloga nepopolna, pozove prosilca, da jo v roku 8 dni dopolni. Če prosilec vloge v določenem roku ne dopolni, se kot nepopolna vloga s sklepom zavrže. Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog razdelitve sredstev, ki ga predloži županu v potrditev. 9. člen Odločbo o dodelitvi sredstev izda občinska uprava v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku. Zoper odločbo je možna pritožba, ki se v zakonitem roku vloži pri organu, ki jo je izdal. O pritožbi odloči župan v 30 dneh od prejema pritožbe. 10. člen Vlagatelju, ki so mu sredstva odobrena, lahko azbestno kritino odloži pri pooblaščenem prevzemniku azbestnih odpadkov, ki odpadke stehta, kar je osnova za izstavitev računa Občini Mislinja. Tehtalni oz. evidenčni list je priloga k računu. Prevzemnik azbestnih odpadkov pošlje Občini Mislinja e-račun do višine sofinanciranja, ki bo določen v javnem razpisu. 11. člen Namensko porabo sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, preverja občinska uprava Občine Mislinja. Prosilec je dolžan takoj vrniti dodeljena sredstva s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje v primeru, da so bila sredstva dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali da dela niso bila izvedena v skladu z veljavnimi predpisi. III. Končna določba 12. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 354-3/2019 Datum: 19. 4. 2019 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 543. Pravilnik o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Mislinja Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 -ZUJF), določb Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Mislinja (Ur. list RS, št. 33/2009) ter 17. člena Statuta Občine Mislinja (Ur. list RS, št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12) je Občinski svet Občine Mislinja na 6. redni seji dne 18. 4. 2019 sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV NA OBMOČJU OBČINE MISLINJA Namen 1. člen S tem pravilnikom se določajo namen, upravičenci, pogoji in merila za dodelitev proračunskih sredstev, namenjenih za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju: MKČN) za stanovanjske objekte na območju Občine Mislinja (v nadaljevanju: občina). Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Upravičenci 2. člen Sredstva se dodeljujejo upravičencem v obliki subvencij. Upravičenci dodelitve proračunskih sredstev po tem pravilniku so lastniki (fizične ali pravne osebe) stanovanjskih objektov, s stalnim prebivališčem v občini. V primeru izgradnje skupne male čistilne naprave za več stanovanjskih objektov, je nosilec investicije (vlagatelj) tisti, na katerem zemljišču bo čistilna naprava zgrajena. Investitorji pa medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo. Pogodbeno razmerje sklenejo tudi pri gradnji skupnih kanalizacijskih priključkov. Do sredstev niso upravičene fizične ali pravne osebe, ki so lastnice stanovanjske ali večstanovanjske stavbe v območju aglomeracij. Upravičenci so podrobneje opisani v Pogojih in omejitvah 8. člena tega Pravilnika. Upravičenec lahko kandidira na proračunska sredstva za en objekt le enkrat. Javni razpis 3. člen Sredstva za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav in kanalizacijskih priključkov v občini se zagotavljajo iz občinskega proračuna, njihovo višino za posamezno leto določi občinski svet z odlokom o proračunu. Na podlagi določene višine sredstev se objavi javni razpis, ki natančno določa pogoje za dodelitev proračunskih sredstev. Za dodelitev sredstev prosilec zaprosi s pisno vlogo, ki jo naslovi na Občina Mislinja, Šolska cesta. Razpis je odprt do porabe predvidenih sredstev v tekočem proračunskem letu. 4. člen Javni razpis se objavi na občinski spletni strani ter v občinskem glasilu. V javnem razpisu se določi: 1. naziv in sedež občine 2. pravna podlaga za izvedbo razpisa 3. predmet javnega razpisa 4. osnovne pogoje za kandidiranje na razpisu z morebitnimi dodatnimi merili 5. okvirna višina sredstev 6. določitev obdobja do katerega morajo biti sredstva porabljena 7. rok in naslov vložitve vlog 8. rok v katerem bodo potencialni upravičenci obveščeni o izidu 9. kraj, čas in osebo pri kateri lahko upravičenci pridobijo informacije in razpisno dokumentacijo. Postopek 5. člen Postopek za dodelitev proračunskih sredstev v skladu z razpisnimi pogoji vodi tričlanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisija je imenovana za obdobje mandata župana. Naloge komisije: 1. odpiranje in pregled vlog, 2. ocena upravičenosti vlog, 3. priprava poročila s predlogom prejemnikov in višine sredstev, ki so jim bila odobrena, 4. druge naloge povezane z uspešno izvedbo razpisa. Komisija obravnava vse popolne in pravočasno prispele vloge (z vsemi zahtevanimi dokazili) po vrstnem redu prispetja in pripravi seznam upravičencev najkasneje v roku 15 dni od obravnave vlog in pripravi predlog o dodelitvi proračunskih sredstev. Sredstva se dodeljujejo enkrat letno do porabe finančnih sredstev sprejetega proračuna. Na podlagi predloga komisije o dodelitvi proračunskih sredstev se izda sklep. Zoper sklep je mogoča pritožba pri županu občine. Odločitev župana je dokončna. O izidu javnega razpisa se vse vlagatelje obvesti v roku 15 dni od dne, ko komisija pripravi predlog dodelitve proračunskih sredstev. Višina sofinanciranja in upravičeni stroški 6. člen Višina pomoči: • do 50 % upravičenih stroškov za vgradnje male komunalne čistilne naprave oziroma največ 1000EUR/stanovanjski objekt pri zamenjavi obstoječe greznice s čistilno napravo ali novogradnji. Sofinancira se postavitev ene male komunalne čistilne naprave za en stanovanjski objekt kot tudi postavitev ene komunalne čistilne naprave za več stanovanjskih objektov. Upravičeni stroški 7. člen Upravičeni so stroški nakupa male komunalne čistilne naprave velikosti do 50 PE z vključenimi stroški montaže male komunalne čistilne naprave in njenega prvega zagona z nastavitvijo parametrov. Upravičeni stroški lahko nastanejo od 1.1.2012. V javnem razpisu se določi podrobnejše pogoje in postopke pridobitve nepovratnih sredstev. Javni poziv se izvede enkrat letno, sredstva pa se odobravajo popolnim vlogam po vrstnem redu do porabe proračunskih sredstev za ta namen. DDV ni upravičen strošek. Pogoji in omejitve 8. člen Vloga mora zadostiti naslednjim pogojem: • da objekt enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe leži izven območja aglomeracij in da ima lastnik prijavljeno stalno prebivališče v občini; • da ima objekt veljavno gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt zgrajen po letu 1967 ali potrdilo za stanovanjski objekt zgrajen pred letom 1967 ali, da ima objekt na podlagi določil prvega odstavka 197. člena ZGO-1 uporabno dovoljenje; • mala komunalna čistilna naprava mora biti izven predvidenih območij aglomeracij na katerih se predvideva izgradnja kanalizacije skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini; • mala komunalna čistilna naprava mora imeti certifikat oziroma izjavo o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15); • mala komunalna čistilna naprava je lahko postavljena tudi na območju predvidenih aglomeracij, vendar mora biti na podlagi soglasja javne službe občine razvidno, da objekt na kanalizacijo ne bo priklopljen; • čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi mora biti skladno z ostalimi določili Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 98/15) glede ustreznosti čiščenja v mali komunalni čistilni napravi; • lokacija postavitve male komunalne čistilne naprave mora omogočati dostop in neovirano praznjenje; • upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem na katerem se načrtuje postavitev malih komunalnih čistilnih naprav; • čistilna naprava mora biti vgrajena in v funkciji obratovanja; • upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno čistilno napravo ali gradili priključni kanal, morajo vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov male čistilne naprave, ki ni časovno omejen in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje male komunalne čistilne naprave, ter sklenjeno služnostno pogodbo med lastniki in investitorjem; • ob zagonu male komunalne čistilne naprave mora biti ukinjena obstoječa greznica v skladu s pogoji Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec d.o.o.; • sredstva se ne dodelijo za naložbe izven območja Občine Mislinja; • upravičenci lahko pridobijo sredstva za isto naložbo le enkrat. V kolikor je upravičenec že prejel javna sredstva za isti namen, do sredstev po tem razpisu ni upravičen. Čistilna naprava mora zadostiti naslednjim tehničnim zahtevam: • čistilna naprava mora biti izdelana v skladu z enim od standardov: SIST EN 12566-1, SIST EN 12566-2, SIST EN 12566-3, SIST EN 12566-4 ali SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo, kar se dokazuje z ustrezno izjavo o skladnosti oziroma certifikatom. • čistilna naprava mora imeti kot gradbeni proizvod izjavo o skladnosti, da ustreza standardom iz prejšnje alineje in je izdelana v skladu s predpisom, ki ureja potrjevanje skladnosti in označevanja gradbenih proizvodov, Investitor oziroma upravičenec mora zagotoviti prve meritve parametrov onesnaženosti, ki jih izvede pooblaščen laboratorij, in iz katere mora biti razvidno, da je obratovanje male komunalne čistilne naprave v skladu z določbami Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Po opravljenih prvih meritvah mora upravičenec podati vlogo za vpis MKČN pri izvajalcu gospodarske javne službe v evidenco MKčN. Vloga prvi meritvi, ki se dostavi v roku 6 mesecev po vgradnji male komunalne čistilne naprave. Po predložitvi vse dokumentacije skladno s priloženimi navodili se z upravičencem sklene pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev in ostalih medsebojnih obveznostih in pravicah. Nakazilo sredstev se izvrši na osebni račun upravičenca v roku 30 dni od podpisa pogodbe. Proračunska sredstva se lahko porabijo samo za namen, za katerega so dodeljena. 11. člen Kontrolo nad izvajanjem namenske porabe proračunskih sredstev, skladno z javnim razpisom, izvaja komisija, ki je imenovana za postopek o dodelitvi proračunskih sredstev. 12. člen Pogodba o sofinanciranju mora vsebovati: pogodbene stranke, višino sofinanciranja in opredelitev pravic in obveznosti pogodbenih strank. Prejemnik po pogodbi se zaveže, da: • bo hranil dokumentacijo še najmanj 5 let po izplačilu sredstev s strani občine; • bo omogočil občini vpogled v dokumentacijo in kontrolo koriščenja namenskih sredstev; • se strinja da se podatki o odobrenih in izplačanih denarnih sredstvih, ki so javnega značaja, lahko objavijo. 14. člen Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva izplačila upravičencu, do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: • da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, • da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, • druge nepravilnosti pri uporabi sredstev, Končna določba 15. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 041-01/2015 Mislinja, dne 19. 4. 2019 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 9. člen Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega člena pravilnika se dokazuje z naslednjimi dokumenti: • izpolnjena in podpisana vloga z zahtevanimi prilogami po priloženih navodilih. Če vloga ob vložitvi ni popolna, se prosilca pozove, naj vlogo v roku 8 dni dopolni. Če tega ne stori, oziroma je vloga kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, se vloga s sklepom zavrže. Nakazilo odobrenih sredstev 10. člen Upravičenci na podlagi sklepa o dodelitvi sredstev na občino pošljejo zahtevek za izplačilo z vsemi zahtevanimi prilogami najkasneje do 10. 11. v tekočem letu. Pred vložitvijo zahtevka mora biti naložba zaključena in plačani vsi računi, razen potrdila o pozitivno opravljeni 544. Letni program športa Občine Mislinja z merili za sofinanciranje športnih programov in prireditev, najema in upravljanja objektov, sofinanciranja investicij v športne objekte ter sofinanciranja trenerskega kadra za leto 2019 Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, štev. 94/2007 - UPB2, 76/2008, 79/2009 in 51/2010), 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, štev. 29/17), Resolucije o nacionalnem programu športa v RS za obdobje 2014 - 2023 (Uradni list RS, štev. 26/14) in 4. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 - ZNOrg), je občinski svet Občine Mislinja na svoji 6. redni seji, dne 18. 4. 2019 sprejel Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE MISLINJA Z MERILI ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH PROGRAMOV IN PRIREDITEV, NAJEMA IN UPRAVLJANJA OBJEKTOV, SOFINANCIRANJA INVESTICIJ V ŠPORTNE OBJEKTE TER SOFINANCIRANJA TRENERSKEGA KADRA ZA LETO 2019 1. člen Letni program športa Občine Mislinja z merili za sofinanciranje športnih programov in prireditev, najema in upravljanja objektov, sofinanciranja investicij v športne objekte ter sofinanciranja trenerskega kadra za leto 2019 (v nadaljevanju: LPŠ) zagotavlja, da bo Občina Mislinja iz občinskega proračuna za leto 2019 izvajalcem športnih programov namenila sredstva v višini 63.563,00 €, v okviru katerih so planirana sredstva tudi za upravljanje športnih objektov in sofinanciranja stroškov najema telovadnice OŠ Mislinja in Centra za zdravje in šport. Na ločenih stroškovnih mestih v proračunu Občine Mislinja so planirana sredstva v višini 12.960,00 € za sofinanciranje investicij na športnih objektih ter sredstva za sofinanciranje trenerskega kadra v višini 25.000,00 €. Proračunska sredstva se bodo zagotavljala tistim športnim društvom in klubom, ki bodo na podlagi javnega razpisa izvajali posamezne programe športa, ki so v skladu z nacionalnim programom športa in v interesu občine. 2. člen V skladu z Nacionalnim programom športa v RS (v nadaljevanju: nacionalni program) in Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Mislinja obsega LpŠ naslednje vsebine: I. ŠPORTNI PROGRAMI 1.0. Prostočasna športna vzgoja otrok, mladine (ŠVOM prostočasno) - Vrednost programa: 5.500,00 EUR 1.1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine -promocijski programi 1.2. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine -celoletni programi 2.0. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (ŠVOM usmerjeni) - Vrednost programa: 35.000,00 EUR 3.0. Kakovostni in vrhunski šport (KŠ, VŠ) - Vrednost programa: 4.050,00 EUR 4.0. Športna rekreacija in šport starejših (ŠR, ŠSt) - Vrednost programa: 7.200,00 EUR 5.0. Šport invalidov - Vrednost programa: 690,00 EUR II. RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU 1.0. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov ter športne prireditve - Vrednost programa: 2.900,00 EUR 1.1. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov; 1.2. Mednarodne, državne, medobčinske , občinske in druge športne prireditve; 2.0 Sredstva za sofinanciranje trenerskega kadra -Vrednost programa: 25.000,00 EUR III. ŠPORTNI OBJEKTI 1.0 Sredstva za sofinanciranje najema telovadnice OŠ Mislinja in Centra za zdravje in šport - Vrednost programa: 5.123,00 EUR 2.0 Sredstva za upravljanje športnih objektov - Vrednost programa: 3.100,00 EUR 3.0 Sredstva za investicije v športne objekte -Vrednost programa: 12.960 EUR 3. člen Na osnovi sprejetega letnega programa športa z merili za sofinanciranje športnih programov in prireditev, najema in upravljanja objektov, sofinanciranja investicij v športne objekte ter sofinanciranja trenerskega kadra v letu 2019, bo objavljen javni razpis za sofinanciranje programov športa za leto 2019. Sredstva za sofinanciranje LPŠ se razdelijo v celoti na podlagi izvedenega javnega razpisa ter vrednotenja prispelih programov športa v skladu z merili in kriteriji določenimi LPŠ. 4. člen Izvajalci lahko kandidirajo za sredstva lokalne skupnosti s programi v maksimalnem obsegu, ki je določen za posamezni program pod pogojem, da izpolnjujejo pogoje iz sprejetega Pravilnika. Višina sredstev, ki jo prejmejo posamezni izvajalci programov, se določi na osnovi prejetih točk v skladu z merili iz priloge, ki je sestavni del tega pravilnika. 5. člen Opredeljena namenska sredstva se razdelijo in porabijo v celoti za planirane namene. Če sredstev tekom leta ni mogoče porabiti, ker niso izpolnjeni vsi pogoji za porabo, lahko občinski svet ob sprejemanju rebalansa proračuna spremeni znesek namenskih sredstev in sprejme odločitev, da se del sredstev nameni v druge namene. Prerazporeditev teh sredstev predstavlja sočasno tudi spremembo letnega programa športa. 6. člen Letni program športa začne veljati naslednji dan po sprejemu na občinskem svetu in se uporablja za izvedbo razpisa in razdelitev sredstev za sofinanciranje programov športa v Občini Mislinja v letu 2019. Ta letni program športa se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 671 - 4/2019 Datum: 19. 4. 2019 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan OBČINA NAKLO 545. Odlok o rebalansu proračuna Občine Naklo za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2 in dopolnitve), Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, 123/06 in dopolnitve), 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4), Odloka o proračunu Občine Naklo za leto 2019 (UGSO, št. 5/19) in Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/15) je občinski svet Občine Naklo na 4. seji dne 24.4.2019 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE NAKLO ZA LETO 2019 1. člen Tabela v drugem členu Odloka o proračunu Občine Naklo za leti 2019 se nadomesti: KONTO OPIS Predlog 1. rebalans Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 2019 v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 5.595.784 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.773.930 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 4.031.903 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 2.925.066 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.021.727 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 85.110 706 DRUGI DAVKI 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 742.027 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 474.912 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 4.500 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 47.800 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 3.042 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 211.773 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 227.148 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 22.048 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 205.100 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 594.706 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 594.706 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EU 0 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 7.573.210 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 1.552.266 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 357.370 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 54.503 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 1.074.095 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 18.200 409 REZERVE 48.098 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.644.714 410 SUBVENCIJE 33.200 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 1.054.916 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 231.106 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 325.492 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 4.233.504 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 4.233.504 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 142.726 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 112.100 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 30.626 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -1.977.426 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 34.270 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 34.270 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 34.270 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 143.382 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 143.382 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) -2.086.538 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -143.382 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 1.977.426 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 2.090.678 2. člen Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna Občine Naklo Številka: 410-0003/2019 za leto 2019 je sestavni del tega sklepa. Datum: 24.4.2019 3. člen Občina Naklo Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Ivan Meglič, župan listu RS, uporablja pa se od 01.01.2019 dalje. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 OBČINA PREVALJE 546. Zaključni račun proračuna Občine Prevalje za leto 2018 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 14/2013, 110/2011-ZDIU12, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 101/2013, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18 ) in 17. člena in 109. člena Statuta Občine PREVALJE (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/2015) je občinski svet na 4. redni seji dne 18.4.2019 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE PREVALJE ZA LETO 2018 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine PREVALJE za leto 2018. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Prevalje za leto 2018 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Prevalje za leto 2018. Višina splošnega dela zaključnega računa proračuna za leto 2018 in struktura posebnega dela zaključnega računa proračuna 2018 Splošni del zaključnega računa proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: v € A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun Proračuna za leto 2018 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 7.339.654 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.604.017 70 DAVČNI PRIHODKI 4.629.975 700 Davki na dohodek in dobiček 3.698.860 703 Davki na premoženje 656.486 704 Domači davki na blago in storitve 274.629 71 NEDAVČNI PRIHODKI 974.042 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 535.598 711 Takse in pristojbine 5.062 712 Denarne kazni 2.267 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 431.115 72 KAPITALSKI PRIHODKI 181.615 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 246 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 181.369 73 DONACIJE 2.039 730 Prejete donacije iz domačih virov 2.039 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.551.983 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.435.439 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 116.544 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 7.004.304 40 TEKOČI ODHODKI 2.435.173 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 327.645 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 51.406 402 Izdatki za blago in storitve 1.914.900 403 Plačila domačih obresti 23.022 409 Rezerve 118.200 41 TEKOČI TRANSFERI 2.218.873 410 Subvencije 2.426 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.339.047 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 186.360 413 Drugi tekoči domači transferi 691.040 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.816.832 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.816.832 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 533.427 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. uporabniki 11.451 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 521.976 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 335.349 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 441 Povečanje kapitalskih deležev v javnih podjetjih 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 111.595 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 241.447 IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -129.852 X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 205.497 XI. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2017 375.365 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Prevalje za leto 2018 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 450-0001/2019 Datum: 18.4.2019 Občina Prevalje Matija Tasič, župan 547. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun občinskih taks v Občini Prevalje za leto 2019 Na podlagi 17. člena Odloka o občinskih taksah v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/07 in 10/09), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/15) je Občinski svet Občine Prevalje na 4. redni seji dne 18.04.2019 sprejel SKLEP O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN OBČINSKIH TAKS V OBČINI PREVALJE ZA LETO 2019 1. člen Vrednost točke za izračun občinske takse za leto 2019 znaša 0,075 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati in se uporablja od naslednjega dneva po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun občinskih taks v Občini Prevalje za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/17). Številka: 426-0001/2019-25 Datum: 18.04.2019 Občina Prevalje Matija Tasič, župan OBČINA RADENCI 548. Zaključni račun proračuna Občine Radenci za leto 2018 Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07 - ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10 - ZUKN, 107/10, 110/11 - ZDIU12, 104/12 - ZIPRS1314, 14/13, 46/13 - ZIPRS1314-A, 82/13 - ZIPRS1314-C, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 -ZIPRS1415-A, 95/14 - ZIPRS1415-C, 14/15 -ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odl. US, 45/94 - odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odl. US, 63/95 - ORZLS19, 73/95 - odl. US, 9/96 -odl. US, 39/96 - odl. US, 44/96 - odl. US, 26/97, 70/97, 78/97 - ZIPRS-A, 10/98, 34/98 - ZIPRS-B, 68/98 - odl. US, 74/98, 59/99 - odl. US, 70/00, 28/01 - odl. US, 87/01 - ZSam-1, 51/02, 108/03 - odl. US, 72/05, 21/06 - odl. US, 14/07 - ZSPDPO, 60/07, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 6. redni seji, dne 23.4.2019 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE RADENCI ZA LETO 2018 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Radenci za leto 2018. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Radenci za leto 2018 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Radenci za leto 2018. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov ter o njihovi realizaciji v tem letu. Proračun Občine Radenci za leto 2018 je bil realiziran v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 4.628.373 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.121.688 70 DAVČNI PRIHODKI 3.151.720 700 Davek na dohodek in dobiček 2.811.982 703 Davki na premoženje 90.467 704 Domači davki na blago in storitve 242.061 709 Drugi davki 7.210 71 NEDAVČNI PRIHODKI 969.967 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 708.084 711 Takse in pristojbine 3.140 712 Globe in druge denarne kazni 5.466 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 30.906 714 Drugi nedavčni prihodki 222.371 72 KAPITALSKI PRIHODKI 92.220 720 Prihodki od prodaje osn.sredstev 46.808 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 45.412 73 PREJETE DONACIJE 11.580 730 Prejete donacije iz domačih virov 11.580 74 TRANSFERNI PRIHODKI 402.886 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 312.725 741 Transferni prihodki iz drž.proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 90.161 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 4.758.476 40 TEKOČI ODHODKI 1.943.554 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 252.386 401 Prispevki delodajalca za socialno varnost 42.939 402 Izdatki za blago in storitve 1.564.777 403 Plačilo domačih obresti 9.110 409 Rezerve 74.341 41 TEKOČI TRANSFERI 1.974.138 410 Subvencije 15.925 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.014.260 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 208.770 413 Drugi tekoči domači transferi 735.184 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 618.150 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 618.150 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 222.634 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 114.601 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 108.033 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (PRORAČUNSKI PRESEŽEK) (I.-II.) -130.103 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBA KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 175.091 55 ODPLAČILA DOLGA 175.091 550 Odplačila domačega dolga 175.091 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -305.194 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -175.091 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 130.103 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 1.227.858 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Radenci za leto 2018 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4103-0001/2019 Datum: 24.4.2019 Občina Radenci Roman Leljak, župan 549. Odlok o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Radenci Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017 in 21/18), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Uradni list RS, št. 26/2014), Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 in 15. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 6. seji dne 23. 04. 2019 sprejel Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 ODLOK O POSTOPKU IN MERILIH ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI RADENCI I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom Občina Radenci (v nadaljevanju: občina) določa postopek izbire izvajalcev športnih programov in področij letnega programa športa, pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa, način določitve višine sofinanciranja, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju. 2. člen (opredelitev javnega interesa v športu) Javni interes obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena, ki so določene v Nacionalnem programu športa v RS (v nadaljevanju: NPŠ) in so namenjene zagotavljanju optimalnih pogojev za kakovostno ukvarjanje s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja. Javni interes v občini obsega dejavnosti na vseh področjih športa v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v NPŠ in se uresničuje tako, da se: • v proračunu občine zagotavlja finančna sredstva za sofinanciranje Letnega programa športa v Občini Radenci (v nadaljevanju: LPŠ), • načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi, • spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj vseh področij športa. II. Vsebinske določbe 3. člen (opredelitev področij športa) Za uresničevanja javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju načela enake dostopnosti javnih sredstev za vse izvajalce iz proračuna občine lahko sofinancirajo naslednja področja športa: 1. športni programi: so različne pojavne oblike športa, namenjene posameznikom vseh starosti, in sicer: 1.1 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine - so športne dejavnosti, ki nadgrajujejo gibalne dejavnosti v predšolskem obdobju in šolsko športno vzgojo, ter obšolski športni programi, namenjeni vsem otrokom in mladini, ki niso del tekmovalnih sistemov nacionalnih panožnih športnih zvez, 1.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami - je prilagojeno izvajanje gibalnih programov, 1.3 Obštudijska športna dejavnost - so različne oblike športnih dejavnosti študentov, 1.4 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport - so športni programi, ki jih izvajajo športna društva ter nacionalne panožne zveze in so namenjeni sistematični pripravi na tekmovanja in tekmovanjem, 1.5 Kakovostni šport - so programi priprav in tekmovanj športnikov in športnih ekip v članskih starostnih kategorijah, ki tekmujejo v tekmovalnih sistemih Nacionalnih panožnih športnih zvez (v nadaljevanju: NPŠZ), do naslova državnega prvaka ter na mednarodnih tekmovanjih, 1.6 Vrhunski šport - so programi priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, usmerjenih v doseganje vrhunskih športnih dosežkov na mednarodni ravni. Vrhunski športnik je športnik mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda in je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov kot vrhunski športnik, 1.7 Šport invalidov - so vse pojavne oblike športa, s katerim se ukvarjajo invalidi izven šolskega sistema, 1.8 Športna rekreacija - so različne pojavne oblike športne gibalne dejavnosti s ciljem ohranjanja dobrega zdravja, dobrega počutja in vitalnosti, druženja, tekmovanja oziroma zabave, 1.9 Šport starejših - je športno-rekreativna gibalna dejavnost oseb starejših od 65 let. 2. športni objekti in površine za šport v naravi 3. razvojne dejavnosti v športu: • izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu, • statusne pravice športnikov, strokovnih delavcev v športu in strokovna podpora programom, • založništvo v športu, • znanstveno raziskovalna dejavnost v športu, • informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa. 4. organiziranost v športu 5. športne prireditve in promocija športa • športne prireditve, • javno obveščanje v športu, • športna dediščina in muzejska dejavnost v športu. 6. družbena in okoljska odgovornost v športu III. Letni program športa 4. člen (letni program športa) (1) LPŠ je dokument, ki opredeli športne programe/področja, ki so v koledarskem letu, za katerega se LPŠ sprejema, v občini prepoznana kot javni interes. (2) Glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu se v LPŠ določi: • športna področja/programe, ki se v proračunskem letu sofinancirajo iz občinskega proračuna, • višino proračunskih sredstev za sofinanciranje področij/programov športa, • obseg in vrsto športnih področij/programov. Za posebne dosežke in potrebe športnih društev, posameznikov in drugih potreb na področjih/programih športa se v letnem proračunu nameni del sredstev namenjenih za izvajanje področij/programov športa v občini Radenci. Župan odobri porabo in razdelitev sredstev na predlog resornega odbora oziroma komisije. (3) Podrobnejša opredelitev področij/programov športa je podana v prilogi k temu odloku z naslovom »Merila in pogoji za vrednotenje letnega programa športa v občini Radenci«. V dokumentu so opredeljeni splošni pogoji za vrednotenje športnih programov, razvrščanje športnih panog glede na vsebino, razvrstitev športnih panog po kriteriju kompetentnosti strokovnega kadra, konkurenčnosti, uspešnosti, razširjenosti in tradicije športne panoge v lokalnem okolju, kakor tudi način vrednotenja in obseg programa ter vrsta stroška, ki se pokriva za posamezno vsebino. (4) Predlog LPŠ pripravi občinska uprava. Zaradi zagotavljanja avtentičnih interesov civilne športne družbe Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 v postopku priprave predloga LPŠ, poda svoje mnenje tudi Športna zveza občine Radenci. (5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko občinski svet sprejme letni program športa na lokalni ravni brez predhodnega mnenja iz prejšnjega odstavka, če ga Športna zveza Radenci ne poda v roku enega meseca. 5. člen (javni športni objekti in površine za šport v naravi) (1) Športni objekti in površine za šport v naravi so športni centri, športni objekti, vadbeni prostori, vadbene površine ter površine za šport v naravi. (2) Javni športni objekti in površine za šport v naravi so športni objekti in površine za šport v naravi, ki so v lasti lokalne skupnosti ali Republike Slovenije. 6. člen (uporaba javnih športnih objektov in površin) (1) Programi športa, ki se izvajajo v okviru obveznega ali razširjenega dela vzgojno izobraževalnega programa na javnih športnih objektih in površinah za šport v naravi, imajo prednost pred izvajalci LPŠ in drugimi izvajalci in uporabniki. (2) Športna društva, ki izvajajo LPŠ, imajo za izvajanje le tega, pod enakimi pogoji, prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin pred drugimi izvajalci in uporabniki. (3) Sofinanciranje stroškov uporabe javnih športnih objektov in površin za šport v naravi, ki so v lasti lokalne skupnosti, se lahko izvede tudi v obliki brezplačne uporabe javnih športnih objektov in površin za šport v naravi. Sofinanciranje se izvede z javnim razpisom na podlagi prednostnih kriterijev iz prejšnjih odstavkov. IV. Izvajalci 7. člen (izvajalci letnega programa športa) Izvajalci LPŠ po tem odloku so: • športna društva in športna zveza, ki so registrirani v RS, • zavodi s področja vzgoje in izobraževanja ter športa, ki izvajajo športne programe določene z LPŠ, • pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v RS, • samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v RS, • ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove in • zasebni športni delavci. V. Pogoji za sofinanciranje 8. člen (pravica do sofinanciranja) (1) Izvajalci iz prejšnjega člena imajo pravico do sofinanciranja na področjih športa, če izpolnjujejo pogoje: • imajo sedež v občini in so njihovi programi namenjeni občanom Občine Radenci, razen če ni objektivnih možnosti, • so na dan objave javnega razpisa za sofinanciranje letnega programa športa (v nadaljevanju: JR) registrirani v skladu z veljavnimi predpisi, njihova (pretežna) dejavnost pa je izvajanje športnih programov, • organizacije s področja športa, ki pričnejo z delovanjem v tekočem letu, lahko kandidirajo za sredstva v rednem postopku, to je v okviru javnega razpisa, • izvajajo športna področja/programe skladno z odlokom in LPŠ, • se pravočasno prijavijo na javni razpis ter izpolnjujejo vse razpisne pogoje, • imajo za prijavljena področja/programe športa: • zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen ali usposobljen kader za opravljanje strokovnega dela v športu, • izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov izvedbe programov, • izvajajo športne programe, ki so predmet razpisa, najmanj 30 vadbenih tednov letno v obsegu vsaj 60 ur (po dve uri tedensko), razen v primerih, ko ne gre za sofinanciranje celoletnih športnih programov in je obseg izvajanja posameznega športnega programa v merilih drugače opredeljen, • urejeno evidenco članstva (športna društva, zveze) ter evidenco o udeležencih programov. (2) Športna društva, kot osnovne športne organizacije, se na lokalni ravni združujejo v športno zvezo, ki predstavlja osrednjo športno organizacijo na lokalni ravni. (3) Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ. (4) Občina lahko sofinancira stroške delovanja športne zveze, če je ta ustanovljena. Športna zveza lahko kandidira za sredstva le na tistih področjih/programih športa, ki jih izvaja sama, in ki jih posamezna društva, članice športne zveze, ne vključujejo v svoje programe, s katerimi kandidirajo za sredstva. VI. Postopek za dodeljevanje sredstev 9. člen (komisija za izvedbo javnega razpisa) (1) Župan s sklepom imenuje komisijo za izvedbo javnega razpisa (v nadaljevanju: komisija), ki je sestavljena iz treh (3) članov. (2) Člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, v svaštvu od vštetega drugega kolena, tudi če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave). (3) Člani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti. Če je predsednik ali član komisije z vlagateljem poslovno, sorodstveno ali osebno povezan, se v tistem primeru izloči iz dela komisije in se to evidentira v zapisniku. (4) Komisija se sestaja na rednih in izrednih sejah. Seje lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost in sprejemanje odločitev je potrebna navadna večina. (5) Naloge komisije so: • pregled in ocena vsebine razpisne dokumentacije, • odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prejetih vlog, • ocena vlog na podlagi pogojev in meril navedenih v tem odloku, • priprava predloga izvajalcev LPŠ po izbranih športnih programih/področjih, • podaja predloga izbire in sofinanciranja LPŠ po področjih/programih športa in po izvajalcih, Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • vodenje zapisnikov o svojem delu. (6) Strokovno-administrativna dela za komisijo opravlja občinska uprava. 10. člen (javni razpis in razpisna dokumentacija) (1) V skladu z veljavno zakonodajo, tem odlokom, sprejetim LPŠ in na podlagi sklepa župana občina izvede javni razpis (JR). Postopek javnega razpisa se lahko začne ne glede na določbo zakona, ki ureja javne finance o pogojih za začetek postopka za dodelitev sredstev, pri čemer odločbe o izbiri ni mogoče izdati pred sprejetjem proračuna za leto, v katerem se odločba izdaja. (2) Objava JR mora vsebovati: • ime in naslov naročnika, • pravno podlago za izvedbo JR, • predmet JR, • navedbo pogojev za kandidiranje na JR (upravičeni izvajalci LPŠ), • navedbo pogojev in meril za vrednotenje športnih programov/področij, • višino sredstev, ki so na razpolago za predmet JR, • obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, • rok, do katerega morajo biti predložene vloge in • datum odpiranja vlog, • rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu JR, • kraj, čas in osebo, pri kateri lahko vlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo, oziroma elektronski naslov, na katerega lahko zaprosijo zanjo, • navedbo oseb, pooblaščenih za dajanje informacij o JR, (3) Razpisna dokumentacija mora vsebovati: • razpisne obrazce, • navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge, • informacijo o dostopnosti do odloka, LPŠ ter pogojev in meril, 11. člen (postopek izvedbe javnega razpisa) (1) Občina objavi obvestilo o JR na spletni strani občine in na krajevno običajen način. Rok za prijavo na JR ne sme biti krajši kot 14 dni od objave JR. (2) Vloga za prijavo na JR mora biti poslana skladno z obrazcem »oprema vloge« in sicer tako, da spodnjo tabelo vlagatelji izrežejo, jo prilepijo na sprednjo stran pisemske ovojnice in jo v celoti izpolnijo: Vlagatelj: Naziv: Naslov: (izpolni občinska uprava) Datum prejema: Zaporedna številka: Prejemnik: OBČINA RADENCI Radgonska cesta 9 g 9252 RADENCI NE ODPIRAJ - VLOGA LPŠ! •s/ Javni razpis za sofinanciranje LPS v občini Radenci za leto (3) Ovojnica, ki ni označena skladno s prejšnjim odstavkom, se vrne vlagatelju. (4) Vloga je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v JR. Način elektronske predložitve vloge se določi v javnem razpisu. (5) Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je predviden v JR. Vloge na JR se obravnavajo posamično. Odpirajo se samo v roku posredovane vloge v pravilno izpolnjeni in označeni ovojnici ter v vrstnem redu, po katerem so bile prejete. Odpiranje vlog ni javno. (6) Za vsako vlogo komisija na odpiranju ugotovi formalno popolnost glede na to, ali je bila oddana pravočasno in s strani upravičenega vlagatelja ter ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (popolna vloga). (7) O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje: • kraj in čas odpiranja prispelih vlog, • imena navzočih članov komisije, • naziv vlagateljev navedenih po vrstnem redu odpiranja, Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • ugotovitve o popolnosti oziroma nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije. (8) Zapisnik podpišejo prisotni člani komisije. Zapisnik komisije ni javen. (9) Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložil upravičen vlagatelj, se zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 12. člen (poziv za dopolnitev vloge) (1) Na podlagi zapisnika o odpiranju vlog se v roku osmih (8) dni pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je osem (8) dni. (2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se zavržejo s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 13. člen (ocenjevanje in vrednotenje vlog) (1) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril določenih s tem odlokom in z javnim razpisom ter pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov/področij LPŠ. (2) Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju vlog vodi zapisnik. (3) Zapisnik podpišejo prisotni člani komisije. Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni. 14. člen (odločba o izbiri) Na podlagi odločitve komisije izda direktor občinske uprave odločbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa/področja LPŠ. Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. 15. člen (poziv k podpisu pogodbe) (1) Ob izdaji odločbe o izbiri občina pozove vlagatelja k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. (2) Če se vlagatelj v roku 8 dni ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje. 16. člen (ugovor) (1) Zoper odločbo je možno podati ugovor v roku osmih (8) dni po prejemu odločbe. Vložen ugovor ne zadrži sklepanja pogodb z izbranimi izvajalci LPŠ. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji in merila za vrednotenje LPŠ. (2) O ugovoru odloči župan v roku trideset (30) dni od prejema ugovora. Odločitev župana je dokončna. O dokončni odločitvi župan obvesti tudi komisijo. (3) Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor na Upravnem sodišču Republike Slovenije, ki se vloži v roku trideset (30) dni od vročitve odločbe. 17. člen (objava rezultatov javnega razpisa) Rezultati JR se po zaključku postopka objavijo na spletni strani občine. VII. Pogodba in nadzor nad porabo sredstev 18. člen (pogodba z izbranimi izvajalci letnega programa športa) (1) Z izbranimi izvajalci LPŠ se sklene pogodbo o sofinanciranju izvajanja LPŠ. V pogodbi se opredeli: • naziv in naslov naročnika ter izvajalca področja/programa športa, • pravna osnova za sklenitev pogodbe, • vsebino in obseg dejavnosti, • čas realizacije dejavnosti, • višino dodeljenih sredstev, • terminski plan porabe sredstev, • način nadzora nad namensko porabo sredstev, izvedbo športnih programov/področij, ter predvidene sankcije v primeru neizvajanja, • način nakazovanja sredstev izvajalcu, • način in vzrok spremembe višine pogodbenih sredstev, • način, vsebino in rok za poročanje o realizaciji LPŠ po pogodbi, • določilo, da mora izvajalec, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, oz. če drugače krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem JR, • druge medsebojne pravice in obveznosti. (2) Če se vlagatelj v roku osmih (8) dni ne odzove na poziv k podpisu pogodbe, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje. 19. člen (spremljanje izvajanja letnega programa športa) (1) Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrana področja najmanj v obsegu opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbran športni program/področje v skladu z JR. (2) Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava. (3) Sredstva, ki na razpisu niso bila razdeljena ali so bila vrnjena v proračun skladno z določbami tega odloka, lahko župan na predlog resornega odbora s sklepom razporedi izbranim izvajalcem LPŠ, katerih rezultati opravičujejo povečan obseg sredstev. (4) Namensko porabo s pogodbo dodeljenih proračunskih sredstev spremljata in preverjata komisija, ki jo za ta namen imenuje in pooblasti župan ter nadzorni odbor občine. Če ta komisija ugotovi, da upravičenec/izvajalec programa pridobljenih sredstev ni porabil v skladu z določbami pogodbe o financiranju, zahteva občina vrnitev nenamensko porabljenih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejetja do dneva vračila sredstev. Vrnitev porabljenih sredstev se zahteva v naslednjih primerih: • če se ugotovi, da so bila sredstva ali del le-teh nenamensko porabljena, • če se ugotovi, da je upravičenec/izvajalec programa za katerikoli namen pridobitve navajal neresnične podatke, • če se ugotovi dvojno financiranje iz občinskega proračuna za isto aktivnost, • če se ugotovi druge nepravilnosti pri porabi sredstev. Če se ugotovi, da upravičenec pridobljenih sredstev ni porabil v skladu z določbami pogodbe o financiranju, v naslednjem letu ni upravičen do finančnih sredstev iz proračuna občine. 20. člen (dolžnosti izvajalcev LPŠ) (1) Izvajalec športnega programa, ki je izbran za izvajanje letnega programa športa v občini, je dolžan javno objaviti izračun cene športnega programa, za Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 katerega izvajanje prejema proračunska sredstva. Način in obliko izračuna cene predpiše minister. (2) Športni programi, ki so v celoti financirani iz javnih sredstev, so za uporabnike brezplačni. V primeru delnega sofinanciranja športnih programov iz proračunskih sredstev občine mora izvajalec LPŠ stroške, ki jih krijejo vadeči, sorazmerno zmanjšati. (3) Finančna sredstva, ki jih izvajalci letnega programa športa prejmejo za izvedbo posameznega področja/programa športa, se smejo porabiti samo za stroške izvedbe športnega področja/programa, za katerega so namenjeni. (4) Izvajalec, ki je izbran za izvajanje LPŠ, mora na tekmovanjih in z njimi povezanimi dogodki oziroma v projektnih aktivnostih, ki jih organizira za obiskovalce prostor opremiti z dobro vidnim plakatom oziroma transparentom, na katerem je logotip občine Radenci in na primeren način opremiti z logotipom občine publikacije in druge komunikacijske in promocijske materiale, ki jih uporablja. 21. člen (predplačila - začasno sofinanciranje) (1) Na podlagi zakonodaje, ki določa izvrševanje proračunov v RS se lahko do sklenitve pogodbe o sofinanciranju izvajalca LPŠ posamezna področja/programi športa sofinancirajo na osnovi dokumenta o predplačilu - začasnem sofinanciranju (pogodba, sklep). Dokument se lahko sklene samo z izvajalci LPŠ, ki so imeli enaka področja/programe športa sofinancirane že v preteklem koledarskem letu in je izvajalec podal vlogo za začasno sofinanciranje. MERILA ZA VREDNOTENJE LETNEGA PRO (2) V dokumentu o predplačilu - začasnem financiranju se določi način in višino predplačila - začasnega financiranja področja/programa športa. Višina začasnega sofinanciranja skupaj ne sme preseči 30 odstotkov predvidenega pogodbenega zneska, ki ga je izvajalec prejel za izvajanje področja/programa športa iz prvega odstavka tega člena v preteklem letu. (3) Po sklenitvi pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ za tekoče leto se že nakazana sredstva poračunajo. VIII. Prehodne in končne določbe 22. člen (prenehanje veljavnosti pravilnika) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik za vrednotenje športnih programov v občini Radenci. 23. člen (veljavnost odloka) Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 431-0017/2019 Datum: 24.04.2019 Občina Radenci Roman Leljak, župan Priloga: • Merila in pogoji za vrednotenje letnega programa športa v občini Radenci. POGOJI !AMA ŠPORTA V OBČINI RADENCI (Priloga k Odloku o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Radenci) I. UVODNA DOLOČILA V Odloku o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občin Radenci so opredeljeni izvajalci letnega programa športa (LPŠ), ki ob izpolnjevanju določenih pogojev pridobijo pravico do sofinanciranja. Za uresničevanje javnega interesa v športu so z merili za izbor in vrednotenje (v nadaljevanju: merila) opredeljeni načini izbora in vrednotenja programov/področij športa: 1. športni programi 2. športni objekti in površine za šport v naravi 3. razvojne dejavnosti v športu 4. organiziranost v športu 5. športne prireditve in promocija športa 6. družbena in okoljska odgovornost v športu. Merila se v času trajanja postopka javnega razpisa ne smejo spreminjati. Višina sofinanciranja je odvisna od LPŠ in razpoložljivih sredstev v proračunu, zato so v merilih programi ovrednoteni točkovno. Vsako področje športa je opredeljeno s: • splošno opredelitvijo področja po NPŠ (s pristojnostmi LPŠ) ter • predstavitvijo meril in kriterijev ter tabelaričnim prikazom vrednotenja. POMEN KRATIC V MERILIH: LPŠ - letni program športa, NPŠ - Nacionalni program športa NPŠZ - Nacionalna panožna športna zveza ŠV OM - športna vzgoja otrok in mladine KŠ - kakovostni šport, VŠ - vrhunski šport, OKS-ZŠZ - Olimpijski komite - Združenje športnih zvez, OŠ - osnovna šola, OŠZ - občinska športna zveza, OR, SR, MR, DR, PR, MLR - kategorizirani športniki olimpijski razred, svetovni razred, mladinski razred, državni razred, perspektivni razred, mladinski razred, Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Zavod VIZ - zavod s področja vzgoje in izobraževanja, ZŠIS-POK - Zveza za šport invalidov Slovenije- Paraolimpijski komite. II. IZBOR IZVAJALCEV LPŠ Zaradi specifičnosti športnih panog so programi in izvajalci LPŠ razdeljeni na: • tekmovalne športne programe: športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport in vrhunski šport: o v individualnih športnih panogah, o v kolektivnih športnih panogah , o v miselnih igrah. o Vrednotenje izvajalcev programov v miselnih igrah se opravi v skladu s točkovnikom za individualne panoge. • netekmovalne športne programe: prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, obštudijska športna dejavnost, šport invalidov, športna rekreacija ter šport starejših. Vrednotijo se samo tisti udeleženci, ki niso vključeni v tekmovalne sisteme NPŠZ (oz. ZŠIS-POK). • športni programi splošno: o prijavitelji na javni razpis morajo posredovati poimenski seznam vadečih po starostnih kategorijah z naslednjimi podatki: ime in priimek ter letnica rojstva. 1.1. Tekmovalni programi Pri izboru programov športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni/vrhunski šport ter programov kakovostnega športa se na osnovi kriterijev kompetentnosti strokovnega kadra, konkurenčnosti, uspešnosti, razširjenosti in tradicije športne panoge (z izjemo občasnih programov in kategoriziranih športnikov) razvrsti v tri razrede glede na doseženo število točk. Podatke za vrednotenje se pridobi na javnem razpisu, od Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez in Nacionalnih panožnih športnih zvez. Pri izboru tekmovalnih programov se za razvrščanje v razrede uporabi preglednica št. 1:_ PREGLEDNICA ŠT. 1 KRITERIJI ZA RAZVRŠČANJE ŠPORTNIH PANOG I. STROKOVNI KADER - kompetentnost Točke Izobražen 15 Usposobljen 10 Brez 0 II. KONKURENČNOST - obseg tekmovalnega sistema - upoštevajo se le podatki članskih ekip programov kakovostnega športa Točke tri lige 15 dve ligi 10 ena liga 5 regijska liga 3 III. USPEŠNOST - upošteva se tekmovanje posameznika ali ekipe v članski kategoriji Točke prva državna liga 15 druga državna liga 10 tretja državna liga 5 regijska liga 3 IV. RAZŠIRJENOST ŠPORTNE PANOGE v SLO - število registriranih športnikov v starosti nad 12 let z veljavno tekmovalno licenco Točke 3000 in več 15 od 2000 do 2999 10 od 1000 do 1999 5 do 999 3 V. TRADICIJA ŠPORTNE PANOGE - število let neprekinjenega delovanja Točke Nad 31 let 15 Od 21 do 30 let 10 Od 11 do 20 let 5 Do 10 let 3 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 V LPŠ se uvrstijo tekmovalni programi, ki na podlagi zgoraj navedenih kriterijev dosežejo najmanj 15 točk. Na osnovi seštevka točk po kriterijih iz preglednice št. 1, se športne panoge razvrstijo v tri razrede. Razredi se med seboj razlikujejo po višini sofinanciranja, ker se vrednost športnih programov ovrednoti na osnovi korekcijskih faktorjev iz preglednice št. 2. PREGLEDNICA ST. 2 KOREKCIJA: Delež sofinanciranja programa ŠPORTNA PANOGA 1. razred nad 51 točk 2. razred 26-50 točk 3. razred do 25 točk korekcijski faktor 1,00 0,80 0,75 V vsakem razredu je lahko zastopan le en izvajalec iz posamezne športne panoge. V primeru enakega števila točk se v višji razred uvrsti izvajalec po merilu razširjenosti oziroma tradicije. Število športnikov v vadbeni skupini Za programe športne vzgoje otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport in vrhunski šport se določi število športnikov v vadbeni skupini za individualne in kolektivne športne panoge in sicer: • individualne panoge 6-8 članov, kolektivne 12-16 članov; • v primeru, ko vadbena skupina ne doseže spodnje meje števila vadečih za formiranje skupine, se izvede združevanje dveh ali več takšnih skupin znotraj istih in/ali različnih starostnih kategorij. Vrednotenje se izvede po tisti starostni kategoriji, iz katere prihaja največ vadečih. Če se primeri isto število vadečih v dveh ali več kategorijah, se vrednotenje izvede po najvišji starostni kategoriji; • Izjemoma se za formiranje vadbene skupine lahko uporabi naslednja rešitev: če v skupnem seštevku vseh vadečih skupina ne doseže predpisanega minimalnega števila vadečih, se prizna ena skupina, ki se ovrednoti smiselno določilom iz prejšnje alineje. 1.2. Netekmovalni programi Pri izboru netekmovalnih programov se uporablja naslednja merila: a) cena programa, ki jo plača udeleženec, b) kompetentnost strokovnih delavcev, c) število vadečih. Podatke za vrednotenje se pridobi na javnem razpisu. Posamezne programe se vrednoti ločeno. a) Cena športnega programa PREGLEDNICA (a: CENA ŠPORTNEGA PROGRAMA DELEŽ POVPREČNE CENE brezplačno plačljiv program Točke 2 1 b) Kompetentnost strokovnih delavcev PREGLEDNICA (b.1: KOMPETENTNOST 1* STOPNJA USPOSOBLJENOSTI Točke 1. stopnja usposobljenosti 1 2. in 3. st. usposobljenosti in izobražen kader 2 * prehodno obdobje 3 let od pričetka veljavnosti zakona (do 24.6 2020). Po prehodnem obdobju se za vrednotenje strokovnega kadra uporablja naslednje korekcijske faktorje: PREGLEDNICA (b.2: KOMPETENTNOST 2** STOPNJA USPOSOBLJENOSTI Točke 1. stopnja usposobljenosti 1 2. stopnja usposobljenosti in izobražen kader 2 **po preteku prehodnega obdobja (od 25.6. 2020 naprej). c) Število vključenih v program PREGLEDNICA (c: VKLJUČENI V PROGRAM Število vključenih 20 in več do 19 Točke 2 1 Pri športu starejših, športu invalidov in prostočasni športni vzgoji otrok in mladine se upošteva 50 % števila vključenih, kar pomeni 10 in več vključenih = 2 točki, do 9 vključenih = 1 točka. V letni program športa se uvrstijo netekmovalni programi, ki dosežejo najmanj 3 točke. Št. 12/15.3.2019_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 327 III. VREDNOTENJE ŠPORTNIH PROGRAMOV Način vrednotenja programov 1. Posameznika se v tekmovalnih programih vrednoti pri istem izvajalcu le v eni vadbeni skupini. 2. Programe se vrednoti v točkah. 3. V športnih programih se vrednoti dejanski obseg izvajanja programa, vendar največ do obsega, opredeljenega v tabelah posameznih športnih programov, razen če ni v programu drugače opredeljeno. 1. ŠPORTNI PROGRAMI Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so prilagojene različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji in starosti. Športni programi so najbolj opazen del športa in predstavljajo praviloma strokovno organizirano in vodeno celoletno športno vadbo. 1.1. PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE Opredelitev področja po NPŠ Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine predstavlja širok spekter športnih dejavnosti za populacijo od predšolskega do vključno srednješolskega obdobja. Vrednotijo se organizirane oblike športne dejavnosti netekmovalnega značaja za otroke in mladino, ki nadgrajujejo šolsko športno vzgojo, so vzgojno naravnane in niso del uradnih tekmovalnih sistemov NpŠZ. 1.1.1. PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI Med promocijske športne programe, ki se pretežno izvajajo v zavodih VIZ, prištevamo: Mali sonček (MS), Ciciban planinec (CP), Zlati sonček ZS), Naučimo se plavati (NSP), Krpan (KRP) in Mladi planinec (MP). Če se programi izvajajo v okviru obveznega učnega procesa (kurikuluma) in/ali so financirani s strani MIZŠ (ali Zavoda za šport RS Planica), niso predmet sofinanciranja po LPŠ občine. Objekt se ne sofinancira vrtcem in šolam, če se program izvaja v objektu prijavitelja. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: prostočasna ŠVOM: promocijski programi: MS, CP, ZS, NSP, KRP, MP materialni stroški/skupina Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.1. je opredeljen v preglednici št. 1-1-1. PREGLEDNICA PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE ST. 1-1-1 (TUDI S POSEBNIMI POTREBAMI) PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI: (MS, CP, ZS, NSP, KRP, MP) P R E DŠOLSKI ( d o 6 l et ) ŠOLOOBVEZNI (do 15 let) PREDŠOLSKI PP (do 6 let) ŠOLOOBVEZNI PP (do 15 let) TOČKE/MS/SKUPINA 20 20 20 20 1.1.2. ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA Solska športna tekmovanja, ki se izključno izvajajo v zavodih VIZ, predstavljajo izpeljavo tekmovanj na lokalni ravni in udeležbo šolskih športnih ekip na organiziranih tekmovanjih v razpisanih športnih panogah od regijske do državne ravni. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Prostočasna ŠVOM: Šolska športna tekmovanja (ŠŠT) materialni stroški/tekmovanje/skupina Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.2. je opredeljen v preglednici št. 1-1-2. PREGLEDNICA ST. 1-1-2 PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE (TUDI S POSEBNIMI POTREBAMI) ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA - IZPELJAVA IN UDELEŽBA ŠOLOOBVEZNI (do 15 let) MLADINA (do 19 let) ŠOLOOBVEZNI PP (do 15 let) MLADINA PP (do 19 let) TOČKE/MS/TEKMOVANJE 20 20 20 20 1.1.3. CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI Celoletni športni programi prostočasne športne vzgoje otrok in mladine potekajo najmanj 30 tednov v letu. Vrednoti se programe izvajalcev, katerih vsebina se nanaša na različne gibalne dejavnosti in programe v posameznih športnih panogah, ki ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v program športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. Raznolikost izvajalcev omogoča kakovostno ponudbo, ob enakih pogojih pa LPŠ omogoča prednost športnim društvom. Če programe izvajajo zavodi VIZ, se ovrednoti le strokovni kader (50 % točk). Športne interesne dejavnosti v šolah predstavljajo razširjen program šole in se kot takšne financirajo iz sredstev šolstva. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Iz LPŠ se lahko v šolah sofinancirajo le tisti programi splošne prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, ki nadgrajujejo program šolskih športnih interesnih dejavnosti (npr. dodatna vadba v šolskih športnih objektih, ki jo skupaj organizirata šola in lokalno športno društvo). S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: prostočasna ŠVOM: celoletni programi športni objekt in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.3. je opredeljen v preglednici št. 1-1-3. PREGLEDNICA ST. 1-1-3 PROSTOCASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE (TUDI S POSEBNIMI POTREBAMI) CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (netekmovalni programi vadbe) PREDŠOLSKI (do 6 let) ŠOLOOBVEZNI (do 15 let) MLADINA (do 19 let) P REDŠOLS KI PP (do 6 let) ŠOLOOBVEZNI PP (do 15 let) MLADINA PP (do 19 let) TOČKE/SKUPINA 90 120 120 90 120 120 1.1.4. OBČASNI ŠPORTNI PROGRAMI Programi v času počitnic in pouka prostih dni praviloma predstavljajo športne dejavnosti v skrajšanem obsegu (tečaji, tabori, projekti), ki jih ponujajo različni izvajalci v minimalnem trajanju vsaj 5 dni. Če programe izvajajo zavodi VIZ, se ovrednoti le strokovni kader (50 % točk). S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: prostočasna ŠVOM: občasni športni programi Materialni stroški in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.4. je opredeljen v preglednici št. 1-1-4. PREGLEDNICA ST. 1-1-4 PROSTOCASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE (S POSEBNIMI POTREBAMI) OBČASNI ŠPORTNI PROGRAMI: (v počitnicah in pouka prostih dneh) PRED ŠOLS KI (do 6 let) ŠOLOOBVEZN I (do 15 let) P RE DŠOLSKI PP (do 6 let) ŠOLOOBVEZNI PP (do 15 let) TOČKE/SKUPINA 20 20 20 20 1.2. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE USMERJENE V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport predstavlja širok spekter programov za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike, zato morajo izvajalci izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve NPŠZ. 1.2.1. OBČINSKE PANOŽNE ŠPORTNE ŠOLE Občinska panožna športna šola je občinski projekt na področju športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, ki se lahko organizira v športnih društvih z ustrezno izoblikovano tekmovalno piramido in managementom strokovnih/upravljavskih nalog. Naziv občinske panožne športne šole izvajalec LPŠ pridobi, če v programih športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v KŠ in VŠ izpolnjuje naslednje pogoje: • ima tekmovalce v vseh starostnih kategorijah uradnega tekmovalnega sistema NPŠZ, potrjenega s strani OKS-ZŠZ, • ima v športnih programih udeležene kategorizirane športnike (PR, MLR). Za izvedbo občinskih panožnih športnih šol se lahko zagotovijo sredstva iz LPŠ na državnem nivoju, lahko pa tudi občina sama razpiše projekt in zagotovi sredstva v okviru LPŠ. V kolikor občinske panožne športne šole postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje panožnih športnih šol na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 1.2.2. CELOLETNI PROGRAMI ŠPORTNE VZGOJE OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KŠ IN VŠ Programi športne vzgoje otrok in mladine usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport so sestavni del športnih programov v okoljih, kjer (še) niso vzpostavljene občinske panožne športne šole. Pri oblikovanju vadbene skupine se dosledno upošteva določilo o številu športnikov v skupini. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ: celoletni tekmovalni programi športni objekt in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.2.2. je opredeljen v preglednicah št. 1-2-2-1 in 1-2-2-3. V preglednici 1-2-2-1 so vključene skupine mladih športnikov do vključno 13 let, kjer praviloma tekmovalni vidik ne sme biti prevladujoč - za te skupine je predvidena le ena kakovostna raven (enaka za vse športne panoge; enak letni obseg vadbe v Št. 21/26.4.2019_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 773 urah). Za vse te skupine mladih športnikov velja tudi, da se pravilo o registraciji ne uporablja, saj se udeležencev teh programov ne registrira v centralnem sistemu registriranih športnikov v RS. PREGLEDNICA ST. 1-2-2-1 SV OM USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT - I. SKUPINA - netekmovalna CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (pripravljalni programi vadbe) (6 - 9 let) ( 1 0 - 1 1 let) (12 - 13 let) TOČKE/SKUPINA 180 280 420 V preglednici 1-2-2-2 so vključene skupine mladih športnikov od 14 do vključno 22 let, za katere se predvidevata dve oziroma tri kakovostne ravni (enaka za vse športne panoge; enak letni obseg vadbe v urah). Za vse te skupine velja tudi pravilo, da so registrirani v skladu s Pravili v centralnem sistemu registriranih športnikov v RS. PREGLEDNICA ST. 1-2-2-2 SV OM USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT II. SKUPINA - tekmovalna CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (tekmovalni programi vadbe) (14-15 l et) RAVEN I. (14-15 let) RAVEN II. (16-17 let) RAVEN I. (16-17 let) RAVEN II. 16-17 let) RAVEN (18-22 let) RAVEN I. (18-22 let) RAVEN II. (18-22 let) RAVEN TOČKE/SKUPINA-KOLEKTIVNE 740 480 830 550 370 920 550 370 TOČKE/SKUPINA-INDIVIDUALNE 660 430 750 490 330 830 490 330 Pojasnila k preglednici 1-2-2-2 - vadbene skupine mladih športnikov so razdeljene v tri kakovostne ravni in sicer: 1. V I. kakovostno raven se praviloma »uvrstijo« mladi športniki, ki z nastopi na uradnih tekmovanjih NPŠZ za mlade dosežejo uvrstitev v 1. državno ligo. 2. V II. kakovostno raven se praviloma »uvrstijo« mladi športniki, ki z nastopi na uradnih tekmovanjih NPŠZ za mlade dosežejo uvrstitev v 2. državno ligo. 3. V III. kakovostno raven se praviloma »uvrstijo« mladi športniki, ki z nastopi na uradnih tekmovanjih NPŠZ za mlade dosežejo uvrstitev v 3. državno ligo. 4. Izvajalci, ki nimajo ligaškega tekmovalnega sistema se ovrednotijo po najnižji ravni ustrezne starostne kategorije. 5. Ker je številčna zastopanost (velikost skupine) v kolektivnih in individualnih športnih panogah različna, se tudi vrednotenje stroškov na skupino razlikuje in sicer z določenim odstotkom glede na celotno vrednost programa (za individualne minus 10 %). Mladi športniki usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport lahko s kakovostnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika mladinskega razreda (MLR) ali perspektivnega razreda (PR). S tem pridobijo bonus točke za programe dodatne športne vadbe, ki pa se vrednotijo le pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred sprejemom letnega programa športa in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. Praviloma se status kategoriziranega športnika MLR ali PR lahko doseže po dopolnjenem 14-em letu starosti. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ: dodatni programi športnikov MLR, PR materialni stroški/udeleženec Obseg vrednotenja športnih programov MLR/ PR je opredeljen v preglednici št. 1-2-2-3. PREGLEDNICA ST. 1-2-2-3 RAZRED PROGRAMI DODATNE ŠPORTNE VADBE (tekmovalni programi športnikov MLR/PR) KATEGORIZACIJA MLR/PR število udeležencev programa 1 TOČKE/MS/UDELEŽENEC 120 1.2.3 OBČASNI ŠPORTNI PROGRAMI ŠVOM USMERJENIH V KŠ IN VŠ Naši mladi športniki in športnice se vključujejo tudi v državna in pokalna tekmovanja ter turnirje za uvrstitve na rang lestvicah v individualnih in kolektivnih panogah, ki niso enaka ligaškim tekmovanjem, saj gre običajno za enkratna tekmovanja, v pokalnih tekmovanjih je običajen sistem na izpadanje (1 krog sta ena ali dve tekmi), uradnih turnirjev panožne zveze za uvrščanje na letni rang lestvici pa je lahko tudi več. Nekatere športne panoge imajo tudi predtekmovanja za uvrstitev na državna prvenstva, nekatere pa ne, kar je v našem predlogu tudi upoštevano. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: Št. 21/26.4.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 773 ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ: občasni tekmovalni programi Materialni stroški/skupina Obseg vrednotenja zgoraj navedenih športnih programov je opredeljen v preglednici št. 1-2-3. PREGLEDNICA ST. 1-2-3 SV OM USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT II. SKUPINA - enkratna tekmovanja OBČASNI ŠPORTNI PROGRAMI (udeležba na enkratnih tekmovanjih) 14- 15 let 16 - 17 Iet 18 - 22 Iet državna prvenstva (točke/ms/skupina) 10 10 10 uradni (rang) turnirji in/ali pokalne tekme panožne zveze (točke/ms/skupina/turnir-tekma) 5 5 5 1.3. KAKOVOSTNI ŠPORT OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ V skupino kakovostnega športa prištevamo športnike in športne ekipe, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, nastopajo na mednarodnih tekmovanjih, v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ do naslova državnega prvaka, ki jih potrdi OKS-ZŠZ in so registrirani skladno s pogoji NPŠZ ter OKS-ZŠZ. 1.3.1. CELOLETNI PROGRAMI KAKOVOSTNEGA ŠPORTA Kakovostni šport je pomembna vez med tekmovalnimi programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, ter vrhunskega športa, saj vključujejo večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: UPORABA OBJEKTA: KRITERIJ VREDNOTENJA: kakovostni šport: športni objekt za programe KŠ športni objekt in MS/skupina Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.3.1. je opredeljen v preglednici št. 1-3-1. PREGLEDNICA ST. 1-3-1 KAKOVOSTNI SPORT UPORABA ŠPORTNEGA OBJEKTA (tekmovalni programi vadbe) KAKOVOSTNA KAKOVOSTNA KAKOVOSTNA KAKOVOSTNA RAVE N I. RAVEN II. RAVEN III. RAVEN IV. TOČKE/SKUPINA-KOLEKTIVNE 460 370 280 190 TOČKE/SKUPINA-INDIVIDUALNE 410 330 250 170 Povprečje: TOČKE/SKUPINA - kolektivne 325 Povprečje: TOČKE/SKUPINA - individualne 290 Pojasnila k preglednici 1-3-1 - vadbene skupine športnikov so razdeljene na štiri kakovostne ravni in sicer: 1. V I. kakovostno raven se praviloma uvrstijo "odrasli športniki", ki z nastopi na uradnih tekmovanjih v skladu s Pravili dosežejo status športnika državnega (DR) razreda (1. državna liga). 2. Na II. kakovostni ravni se praviloma ovrednotijo športni programi odraslih športnikov, ki nastopajo na najvišjih ravneh državnih tekmovanj NPŠZ, pa ne dosežejo statusa kategorizacije (2. državna liga). 3. V III. kakovostno raven se prišteva tiste odrasle športnike, ki tekmujejo na nižjih ravneh državnih tekmovanj NPŠZ (3. državna liga). 4. V IV. kakovostno raven pa se prišteva tiste odrasle športnike, ki tekmujejo na najnižjih ravneh državnih tekmovanj NPŠZ (4. državna liga oziroma regijske lige). 5. Izvajalci, ki nimajo ligaškega tekmovalnega sistema se ovrednotijo na osnovi povprečja od I. do IV. kakovostne ravni. 6. Za vse te skupine športnikov velja tudi pravilo, da so registrirani v skladu s Pravili v centralnem sistemu registriranih športnikov v RS. 7. Ker je številčna zastopanost (velikost skupine) v kolektivnih in individualnih športnih panogah različna, se tudi vrednotenje stroškov na skupino razlikuje in sicer z določenim odstotkom glede na celotno vrednost programa (za individualne minus 10 %). Športniki v kakovostnem športu lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika državnega razreda (DR). S tem pridobijo bonus točke za programe dodatne športne vadbe, ki pa se vrednotijo le pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred sprejemom letnega programa športa in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: kakovostni šport: dodatni programi športnikov DR materialni stroški/udeleženec Obseg vrednotenja športnih programov DR je opredeljen v preglednici št. 1-3-1-1. PREGLEDNICA ŠT. 1-3-1-1 DRŽAVNI RAZRED PROGRAMI DODATNE ŠPORTNE VADBE (tekmovalni programi športnikov DR) KATEGORIZACIJA DR število udeležencev programa 1 TOČKE/MS/UDELEŽENEC 120 1.3.2. OBČASNI ŠPORTNI PROGRAMI KŠ Naši športniki in športnice se vključujejo tudi v državna in pokalna tekmovanja ter turnirje za uvrstitve na rang lestvicah v individualnih in kolektivnih panogah, ki niso enaka ligaškim tekmovanjem, saj gre običajno za enkratna tekmovanja, v pokalnih tekmovanjih je običajen sistem na izpadanje (1 krog sta ena ali dve tekmi - vrednoti se en krog), uradnih turnirjev panožnih zvez za uvrščanje na letni rang lestvici pa je tudi lahko več. Nekatere športne panoge imajo tudi predtekmovanja za uvrstitev na državna prvenstva, nekatere pa ne, kar je v našem predlogu tudi upoštevano. ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: kakovostni šport: občasni športni programi materialni stroški/skupina Obseg vrednotenja zgoraj navedenih športnih programov je opredeljen v preglednici št. 1-3-2. PREGLEDNICA ST. 1-3-2 KAKOVOSTNI ŠPORT-enkratna tekmovanja OBČASNI ŠPORTNI PROGRAMI (udeležba na enkratnih tekmovanjih) TOČKE državna prvenstva (točke/ms/skupina) 10 uradni (rang) turnirji in/ali pokalne tekme panožne zveze (točke/ms/skupina/turnir-tekma) 5 1.4. VRHUNSKI ŠPORT Opredelitev področja po NPŠ Vrhunski šport predstavlja programe priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred sprejemom letnega programa športa navedeni kot člani športnega društva s sedežem v občini in so s svojimi športnimi dosežki dosegli naziv športnika mednarodnega (MR), svetovnega (SR) ali olimpijskega razreda (OR). 1.4.1. PROGRAMI VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV Osnovni cilj teh dodatnih programov je vrhunski športni dosežek. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: vrhunski šport: dodatni programi športnikov MR, SR,OR materialni stroški/udeleženec Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.4.1. je opredeljen v preglednici št. 1-4-1. PREGLEDNICA ST. 1-4-1 VRHUNSKI ŠPORT (tudi INVALIDOV) PROGRAMI DODATNE ŠPORTNE VADBE (tekmovalni programi vrhunskega športa) KATEGORIZACIJA MR KATEGORIZACIJA SR KATEGORIZACIJA OR število udeležencev programa 1 1 1 TOČKE/MS/UDELEŽENEC 200 250 300 Pri navedbi starostne skupine ni omejitev, saj se upoštevajo vse starostne skupine, kjer se z udeležbo na uradnih tekmovanjih v skladu s Pravili lahko doseže status vrhunskega športnika. 1.5. ŠPORT INVALIDOV Opredelitev področja po NPŠ Št. 12/26.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Šport invalidov v svojih pojavnih oblikah predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vključenost v družbo) kot tudi športne učinke (športna rekreacija, tekmovanja, paraolimpijski športi). 1.5.1. PILOTSKI PROGRAMI POVEZOVANJA ŠPORTNIH IN INVALIDSKIH DRUŠTEV TER ZVEZ Osnovni cilj je invalidom omogočiti enakovredno sodelovanje pri prostočasnih športnih dejavnostih, zato se z različnimi programi spodbuja povezovanje športnih aktivnosti med športnimi, invalidskimi in dobrodelnimi društvi ter zvezami. Celoletni športni programi potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Šport invalidov: celoletni programi športni objekt in strokovni kader/skupina Šport invalidov: občasni programi športni objekt in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točkah 1.5.1. je opredeljen v preglednici št. 1-5-1. PREGLEDNICA ST. 1-5-1 ŠPORT INVALIDOV ŠPORTNI PROGRAMI INVALIDOV (netekmovalni programi vadbe) CELOLETN 1 PROGRAMI OB ČASNI PROGRAMI TOČKE/SKUPINA 120 20 1.5.2. DRŽAVNA PRVENSTVA ŠPORTA INVALIDOV V kolikor državna prvenstva invalidov postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje državnih prvenstev športnikov invalidov na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema, če vrednotenja ni možno izvesti po preglednici št. 4-2. 1.5.3. PROGRAMI VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV INVALIDOV Programi vrhunskih športnikov invalidov se vrednotijo na enak način kot programi vrhunskih športnikov. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Sport invalidov: dodatni programi vrhunskih športnikov invalidov materialni stroški/udeleženec Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.5.3. je opredeljen v preglednici št. 1-4-1. 1.6. ŠPORTNA REKREACIJA Opredelitev področja po NPŠ Športna rekreacija predstavlja smiselno nadaljevanje obvezne in prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, športne vzgoje otrok s posebnimi potrebami, obštudijskih športnih dejavnosti in tekmovalnega športa. Športna rekreacija je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti (nad 18 let) in družin s ciljem aktivne in koristne izrabe človekovega prostega časa (druženje, zabava), ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih. 1.6.1. CELOLETNI ŠPORTNOREKREATIVNI PROGRAMI Celoletni programi športne rekreacije potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma največ 60 ur letno ter predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega značaja. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Športna rekreacija: celoletni programi športni objekt in strokovni kader/skupina Športna rekreacija: občasni programi Materialni stroški/enodnevna tura, pohod,... Športna rekreacija: gibanje za zdravje športni objekt in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.6.1 je opredeljen v preglednici št. 1-6-1. PREGLEDNICA ŠT. 1-6-1 ŠPORTNA REKREACIJA ŠPORTNA REKREACIJA (netekmovalni programi vadbe) CELOLETNI PROGRAMI OBČASNI PROGRAMI GIBANJE ZA ZDRAVJE TOČKE/SKUPINA 120 60 120 V občasne športne programe spadajo planinski ture/pohodi in podobne športne aktivnosti. 1.6.2. MNOŽIČNE DELAVSKE ŠPORTNE PRIREDITVE Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 V kolikor množične delavske športne prireditve postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje množičnih delavskih športnih prireditev na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema, če vrednotenja ni možno izvesti po preglednici št. 4-2. 1.6.3. PODROČNI CENTRI GIBANJA ZA ZDRAVJE Predstavljajo pilotsko povezovanje zdravstvenih in športnih organizacij pri izvajanju programov športne rekreacije. V kolikor področni centri gibanja za zdravje postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje področnih centrov gibanja za zdravje na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 1.7. ŠPORT STAREJŠIH Opredelitev področja po NPŠ Šport starejših predstavlja športno rekreativno dejavnost odraslih ljudi nad doseženim 65. letom starosti in razširjenih družin. Pod pojmom »razširjena družina« razumemo »zvezo« starejših oseb in vnukov, s čemer želimo spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje skozi šport. 1.7.1. SKUPINSKA GIBALNA VADBA STAREJŠIH IN ISTOČASNA ŠPORTNA VADBA ZA RAZŠIRJENE DRUŽINE Celoletni programi skupinske gibalne vadbe starejših ter programi istočasne športne vadbe razširjenih družin potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno in predstavljajo različne oblike celoletne gibalne vadbe. Programi potekajo na površinah v naravi in urbanem okolju. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Šport starejših: celoletni programi skupinske gibalne vadbe športni objekt in strokovni kader/skupina Šport starejših: celoletni programi vadba razširjene družine športni objekt in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.7.1. je opredeljen v preglednici št. 1-7-1. PREGLEDNICA ŠT. 1-7-1 ŠPORT STAREJŠIH ŠPORT STAREJŠIH (netekmovalni programi vadbe) SKUPINSKA VADBA RAZŠIRJENE DRUŽINE velikost skupine (št. udeležencev) 11-15 11-15 število ur vadbe/tedensko 2 2 število tednov 30 30 TOČKE/SKUPINA 120 120 1.7.2. ŠPORTNO DRUŽABNE MEDGENERACIJSKE PRIREDITVE V kolikor športno družabne medgeneracijske prireditve postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje športno družabnih medgeneracijskih prireditev na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema, če vrednotenja ni možno izvesti po preglednici št. 4-2. 2. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU Razvojne dejavnosti prvenstveno predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki nepogrešljivo podpirajo vsa ostala področja športa. 2.1. USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU Opredelitev področja po NPŠ Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni in visokošolski) so v domeni izobraževalnega sistema, medtem ko programe usposabljanja in izpopolnjevanja, ki so verificirani pri Komisiji za akreditacijo programov usposabljanj na področju športa in sprejeti s strani resornega ministra, izvajajo v NPŠZ v skladu s Pravilnikom o usposabljanju strokovnih delavcev v športu. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: DEJAVNOST ŠPORTA: KRITERIJ VREDNOTENJA: usposabljanje/izpopolnjevanje strokovnih kadrov materialni stroški/udeleženec Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 2.1 je opredeljen v preglednici št. 2-1/a oz. 2-1/b. PREGLEDNICA ŠT. 2-1/a* USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE V ŠPORTU PROGRAMI USPOSABLJANJA IN IZPOPOLNJEVANJA V ŠPORTU IZPOPOLNJEVANJE (licenciranje) USPOSABLJANJE (1. stopnja) USPOSABLJANJE (2. stopnja) USPOSABLJANJE (3. stopnja) Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 TOCKE/UDELEZENEC 5 10 20 30 * prehodno obdobje 3 let od pričetka veljavnosti zakona (do 24.6 2020). PREGLEDNICA ST. 2-1/b* USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE V ŠPORTU PROGRAMI USPOSABLJANJA IN IZPOPOLNJEVANJA V ŠPORTU IZPOPOLNJEVANJE (licenciranje) USPOSABLJANJE (1. stopnja) USPOSABLJANJE (2. stopnja) točke/udeleZenec 5 10 20 **po preteku prehodnega obdobja (od 25.6. 2020 naprej). 3. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU Športna društva kot interesna in prostovoljna združenja občanov, kjer le-ti v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese, so temelj slovenskega modela športa. Športna društva in njihova združenja predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa. 3.1. DELOVANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ Opredelitev področja po NPŠ Področje obsega delovanje društev in njihovih zvez na lokalni ravni, kar zaradi ohranjanja osnovne organizacijske infrastrukture športa predstavlja javni interes, zato je pomemben segment LPŠ. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo ORGANIZIRANOST V ŠPORTU: KRITERIJ VREDNOTENJA: delovanje športnih društev na lokalni ravni materialni stroški/društvo delovanje občinskih športnih zvez (OŠZ) materialni stroški in plača/OŠZ Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 3.1. je opredeljen v preglednici št. 3-1. PREGLEDNICA ŠT. 3-1 ORGANIZIRANOST V ŠPORTU: DELOVANJE DRUŠTEV DELOVANJE DRUŠTEV ČLANSTVO S PLAČANO ČLANARINO REGISTRIRANI TEKMOVALCI ČLANSTVO V NPŠZ ČLANSTVO V OŠZ DRUŠTVO V JAVNEM INTERESU točke/član in/ali tekmovalec 1 2 0 0 0 točke/društvo 0 0 30 50 50 TOČKE/MS (ne več kot) 150 150 30 50 50 Občinske športne zveze (OŠZ) so reprezentativni predstavniki civilne športne družbe na lokalni ravni. Občina sofinancira redno delo športnih zvez, ki združujejo športna društva v občini. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU 2: KRITERIJ VREDNOTENJA: delovanje občinskih športnih zvez (OŠZ) materialni stroški/včlanjeno društvo Obseg vrednotenja rednega dela športnih zvez je opredeljen v preglednici št. 3-2. PREGLEDNICA ŠT. 3-2 ORGANIZIRANOST V ŠPORTU: DELOVANJE OŠZ ŠTEVILO VČLANJENIH DRUŠTEV 5-20 21 - 40 41 IN VEČ TOČKE/MS 100 200 500 4. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja. Kjer potekajo, imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture. 4.1. VELIKE MEDNARODNE ŠPORTNE PRIREDITVE Merila (sistem točkovanja) ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja velikih mednarodnih športnih prireditev (olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva, sredozemske igre, univerzijade...). Sredstva lokalne skupnosti se za takšne projekte v primeru uspešne kandidature za organizacijo in izvedbo zagotovijo v posebnih proračunskih virih. 4.2. DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE Opredelitev področja po NPŠ Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. V merilih je predvideno tudi vrednotenje izvedbe mednarodnih športnih prireditev, ki pa ne presegajo nivoja svetovnega pokala, in udeležbe športnikov na mednarodnih tekmovanjih. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNE PRIREDITVE KRITERIJ VREDNOTENJA velike športne prireditve, materialni stroški/prireditev športne prireditve na državni ravni, materialni stroški/prireditev športno-rekreacijska tekmovanja v obliki lig (mali nogomet, namizni tenis...), materialni stroški/prireditev športno-rekreacijska tekmovanja v obliki enkratnih tekmovanj (občinska prvenstva v posamezni športni panogi: namizni tenis, streljanje, tenis...), materialni stroški/prireditev propagandne akcije in prireditve za propagando in popularizacijo športnih dejavnosti, materialni stroški/prireditev druge športne prireditve, ki jih izvajajo izvajalci programa športa v občini. materialni stroški/prireditev Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 4.2. je opredeljen v preglednici št. 4-2. PREGLEDNICA ST. 4-2 ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA ŠPORTNA PRIREDITEV - RAVEN TOCKE/MS 1. tekmovanje v obliki lig (v posamezni športni panogi) 1.1 Občinska ali medobčinska raven 10 1.2 Regijska raven 20 1.3 Državna raven 25 1.4 Mednarodna raven 50 2. tekmovanje v obliki enkratnih tekmovanj (v posamezni športni panogi) 2.1 Občinska ali medobčinska raven 5 2.2 Regijska raven 10 2.3 Državna raven 15 2.4 Mednarodna raven 30 3. propagandna akcija in prireditev za propagando in popularizacijo športnih dejavnosti (športno poletje mladih, dan športa, športni vikend, pohodi, cicibaniada) 3.1 Občinska ali medobčinska raven 5 3.2 Regijska raven 10 3.3 Državna raven 15 3.4 Mednarodna raven 30 4. druge športne prireditve, ki jih izvajajo izvajalci programa športa v občini 4.1 Občinska ali medobčinska raven 2,5 4.2 Regijska raven 5 4.3 Državna raven 7,5 4.4 Mednarodna raven 15 Športne prireditve se sofinancirajo, če se prireditev v celoti ali delno odvija na območju občine, če je prireditev v koledarju tekmovanj nacionalne panožne zveze (velja za državno in mednarodno raven) in če na njej nastopajo športniki iz občine. 550. Pravilnik o sofinanciranju kulturnih društev Občin Radenci Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Ur.l. RS, št. 94/07 z vsemi sprem.), Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11-UPB) ter Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 6. redni seji dne, 23.04.2019 sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE RADENCI I. Splošna določila 1. člen S tem Pravilnikom o sofinanciranju kulturnih društev v Občini Radenci (v nadaljevanju: Pravilnikom) se določijo merila in kriteriji za vrednotenje in razdelitev sredstev iz proračuna Občine Radenci za tekoče leto, namenjenih za sofinanciranje društev, skupin, zavodov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti ter v skladu z lokalnim programom kulture. II. Pogoji in postopki 2. člen Za sofinanciranje dejavnosti morajo kulturna društva, skupine, zavodi na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti izpolnjevati naslednje pogoje: • imajo sedež v Občini Radenci in imajo vsaj 25 % članov stalno prebivališče na območju Občine Radenci, • so registrirana za opravljanje programov na področju kulture in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kvaliteto, • imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih, • imajo zagotovljene pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti, • vodijo evidenco o opravljenih vajah, nastopih, izvedenih prireditvah, razstavah ... Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • da ob prijavi na javni razpis predložijo občinski upravi popolno zahtevano razpisno dokumentacijo, • da občinski upravi vsako leto do 31. marca redno dostavljajo vsebinsko in finančno poročilo o poteku in rezultatih aktivnosti, za katero je pridobil sredstva iz občinskega proračuna ter obrazložitve skupaj z dokazili o porabi finančnih sredstev, pridobljenih iz občinskega proračuna, • da na področju ljubiteljske kulture deluje že najmanj eno leto. 3. člen Sredstva za sofinanciranje programov se izvajalcem iz 1. člena dodelijo na osnovi javnega razpisa, ki ga občinska uprava objavi v 30 dneh od sprejetja in veljavnosti proračuna občine za tekoče leto. Razpis se objavi v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani občine. 4. člen Javni razpis vsebuje: • predmet razpisa, • pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, • namene, ki so predmet financiranja, • višino sredstev, • informacijo o razpisni dokumentaciji, • rok prijave, • rok, v katerem in na kak način bodo izvajalci obveščeni o izidu. Zainteresirani izvajalci kulturnih dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje iz 2. člena tega pravilnika, se prijavijo na razpis na obrazcih razpisne dokumentacije, ki jo pripravi občinska uprava. 5. člen Pregled prispelih prijav, izbor programov in predlog dodelitve finančnih sredstev za namene, navedene v 8. členu tega pravilnika, izvede Odbor za družbene dejavnosti, ob pomoči strokovnega delavca iz občinske uprave. 6. člen Občina sklene z izbranimi izvajalci pogodbo, v kateri so podrobneje določene medsebojne pravice in obveznosti. 7. člen Sredstva se izvajalcem nakazujejo za namene, navedene v 10. členu tega pravilnika pod pogoji, ki bodo določeni v pogodbi. IV. Merila 8. člen Dejavnost kulturnih društev, skupin, zavodov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti se sofinancira po naslednjih namenih: Namen A) Program redne dejavnosti društva - do 57% zagotovljenih proračunskih sredstev za tekoče leto. Sofinanciranje za honorar strokovnih delavcev, programske materialne stroške in splošne stroške delovanja. Namen B) Udeležba na tekmovanjih in preglednih prireditvah doma in v tujini - do 30% zagotovljenih proračunskih sredstev za tekoče leto. Namen C) Nabava in vzdrževanje opreme za izvedbo programov (rekviziti, kostumi,...) - do 10% zagotovljenih proračunskih sredstev za tekoče leto. Namen D) Strokovno izpopolnjevanje, izobraževanje mentorjev oz. vodij skupin - do 3% zagotovljenih proračunskih sredstev za tekoče leto. Predmet Pravilnika niso sredstva za investicije v prostore. 9. člen Pri vrednotenju redne dejavnosti kulturnih društev, skupin, zavodov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti se za namen A upoštevajo naslednji kriteriji -po posameznih dejavnostih: 1. Pevska dejavnost - odrasli pevski zbor Prizna se najmanj 30 do največ 50 vaj na sezono honorar zborovodje na vajo (2 šolski uri) 15 točk programski stroški na vajo 10 točk splošni stroški na sezono: manj kot 10 članov 11 - 20 članov 21 - 30 članov nad 31 članov 100 točk 200 točk 300 točk 400 točk 2. Pevska dejavnost - pevci ljudskih pesmi Prizna se najmanj 20 do največ 40 vaj na sezono honorar zborovodje na vajo (2 šolski uri) 10 točk programski stroški na vajo 10 točk splošni stroški na sezono: manj kot 10 članov 11 do 20 članov 21 - 30 članov nad 31 članov 100 točk 200 točk 300 točk 400 točk 3. Gledališka dejavnost Prizna se največ 30 vaj na sezono honorar strokovnega sodelavca na vajo (3 šolske ure) 25 točk programski stroški na sezono do 500 točk splošni stroški na sezono do 600 točk 4. Lutkovna dejavnost Prizna se največ 20 vaj na sezono honorar strokovnega sodelavca na vajo (2 šolski uri) 15 točk programski stroški na vajo 5 točk splošni stroški na sezono do 400 5. Literarna dejavnost Prizna se največ 50 vaj na sezono honorar strokovnega sodelavca na vajo (2 šolski uri) 15 točk Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 programski stroški na vajo 5 točk splošni stroški na sezono do 400 točk 6. Folklorna, plesna dejavnost Prizna se največ 40 vaj na sezono honorar mentorja na vajo (2 šolski uri) 15 točk programski stroški na vajo 5 točk splošni stroški na sezono manj kot 10 članov 11 - 20 članov nad 31 članov 100 točk 200 točk 400 točk 7. Plesna skupina Prizna se največ 20 vaj na sezono honorar mentorja na vajo (2 šolski uri) 15 točk programski stroški na vajo 5 točk splošni stroški na sezono manj kot 10 članov 11 - 20 članov 21 - 30 članov nad 31 članov 100 točk 200 točk 300 točk 400 točk 8. Instrumentalna in tamburaška dejavnost Prizna se največ 40 vaj na sezono honorar mentorja na vajo (2 šolski uri) 15 točk programski stroški na vajo 5 točk splošni stroški na sezono manj kot 10 članov 11 - 20 članov 21 - 30 članov nad 31 članov 100 točk 200 točk 300 točk 400 točk 9. Glasbena skupina Prizna se največ 30 vaj na sezono honorar mentorja na vajo (2 šolski uri) 15 točk programski stroški na vajo 5 točk Splošni stroški na sezono do 300 točk 10. Likovna dejavnost Prizna se največ 40 vaj na sezono honorar mentorja na vajo 15 točk programski stroški na vajo 5 točk splošni stroški na sezono do 400 točk 11. Delovanje društva in sekcij v okviru le-tega Sofinancira se honorar mentorja na vajo in programski stroški - po kriterijih od 1.-10. točke, glede na dejavnost sekcije Splošni stroški na sezono se dodelijo društvu, v okviru katerega sekcija deluje: do 5 sekcij/ na posamezno sekcijo za 6. in vsako naslednjo sekcijo 300 točk 100 točk Sofinanciranje redne dejavnosti izvajalca je pogojeno z obveznimi nastopi na občinski in območni ravni, razen v primerih, ko to zaradi objektivnih razlogov to ni mogoče. Vrednost posameznih programov je izražena v točkah. Vrednost točke se določi glede na skupno število zbranih točk in višino proračunskih sredstev. 10. člen Za vrednotenje udeležbe na tekmovanjih in preglednih prireditvah doma in v tujini - nastopi, prireditve, razstave, predstavitve se v namenu B točkuje po naslednjem sistemu: za nastop na prireditvi v Občini Radenci - organizator občina do 30 točk za nastop na prireditvi v Občini Radenci - tradicionalna prireditev, državni praznik (organizator društvo, zavod ...) do 5 točk uvrstitev na medobmočno (regijsko) raven 15 točk nastop na državni ravni 25 točk nastop na mednarodni ravni, v tujini (šteje uvrstitev in ne nastop, ki si ga organizira društvo samo) 40 točk za organizacijo in izvedbo samostojnega javnega nastopa, koncerta, razstave, predstavitve knjige, literarnega večera do 60 točk 11. člen Nabava in vzdrževanje opreme za izvedbo programov -namen C: sofinanciranje nabave in vzdrževanja opreme se lahko izvede v višini 10% vrednosti od sredstev namenjenih za dejavnost kulturnih društev in skupin. Kulturnim društvom, skupinam, zavodom na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti se zagotovijo sredstva za nabavo (rekvizitov, kostumov...), potrebnih za izvajanje rednega programa, glede na potrebe in predhodno dogovorjeno zaporedje. 12. člen Strokovno izpopolnjevanje - namen D - sofinancirajo se stroški strokovnega izpopolnjevanja strokovnih vodij, članov društev in skupin in zavodov v višini 3% sredstev, namenjenih za dejavnost kulturnih društev in skupin in zavodov. Sredstva za ta namen prejmejo tista društva, skupine in zavodi, ki ob prijavi priložijo dokazila o udeležbi na strokovnem izpopolnjevanju v preteklem letu. Razdelijo se ob vrednotenju prijav na javni razpis. V kolikor je iz prijav razvidno, da prijavitelji nimajo namena nabave opreme oziroma se niso udeležili izobraževanje, se sredstva za name C in D prerazporedijo v fond sredstev za namen A - delovanje društev. 13. člen Izbrani izvajalci lahko dodeljena sredstva porabijo le za namen, za katerega so bila s pogodbo določena. V Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 kolikor dodeljenih sredstev ne porabijo namensko, jih morajo vrniti v skladu z določili odloka o proračunu Občine Radenci za tekoče leto. Izvajanje programov spremlja komisija in strokovna služba občinske uprave. 14. člen Namensko porabo s pogodbo dodeljenih proračunskih sredstev spremlja in preverja komisija, ki jo za ta namen imenuje in pooblasti župan ter Nadzorni odbor občine. Če ta komisija ugotovi, da upravičenec/izvajalec programa pridobljenih sredstev ni porabil v skladu z določbami pogodbe o financiranju, zahteva občina vrnitev nenamensko porabljenih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejetja do dneva vračila sredstev. Vrnitev porabljenih sredstev se zahteva v naslednjih primerih: • če se ugotovi, da so bila sredstva ali del le-teh nenamensko porabljena, • če se ugotovi, da je upravičenec/izvajalec programa za katerikoli namen pridobitve navajal neresnične podatke, • če se ugotovi dvojno financiranje iz občinskega proračuna za isto aktivnost, • če se ugotovi druge nepravilnosti pri porabi sredstev. Če se ugotovi, da upravičenec pridobljenih sredstev ni porabil v skladu z določbami pogodbe o financiranju, v naslednjem letu ni upravičen do finančnih sredstev iz proračuna občine. V. Končne določbe 15. člen Ob nastopu veljavnosti tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju kulturnih društev Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/14 20/15 in 67/15). Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 431-0010/2019 Datum: 24.04.2019 Občina Radenci Roman Leljak, župan 551. Pravilnik o sofinanciranju socialnih programov društev na območju Občine Radenci Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08, Odl.US: Up-2925/07-15, U-l-21/07, 76/08, 79/09 in 51/10), Zakona o humanitarnih organizacijah (Ur.l. RS, št. 98/03) ter 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 6. redni seji dne, 23.04.2019 sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU SOCIALNIH PROGRAMOV DRUŠTEV NA OBMOČJU OBČINE RADENCI I. Splošne določbe 1. člen S tem Pravilnikom o sofinanciranju socialnih programov društev v na območju občine Radenci (v nadaljevanju besedila: pravilnik) so določeni pogoji, merila in postopki za izbiro in vrednotenje programov ter razdelitev sredstev, namenjenih za sofinanciranje humanitarnih organizacij, ki delujejo na območju Občine Radenci. 2. člen Izvajalci socialnih programov so prostovoljne in neprofitne organizacije in društva, kamor štejemo: 1. dobrodelne organizacije, 2. invalidske organizacije, 3. organizacije za samopomoč, 4. druge organizacije s področja socialnega varstva, zdravstva in mladih. Izvajalci navedenih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • imajo sedež v občini Radenci, • imajo vsaj enega aktivnega člana s stalnim prebivališčem v Občini Radenci (v tem primeru se financira po številu članov iz naše občine) • so registrirani za opravljanje predlagane preventivne oz. humanitarne dejavnosti ter da s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost (reference), • imajo zagotovljene pogoje (materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti) za uresničitev načrtovanih aktivnosti, • imajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino in urejeno vso ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih in so registrirana vsaj eno leto (društva), • občinski upravi vsako leto do 31. marca redno dostavljajo vsebinsko in finančno poročilo o poteku in rezultatih aktivnosti, za katero je pridobil sredstva iz občinskega proračuna ter obrazložitve skupaj z dokazili o porabi finančnih sredstev, pridobljenih iz občinskega proračuna, • opravljajo svojo dejavnost na območju Občine Radenci. II. Merila in kriteriji za sofinanciranje programov 3. člen 1. Dobrodelnim organizacijam se nameni 40% zagotovljenih proračunskih sredstev. Za sofinanciranje se upošteva naslednja merila:_ dobrodelne programe, ki jih izvajajo krajevni odbori Rdečega križa s področja naše občine do 35 točk programe pomoči - v izvedbi svetovalnic (predavanja, delavnice, svetovanja), ki nimajo zagotovljenih sredstev iz drugih virov in so ključnega pomena za posamezne ciljne skupine do 25 točk socialne in preventivne programe mladih, ki imajo registrirano ustrezno dejavnost ter usposobljeni kader za izvajanje prijavljenih aktivnosti do 20 točk 2. Invalidskim organizacijam se nameni 25% zagotovljenih proračunskih sredstev. Za sofinanciranje se upošteva naslednja merila:_ organizacija in izvedba aktivnosti za izboljšanje kvalitete življenja svojih članov do 35 točk izvajanje storitev medsebojne pomoči -prevozi, nakupi, dostava ... do 25 točk skrb in izvedba aktivnosti družabništva, obiskov osamljenih invalidnih oseb do 20 točk Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 3. Organizacijam za samopomoč zagotovljenih proračunskih sredstev. se nameni 25 % programi osebne pomoči, namenjeni osebam s posledicami po bolezni do 35 točk izvajanje storitev medsebojne pomoči -prevozi, nakupi, dostava ... do 25 točk izvedba aktivnosti družabništva za člane ter obiskov osamljenih oseb do 20 točk 4. Drugim organizacijam s področja socialnega varstva, zdravstva in mladih se nameni 10 % zagotovljenih proračunskih sredstev. Za sofinanciranje se upošteva naslednja merila: organizacija in izvedba socialnega, zdravstvenega programa za mlade -preventiva in usposabljanje do 25 točk programi za mlade - seznanjanje ciljnih skupin mladih z nevarnostmi in pastmi okolja do 20 točk 4. člen Kriterij števila članov - velja za vsa društva -organizacije: Število članov Točke 1 - 15 članov 8 točk 16 - 30 članov 10 točk 31 - 50 članov 20 točk 51 - 100 članov 30 točk nad 101 članov 40 točk Kriterij - območje delovanja Društva in organizacije s sedežem na območju Občine Radenci 100 % točk, dobljenih v kriteriju števila članov iz prvega odstavka tega člena Za društva in organizacije, ki imajo sedež izven območja Občine Radenci 40 % točk, dobljenih v kriteriju števila članov iz prvega odstavka tega člena Če kandidira za sofinanciranje več istovrstnih organizacij, se sofinancira organizacijo, v katero je vključenih večina občanov iz občine Radenci, ki so glede na invalidnost oz. bolezensko stanje lahko člani take organizacije. 5. člen Vrednost točke se v skladu s 3. členom tega pravilnika določi - za vsako skupino organizacij posebej, glede na skupno število zbranih točk. 6. člen Socialne programe društev na območju občine Radenci se sofinancira na podlagi meril in kriterijev iz 3. in 4. člena tega pravilnika. Upošteva se, da izvajajo te organizacije, skladno z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, tudi določene operativne naloge s področja zaščite, reševanja in pomoči. S sofinanciranjem iz občinskega proračuna se omogoča tem organizacijam, da v okviru programov zagotavljajo stalno pripravljenost za izvajanje teh nalog (KO Rdečega križa z območja občine). III. Postopek sofinanciranja 7. člen Vsi socialni programi društev in organizacij se sofinancirajo na podlagi prijave na javni razpis, ki ga objavi Občina Radenci najkasneje v roku 30 dni od objave veljavnega proračuna za tekoče leto. Odbor pripravi poročilo ter predlog razdelitve sredstev, ki ga potrdi župan. Na sklep odbora o sofinanciranju je v roku 15 dni od prejema sklepa dopustna pritožba. Za odločitev o pritožbi je pristojen župan. Sklep, ki ga izda župan, je dokončen. 8. člen Za sofinanciranje programov se z izbranimi izvajalci sklene pogodba, ki jo v imenu Občine Radenci podpiše župan. Pogodba vsebuje določilo o dolžnosti upravičenca/izvajalca programa, da je v skladu s šesto alinejo 3. člena dolžan občini predložiti ustrezna poročila. Skrbnik pogodbe lahko v vsakem trenutku zahteva dodatna pojasnila in dokazila, ki so povezana s predmetom sklenjene pogodbe. 9. člen Namensko porabo s pogodbo dodeljenih proračunskih sredstev spremlja in preverja komisija, ki jo za ta namen imenuje in pooblasti župan ter Nadzorni odbor občine. Če ta komisija ugotovi, da upravičenec/izvajalec programa pridobljenih sredstev ni porabil v skladu z določbami pogodbe o financiranju, zahteva občina vrnitev nenamensko porabljenih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejetja do dneva vračila sredstev. Vrnitev porabljenih sredstev se zahteva v naslednjih primerih: • če se ugotovi, da so bila sredstva ali del le-teh nenamensko porabljena, • če se ugotovi, da je upravičenec/izvajalec programa za katerikoli namen pridobitve navajal neresnične podatke, • če se ugotovi dvojno financiranje iz občinskega proračuna za isto aktivnost, • če se ugotovi druge nepravilnosti pri porabi sredstev. • Če se ugotovi, da upravičenec pridobljenih sredstev ni porabil v skladu z določbami pogodbe o financiranju, v naslednjem letu ni upravičen do finančnih sredstev iz proračuna občine. III. Končna določba 10. člen Ob nastopu veljavnosti tega pravilnika preneha veljati Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Pravilnik o sofinanciranju programov humanitarnih organizacij v Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/2008, 20/15 in 67/15). Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 431-0012/2019 Datum: 24.04.2019 Občina Radenci Roman Leljak, župan 552. Pravilnik o sofinanciranju programov in projektov drugih društev v Občini Radenci Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Ur.l. RS, št. 94/07 z vsemi sprem.), Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11-UPB) ter Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 6. redni seji dne, 23.04.2019 sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV IN PROJEKTOV DRUGIH DRUŠTEV V OBČINI RADENCI I. Splošne določbe 1. člen S tem Pravilnikom o sofinanciranju programov in projektov drugih društev v Občini Radenci (v nadaljevanju besedila: pravilnik) se določijo pogoji, merila in postopki za vrednotenje in razdelitev sredstev, namenjenih za programe in projekte društev, ki jih iz občinskega proračuna sofinancira Občina Radenci. 2. člen Po tem pravilniku se sofinancira dejavnost registriranih društev, ki jih ostali pravilniki o sofinanciranju programov in projektov iz proračuna Občine Radenci ne opredeljujejo. 3. člen Odgovorni (v skladu z 9-im členom tega pravilnika) za potrditev izbora programov in predloga delitve razpoložljivih sredstev za sofinanciranje namena iz druge točke tega pravilnika, občinska uprava ter predlagatelji programov oziroma projektov se pri pripravljanju, sprejemanju in izvajanju odločitev o izbiri projektov in programov, ravnajo po pogojih in merilih, ki so sestavni del pravilnika. II. Upravičenci in pogoji za pridobitev sredstev 4. člen Izvajalci dejavnosti, projektov in programov, ki se sofinancirajo na podlagi tega pravilnika so društva, ki s svojim delovanjem dokažejo vsebinsko učinkovitost in koristnost Občini Radenci, delujejo v javnem interesu ter pomenijo dvig kakovosti življenja svojih članov. 5. člen Izvajalci dejavnosti, projektov in programov na področju društev morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v Občini Radenci, • da so registrirani za opravljanje programov na področju ustrezne dejavnosti društev oziroma, ki s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost na tem področju, • da imajo zagotovljene možnosti (materialne, kadrovske in organizacijske) za uresničitev načrtovanih aktivnosti na svojem področju, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih in so registrirana vsaj eno leto, • da občinski upravi vsako leto do 31. marca redno dostavljajo vsebinsko in finančno poročilo o poteku in rezultatih aktivnosti, za katero je pridobil sredstva iz občinskega proračuna ter obrazložitve skupaj z dokazili o porabi finančnih sredstev, pridobljenih iz občinskega proračuna, • da dostavijo program dela, ki zagotavlja ustrezno kakovost in izkazuje doseganje ciljev iz pravilnika. III. Postopek javnega razpisa in dodeljevanja finančnih sredstev 6. člen Postopek javnega razpisa in dodeljevanje finančnih sredstev izvajalcem poteka po naslednjem zaporedju: • priprava in objava javnega razpisa za zbiranje programov in projektov društev (v nadaljnjem besedilu: javni razpis), • zbiranje prijav programov in projektov, • strokovno ocenjevanje prispelih programov in projektov, • obravnava in potrditev programov in projektov, • obveščanje prijaviteljev o odločitvi, • reševanje morebitnih pritožb prijaviteljev, • sklepanje pogodb z izbranimi izvajalci dejavnosti, projektov in programov društev, • spremljanje izvajanja pogodb. 7. člen Za pripravo besedila javnega razpisa, razpisno dokumentacijo ter objavo javnega razpisa v lokalnem časopisu in na spletni strani občine je odgovorna strokovna služba občinske uprave v roku 30 dni od potrditve in sprejema proračuna občine za tekoče leto. Objavo javnega razpisa potrdi župan. 8. člen Javni razpis vsebuje: • predmet razpisa, • pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, • namene, ki so predmet financiranja, • višino sredstev, • informacijo o razpisni dokumentaciji, • rok prijave, • termin in lokacijo objave predloga razdelitve sredstev, • rok, v katerem bodo izvajalci obveščeni o izidu. Zainteresirani izvajalci dejavnosti, programov in projektov, ki izpolnjujejo pogoje iz 2., 4. in 5. člena tega pravilnika, se prijavijo na razpis na obrazcih razpisne dokumentacije, ki jo pripravi občinska uprava. Razpisna dokumentacija mora biti na razpolago najmanj 15 dni pred rokom za oddajo prijave. 9. člen Odpiranje, pregled in ocenitev prispelih vlog programov in projektov društev s predlogom izbora programov in projektov ter določitev predloga višine sofinanciranja teh dejavnosti, programov in projektov opravi Odbor za družbene dejavnosti, ob pomoči strokovnega delavca iz občinske uprave. Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 10. člen Pri razdelitvi razpoložljivih sredstev se upoštevajo le programi izvajalcev, ki v celoti izpolnjujejo pogoje, določene z razpisno dokumentacijo. Komisija, določena v 9. členu tega pravilnika, pregleda prispele prijave in posameznega prijavljenega kandidata pozove k dopolnitvi vloge, če je le-ta nepopolna. Rok za dopolnitev vloge je 8 dni. Komisija nadalje obdela prijavljene programe ter pripravi predlog razdelitve sredstev. Občinska uprava s sklepom obvesti o izidu razpisa vse prijavljene na razpis. Zoper ta sklep je možno podati ugovor županu občine najkasneje v roku osmih dni od prejetja sklepa. Odločitev župana na ugovor je dokončna. Izbrani izvajalec postane upravičenec do dodeljenih sredstev po obojestranskem podpisu pogodbe med zakonitim zastopnikom društva in županom. Če izbrani izvajalec pogodbe ne podpiše v roku enega meseca od prejema pogodbe, se šteje, da je odstopil od svoje zahteve za sofinanciranje. V pogodbi se opredeli izbrani program oziroma projekt, višino in namen sofinanciranja, roke za zagotovitev finančnih sredstev in način nadzora nad namensko porabo proračunskih sredstev. Izvajalci dejavnosti, programov in projektov društev morajo po opravljenih nalogah oziroma v časovnih razdobjih, določenih s pogodbo, predložiti dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti v skladu s pogodbo. Izvajanje pogodbenih obveznosti spremlja občinska uprava. V kolikor občinska uprava ugotovi, da izvajalec ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, se mu za ta del programa ukinejo finančna sredstva, že prejeta sredstva po mora izvajalec vrniti v občinski proračun, skupaj z zamudnimi obrestmi. Tako sproščena sredstva dodamo k sredstvom, katerih kriterije določa 11. člen tega pravilnika. Izvajalec, ki krši določila iz prejšnjega odstavka tega člena, naslednje leto na javnem razpisu ne more kandidirati za sofinanciranje dejavnosti in izvajanja programov in projektov društva. 11. člen Namensko porabo s pogodbo dodeljenih proračunskih sredstev spremlja in preverja komisija, ki jo za ta namen imenuje in pooblasti župan ter Nadzorni odbor občine. Če ta komisija ugotovi, da upravičenec/izvajalec programa pridobljenih sredstev ni porabil v skladu z določbami pogodbe o financiranju, zahteva občina vrnitev nenamensko porabljenih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejetja do dneva vračila sredstev. Vrnitev porabljenih sredstev se zahteva v naslednjih primerih: • če se ugotovi, da so bila sredstva ali del le-teh nenamensko porabljena, • če se ugotovi, da je upravičenec/izvajalec programa za katerikoli namen pridobitve navajal neresnične podatke, • če se ugotovi dvojno financiranje iz občinskega proračuna za isto aktivnost, • če se ugotovi druge nepravilnosti pri porabi sredstev. Če se ugotovi, da upravičenec pridobljenih sredstev ni porabil v skladu z določbami pogodbe o financiranju, v naslednjem letu ni upravičen do finančnih sredstev iz proračuna občine. 12. člen Izjemoma sme župan skleniti pogodbo o sofinanciranju posameznega programa oziroma projekta tudi brez javnega razpisa, vendar le v primeru, da ugotovi posebno pomembnost programa oziroma projekta in ga ni bilo mogoče vnaprej načrtovati. Iz občinskega proračuna se lahko financirajo tudi drugi projekti, če pomenijo bistveno popestritev društvene dejavnosti v občini z novostmi in kvaliteto, ki pripomore h kvaliteti življenja občanov. Za namene, navedene v prvem in drugem odstavku tega člena, se v občinskem proračunu nameni najmanj 20% sredstev od skupnega zneska zagotovljenih sredstev za dejavnost drugih društev. V primeru, da se ta del rezerviranih sredstev ne porabi do 15. decembra tekočega leta, se prenesejo v proračun za naslednje leto oz. se lahko porabijo za prireditev silvestrovanja v organizaciji občine, ob koncu tekočega leta. V. Končne določbe 13. člen Ob nastopu veljavnosti tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o sofinanciranju programov in projektov drugih društev v Občini Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/14, 20/15 in 67/15). 14. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Priloga k pravilniku: Merila za sofinanciranje dejavnosti na področju drugih društev v Občini Radenci Številka: 431-0011/2019 Datum: 24.04.2019 Občina Radenci Roman Leljak, župan 553. Sklep o odpravi Sklepa o financiranju obnove vodovodnih priključkov in vgradnji vodovodnih jaškov Na podlagi določil 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 6. redni seji, 23.4.2019 sprejel naslednji SKLEP Občinski svet Občine Radenci sprejme Sklep o odpravi Sklepa o financiranju obnove vodovodnih priključkov in vgradnji vodovodnih jaškov v skladu s tehničnim pravilnikom za obstoječe stanovanjske stavbe na območju javnega vodovodnega sistema v Občini Radenci. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 355-0014/2017 Datum: 24.04.2019 Občina Radenci Roman Leljak, župan Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 OBČINA RUŠE 554. Odlok o proračunu Občine Ruše za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, številka 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, številka 11/11 -uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 15. člena Statuta Občine Ruše (UGSO, številka 23/18) je Občinski svet Občine Ruše na 4. redni seji dne 23. aprila 2019 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE RUŠE ZA LETO 2019 I. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom se za Občino Ruše za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). (2) S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakoni opravljajo občine. II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) (1) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. (2) Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. (3) Splošni del proračuna Občine Ruše na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 7.542.816,49 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.579.341,49 70 DAVČNI PRIHODKI 5.415.414,00 700 Davki na dohodek in dobiček 4.025.764,00 703 Davki na premoženje 1.174.550,00 704 Domači davki na blago in storitve 215.100,00 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.163.927,49 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 947.337,00 711 Takse in pristojbine 6.500,00 712 Globe in druge denarne kazni 10.340,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,0 714 Drugi nedavčni prihodki 199.750,49 72 KAPITALSKI PRIHODKI 379.620,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 200.000,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 179.620,00 73 PREJETE DONACIJE 33.057,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 33.057,00 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 550.798,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 304.170,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 246.628,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 7.354.720,66 40 TEKOČI ODHODKI 2.436.146,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 914.025,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 151.725,00 402 Izdatki za blago in storitve 1.322.396,00 403 Plačila domačih obresti 23.000,00 409 Rezerve 25.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 2.909.163,00 410 Subvencije 35.300,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.660.800,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 362.159,00 413 Drugi tekoči domači transferi 850.904,00 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.818.128,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.818.128,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 191.283,66 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 109.666,66 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 81.617,00 Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ) (I.-II.) 188.095,83 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 380.471,00 55 ODPLAČILA DOLGA 380.471,00 550 Odplačila domačega dolga 380.471,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -192.375,17 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -380.471,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -188.095,83 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU OB KONCU PRETEKLEGA LETA 192.375,17 (4) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. (5) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - podkontov in načrt razvojnih programov sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Ruše: ruse.si (6) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. (7) Sprememba stanja sredstev na računih oziroma zmanjšanje sredstev na računih se pokrije iz stanja sredstev na računih, prenesenih iz preteklega leta. III. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) (1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. (2) Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. (3) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta. (4) Za izvrševanje proračuna je odgovorna županja. Odredbodajalec za sredstva proračuna je županja ali druga oseba, ki jo pooblasti županja. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) (1) Namenski prihodki proračuna so: 1. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, 2. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, 3. požarna taksa, 4. prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, 5. prihodki iz naslova letnega nadomestila za upravljanje državnih gozdov, 6. prihodki od komunalnih prispevkov, 7. prihodki iz naslova podeljene koncesije na področju plinifikacije, 8. prihodki od prodaje občinskega stvarnega in finančnega premoženja, 9. prihodki od oddaje občinskega stvarnega premoženja v najem, 10. odškodnine iz naslova zavarovanj, 11. prejete donacije, 12. prihodki iz naslova prispevkov in doplačil občanov za izvajanje nalog investicijskega značaja, 13. prihodki iz naslova sofinanciranja projektov. (2) Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov proračuna in proračun. (3) Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto. 5. člen (proračunski sklad) (1) V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo občine, ki deluje kot proračunski sklad. Med odhodki proračuna se v sredstva rezerv za naravne in druge nesreče izloči del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini 25.000,00 evrov. Izločanje v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve 1,5 % letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za preteklo leto. (2) Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 1,5 % doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za preteklo leto županja. (3) Županja poroča občinskemu svetu o porabi sredstev rezerv za naravne nesreče pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna. Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 6. člen (prerazporejanje pravic porabe) (1) Županja je pooblaščena, da zaradi prožnosti izvrševanja proračuna odloča o prerazporeditvah sredstev znotraj bilance prihodkov in odhodkov v višini 5 % primerne porabe Občine Ruše. (2) Po uveljavitvi rebalansa proračuna je podlaga za prerazporejanje sredstev sprejeti rebalans proračuna in evidentiranje obsega prerazporejanja se šteje na novo. (3) Županja poroča občinskemu svetu o izvršenih prerazporeditvah pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) (1) Županja lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Vrednost projektov lahko spreminja v okviru prerazporejanja pravic porabe. Vse ostale spremembe mora predhodno potrditi občinski svet. (2) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. (3) Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (potrjevanje dokumentacije za projekte) (1) Županja je pooblaščena za potrjevanje dokumentacije skladno z določili Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, številka 60/06, 54/10 in 27/16) za vse projekte, uvrščene v veljavni proračun ali načrt razvojnih programov. (2) Županja je dolžna o potrditvi takšne dokumentacije obvestiti občinski svet na redni seji občinskega sveta. 9. člen (dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) (1) V proračunu se lahko v tekočem letu za tekoče odhodke in tekoče transfere ter investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v proračun oziroma načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. (2) V proračunu se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za tekoče odhodke in tekoče transfere ter investicijske odhodke in investicijske transfere, če je tako opredeljeno v sprejetem proračunu in načrtu razvojnih programov. 1 0. člen (ukrepi za uravnoteženje proračuna) (1) Županja je pooblaščena, da odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti. Županja je pooblaščena, da v primeru, če zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko za začasno kritje odhodkov uporabi sredstva rezerv občine, ki pa morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta, ali pa najame likvidnostno posojilo, ki pa mora biti odplačano do konca proračunskega leta. (2) Županja uvede po potrebi ukrepe za uravnoteženje občinskega proračuna, o čemer takoj obvesti občinski svet in po potrebi predlaga rebalans občinskega proračuna. IV. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 11. člen (odpis dolgov do občine po ZJF) (1) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko županja dolžniku do višine 100 evrov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. (2) Obseg sredstev se v primeru, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. V. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 12. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) (1) Za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev. (2) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz prvega odstavka tega člena. 13. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna) (1) Občinski svet odloča o dajanju soglasij k zadolževanju javnih zavodov ter o dajanju poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je. (2) Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Ruše, se v letu 2019 ne bodo zadolževali. VI. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje 2020) V obdobju začasnega financiranja Občine Ruše v letu 2020, če bo začasno financiranja potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 410-0020/2018 Datum: 23. 4. 2019 Občina Ruše Urška Repolusk, županja 555. Zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto 2018 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, številka 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 -ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 15. člena Statuta Občine Ruše (UGSO, številka 23/18), je Občinski svet Občine Ruše na 4. redni seji dne 23. aprila 2019 sprejel Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto 2018 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto 2018. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto 2018 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Ruše za leto 2018. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2018 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto 2018 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov zaključnega računa proračuna z obrazložitvami, se objavijo na spletni strani Občine Ruše: https://ruse.si Številka: 4103-0001/2019 Datum: 23. 4. 2019 Občina Ruše Urška Repolusk, županja 556. Pravilnik o ukrepih na področju socialnega varstva in pomoči družini v Občini Ruše Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 15. in 73. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018) je Občinski svet Občine Ruše na svoji 4. redni seji dne 23. 4. 2019 sprejel PRAVILNIK O UKREPIH NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA IN POMOČI DRUŽINI V OBČINI RUŠE I. Splošne določbe 1. člen (1) S tem pravilnikom se določijo nameni, upravičenci, pogoji in postopki za izvajanje ukrepov na področju socialnega varstva in pomoči družini v Občini Ruše (v nadaljevanju: občina). 2. člen (1) Občina zagotavlja sredstva za izvedbo ukrepov na področju socialnega varstva in pomoči družini v vsakoletnem proračunu občine na posebnih proračunskih postavkah. Ukrepi se lahko izvajajo do porabe sredstev na posamezni proračunski postavki. 3. člen (1) Ukrepi po tem pravilniku so: • denarne pomoči, • drugi ukrepi na področju socialnega varstva in pomoči družini. 4. člen (1) V kolikor je za izvedbo ukrepa potrebna komisija, to s sklepom imenuje župan. (2) Komisija je tričlanska. (3) Komisija pregleda prispele vloge, zahteva dopolnitve in na osnovi obravnave popolnih vlog pripravi predlog za dodelitev sredstev. II. Denarne pomoči 5. člen (1) Denarna pomoč je v znesku ali odstotku izražena višina pomoči, ki se nakaže upravičencu ali neposredno drugi pravni osebi, ki za upravičenca izvede storitev, s katero se prispeva k izboljšanju socialnega položaja upravičenca. (2) Upravičenci do denarne pomoči so: • državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v občini in • izpolnjujejo kriterije, ki jih predvideva ta pravilnik. (3) Občina dodeljuje naslednje denarne pomoči: 1. izredna denarna pomoč, 2. prispevek ob rojstvu otroka, 3. subvencioniranje prehrane dojenčkov in otrok, 4. subvencioniranje kosil za učence, 5. subvencioniranje letovanja otrok, Izredna denarna pomoč 6. člen (1) Izredna denarna pomoč je namenjena občanom in družinam, ki se zaradi vzrokov, praviloma nastalih brez njihove krivde, nepričakovano znajdejo v situaciji, ko potrebujejo pomoč za kritje nujnih stroškov oziroma za premostitev trenutne socialne ogroženosti. (2) Izredna denarna pomoč je namenjena za: • pomoč pri elementarnih nesrečah (požar, poplava, potres in drugo), • premostitev trenutne socialne ogroženosti, • v primeru smrti družinskega člana. (3) Višina izredne denarne pomoči znaša največ 500 EUR in se lahko izplača praviloma le enkrat v letu. Višji znesek izredne denarne pomoči posameznemu upravičencu oz. družini lahko v izjemnih primerih odobri župan s sklepom. (4) Upravičenci do izrednih denarnih pomoči so občani: • ki so izčrpali zakonske in druge možnosti za rešitev socialne stiske oziroma pridobitev sredstev za preživljanje z delom, pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in drugih virov, denarnih nadomestil, denarnih pomoči in dajatev po predpisih s področja socialnega ali zdravstvenega varstva, zato nujno potrebujejo pomoč občine, • ki ne presegajo višine osnovnega zneska minimalnega dohodka na družinskega člana povečanega za 50 % in če je v postopku ugotovljeno, da je tudi z upoštevanjem dejanskih socialnih razmer upravičenca pomoč nujno potrebna. • ki so trenutno ostali brez vsakršnega dohodka in čakajo na uveljavitev denarne socialne pomoči ali druge oblike prejemkov. (5) Denarna socialna pomoč se upravičencu ne dodeli, če: • se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost upravičenca in družinskih članov, ker je premoženje upravičenca in družinskih članov takšno, da bi mu lahko zagotavljalo preživetje oziroma dajalo dohodke. Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 (6) Za pridobitev izredne denarne pomoči mora upravičenec vložiti pisno vlogo na predpisanem obrazcu na občino. Obrazec je priloga tega pravilnika. Upravičenec mora vlogi priložiti zahtevana dokazila, s katerimi dokazuje upravičenost do izredne denarne pomoči. (7) Vlogo upravičenca obravnava komisija. (8) O dodelitvi sredstev odloča na prvi stopnji občinska uprava občine, na drugi stopnji pa župan občine. (9) Sredstva se upravičencem dodelijo z odločbo. Prispevek ob rojstvu otroka 7. člen (1) Prispevek ob rojstvu otroka je enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka, s katero se upravičencu zagotovijo dodatna sredstva za nakup opreme za novorojenca. (2) Višina prispevka ob rojstvu otroka se določi s sklepom župana. (3) Upravičenec do prispevka ob rojstvu otroka je mati ali oče, pod pogojem, da ima tudi novorojenec stalno prebivališče v občini in dejansko živi z upravičencem. (4) Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka. (5) Za pridobitev prispevka ob rojstvu otroka mora upravičenec vložiti pisno vlogo na predpisanem obrazcu na občino. Obrazec je priloga tega pravilnika. Upravičenec mora vlogi priložiti zahtevana dokazila, s katerimi dokazuje upravičenost do prispevka ob rojstvu otroka. (6) Vlogo je potrebno vložiti najkasneje v 6 mesecih od rojstva otroka. Po tem roku pravice ni mogoče več uveljavljati. (7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, pomoč ob rojstvu otroka uveljavlja najpozneje 6 mesecev po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve oziroma po izvedeni posvojitvi. (8) O dodelitvi sredstev odloča na prvi stopnji občinska uprava občine, na drugi stopnji pa župan. (9) Sredstva se upravičencem dodelijo z odločbo. Subvencioniranje prehrane dojenčkov in otrok 8. člen (1) Subvencioniranje prehrane dojenčkov in otrok je denarna pomoč, ki jo občina lahko namenja za nakup mlečnih preparatov za dojenčke in otroke. (2) Nakup mlečnih preparatov se subvencionira do 3600 g mlečnega preparata na mesec za posameznega dojenčka oziroma otroka. (3) Upravičenci do subvencionirane prehrane so dojenčki do izpolnjenega šestega meseca starosti zaradi socialne indikacije in otroci do izpolnjenega prvega leta starosti zaradi socialne indikacije in akutnih prebavnih motenj, pod pogojem, da: • ima vsaj eden od staršev, s katerim otrok dejansko biva, stalno bivališče v občini, • je družina prejemnica denarne socialne pomoči ali starševskega dodatka na podlagi odločbe Centra za socialno delo. 4. Za pridobitev subvencije prehrane dojenčkov in otrok mora upravičenec vložiti pisno vlogo na predpisanem obrazcu na občino. Obrazec je priloga tega pravilnika. Upravičenec mora vlogi predložiti zahtevana dokazila, s katerimi dokazuje upravičenost do subvencije prehrane. 5. Sredstva se upravičencem dodelijo z odločbo. 6. Občina povrne stroške prehrane na podlagi predloženih plačanih računov upravičencev skladno z določili odločbe o upravičenosti do sofinanciranja prehrane dojenčkov. 7. O dodelitvi sredstev odloča na prvi stopnji občinska uprava občine, na drugi stopnji pa župan občine. Subvencioniranje kosil za učence 9. člen (1) Subvencioniranje kosil za učence je denarna pomoč, ki je namenjena zagotavljanju kosila učencev, katerih dohodek staršev ne presega meje dohodkov, ki jih za posamezno pravico iz javnih sredstev določajo veljavni predpisi. (2) Kosilo se lahko subvencionira do 100 % deleža, ki ga pokrivajo starši. (3) Upravičenci do subvencije kosila so učenci, ki: • obiskujejo Osnovno šolo Janka Glazerja Ruše ali učenci, usmerjeni v posebni program na podlagi odločbe Zavoda za šolstvo, • izpolnjujejo kriterije za subvencioniranje. (4) Kriterije za subvencioniranje kosila za učence določi osnovna šola v soglasju z občino, ob upoštevanju dejanskih socialnih razmer upravičenca. (5) V izjemnih primerih lahko občina na podlagi utemeljenega predloga subvencionira kosila tudi za učence, katerih dohodek staršev presega meje dohodkov, ki jih za posamezno pravico iz javnih sredstev določajo veljavni predpisi. (6) Starši pravico do subvencioniranega šolskega kosila uveljavljajo na podlagi pisne vloge, ki jo oddajo na osnovni šoli. (7) Postopek dodelitve subvencije za kosilo vodi in o njej odloča osnovna šola. O pritožbi zoper odločbo osnovne šole odloča župan. (8) Šola občini mesečno izstavlja zahtevek za refundacijo s podatki o upravičencih. Plačilo zahtevka se vrši z odredbo. Subvencioniranje letovanja otrok 10. člen (1) Subvencioniranje letovanja otrok je denarna pomoč, ki jo lahko izvaja občina za omogočanje organiziranega letovanja otrok s socialno ali zdravstveno indikacijo. Izvajalca letovanja sta Zveza prijateljev mladine Maribor in Območno združenje Rdečega križa Maribor oziroma izvajalec, ki ga z javnim razpisom izbere občina. (2) Delež subvencioniranja se določa letno na podlagi razpoložljivih proračunskih sredstev in v odvisnosti od števila prijavljenih upravičencev s sklepom župana. (3) Upravičenci do subvencioniranja letovanja so otroci, ki: • so redno vpisani v osnovno šolo in predšolski, ki so dopolnili 5 let, • so prijavljeni v program letovanja, ki ga organizirajo izvajalci letovanja, • katerih starši so prejemniki otroškega dodatka. (4) Za pridobitev pravice do subvencije za letovanje otroka mora upravičenec izpolniti obrazec, ki ga pripravi izvajalec iz prvega odstavka tega člena. Obrazec skupaj z odločbo o dodelitvi otroškega dodatka se predhodno da v potrditev občini, ki izračuna in potrdi znesek subvencioniranja. Upravičenec potrjen obrazec odda izbranemu izvajalcu letovanja. (5) Z izvajalcem letovanja se sklene pogodba z opredeljeno višino subvencije letovanja otrok. Nakazila sredstev izvajalcu se vršijo po prejetih računih in priloženih poimenskih seznamih otrok, ki so bili vključeni v letovanje. Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 (6) O izvedbi letnega programa letovanja v preteklem letu mora izvajalec podati pisno poročilo občini najkasneje do 31. januarja tekočega leta. III. Drugi ukrepi na področju socialnega varstva in pomoči družini 11. člen Občina lahko namenja proračunska sredstva za sofinanciranje drugih ukrepov na področju socialnega varstva in pomoči družini, in sicer: • brez javnega razpisa za izvajalce, ki so vključeni v državno mrežo socialno varstvenih programov in programov pomoči družini, • z javnim razpisom za druge izvajalce. 12. člen Občina sofinancira ukrepe iz predhodnega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji: • da se s takšnimi programi dopolnjujejo dejavnosti javnih služb na področju socialnega varstva in pomoči družini, ki so v interesu občine, • da so v programe vključeni občani občine, • da so v proračunu za te namene zagotovljena sredstva. (1) Občina lahko programe sofinancira v deležu glede na vključenost uporabnikov s stalnim prebivališčem v občini oziroma skladno z javnim interesom občine. 13. člen (1) Z izvajalci programov, ki so vključeni v državno mrežo socialno varstvenih programov in programov pomoči družini, se sklepajo letne pogodbe. (2) Izvajalci programov do 31. januarja tekočega leta občini poročajo o porabi dodeljenih sredstev in vključenosti občanov s stalnim bivališčem v občini v te programe. (3) V obdobju začasnega financiranja se sofinanciranje izvaja na podlagi veljavnih predpisov in iz njih izvedenih aktov. 14. člen (1) Izvajalci programov, ki delujejo izven mreže socialno varstvenih programov in programov pomoči družini, se lahko prijavijo na javni razpis za sofinanciranje programov z namenom izboljševanja socialno varstvenega statusa občanov. (2) V razpisu se opredelijo nameni, pogoji, merila, višina razpoložljivih sredstev in postopki za pridobitev sofinanciranja. (3) Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti s področja socialnega varstva in pomoči družini ali drugih tovrstnih programov, ki so v interesu občine, vključujejo občane občine in pomenijo dopolnitev dejavnosti javnih zavodov oziroma vsebujejo elemente javnih služb s področja socialnega varstva. IV. Prehodne in končne določbe 15. člen (1) Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o ukrepih na področju socialnega varstva in pomoči družini v Občini Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2016). (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, končajo po določbah Pravilnika o ukrepih na področju socialnega varstva in pomoči družini v Občini Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2016). 16. člen Za primere in vprašanja, ki niso urejeni s tem pravilnikom, se smiselno uporabljajo določila področnih veljavnih predpisov. 17. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 122-0016/2019 Datum: 23. 4. 2019 Občina Ruše Urška Repolusk, županja OBČINA VOJNIK 557. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Vojnik Na podlagi določil 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40) in 19. In 70. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/16) je občinski svet Občine Vojnik na 5. redni seji dne 4.4.2019 sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE24-URNE DEŽURNE POGREBNE SLUŽBE V OBČINI VOJNIK 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Vojnik (v nadaljevanju: občina). (2) S tem odlokom se določijo: • dejavnosti, ki so predmet javne službe, • območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov, • pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • javna pooblastila koncesionarju, • splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, • vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja, • začetek in čas trajanja koncesije, • viri financiranja javne službe, • način plačila koncesionarja, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in • druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe. Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 2. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnosti in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. 3. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 2 Predmet javne službe 4. člen (storitve, ki so predmet javne službe) Z storitvami javne službe se zagotavlja 24-urna dežurna pogrebna služba, ki obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe. 3 Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 5. člen (območje izvajanja javne službe) Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine. 6. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) (1) Uporabnice in uporabniki (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) imajo, na območjih občine pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. (2) Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v primerih, določenih z zakonom ali na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. 4 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 7. člen (pogoji) (1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. (2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so: • da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovitveni akt, • da ima zaposleni najmanj dve osebi, • da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnikov, ki se uporablja izključno v te namene, • da ima najmanj en hladilni prostor za pokojnika, • da ima najmanj eno transportno krsto, • da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki, • da ne obstajajo izključitveni razlogi, ki jih določa zakon, ki ureja javno naročanje (3) Pogoji in dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev se podrobno opredelijo v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji. 5 Javno pooblastilo 8. člen (javno pooblastilo) 1. Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe nima javnih pooblastil. 6 Splošni pogoji za izvajanje javne službe 9. člen (splošni pogoji za izvajanje javne službe) (1) Koncesionar izvaja javno službo s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov ter v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi. (2) V zvezi z izvajanjem javne službe prevzame koncesionar večino tveganj, kar se podrobneje uredi s koncesijsko pogodbo. 7 Obseg monopola 10. člen (obseg monopola) (1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz 2. člena tega odloka na celotnem območju občine se podeli enemu koncesionarju. (2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na celotnem območju občine. 8 Začetek in čas trajanja koncesije 11. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe. 12. člen (čas trajanja koncesije) Koncesija se podeli za obdobje 5 let in jo je možno podaljšati še za enako obdobje, če koncedent ugotovi, da je koncesionar kvalitetno in strokovno izvajal koncesionirano dejavnost. Šteje se da je koncesionar kvalitetno in strokovno izvajal dejavnost, če uporabniki storitev niso vlagali upravičenih pripomb na delo koncesionarja. 9 Viri financiranja javne službe 13. člen (viri financiranja javne službe) Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe: • s plačili uporabnikov storitev javne službe, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe. (2) Ceno storitev javne službe oblikuje koncesionar v skladu z metodologije za oblikovanje cen storitev 24 urne dežurne službe. Koncesionar mora elaborat o oblikovanju cen posredovati občini v potrditev. 10 Način plačila koncesionarja Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 14. člen (koncesijska dajatev) (1) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe. (2) Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. (3) Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev. (4) V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi. 11 Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 15. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo pristojne službe občinske uprave občine in občinski svet občine. (2) Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojni organ občinske uprave. 12 Prenehanje koncesijskega razmerja 16. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odkupom koncesije, • z odvzemom koncesije, • s prevzemom javne službe v režijo, • v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo. 17. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, • z odpovedjo, • z razdrtjem. (2) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. 18. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe. Odkup je možen le na podlagi sporazuma obeh strank. (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 19. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe: • če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku, • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba, • če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da je so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti, • če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta, • zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe, • če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati. (2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena. (3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. 20. člen (prevzem javne službe v režijo) (1) Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo. (2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. 13 Način podelitve koncesije 21. člen (javni razpis) (1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani občine. 22. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje. (3) Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi. 23. člen (vsebina javnega razpisa) (1) Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu. (2) Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 7. členu tega odloka ali razpisni dokumentaciji. (3) Merila za izbor koncesionarja se določijo v javnem razpisu. 24. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenčnega dialoga v skladu z določili zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja javno naročanje in zakona, ki ureja gospodarske javne službe. (2) Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog in ponudb. (3) Po končanem pregledu in vrednotenju strokovna komisija sestavi poročilo ter navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te ponudbe Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Izbira koncesionarja se izvede po postopku določenem z zakonom, ki ureja področje javnih gospodarskih služb. (4)Komisija posreduje poročilo občinski upravi, ki izvede upravni postopek za podelitev koncesije po uradni dolžnosti. 14 Organ, ki opravi izbor koncesionarja 25. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz drugega odstavka 24. člena tega odloka. (2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke v upravnem postopku. 15 Organ pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 26. člen (organ, pooblaščen za sklenitev pogodbe o koncesiji) Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan občine. 16 Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe 16.1Prenos koncesije 27. člen (prenos koncesije) (1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta. (2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. 16.2Višja sila 28. člen (dolžnosti in pravice koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (2)Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem. 16.3Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih 29. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 16.4Začasen prevzem 30. člen (začasen prevzem) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 16.5Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja 31. člen (vrsta odgovornosti) (1) Koncedent subsidiarno ne odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, kar bo določeno s koncesijsko pogodbo. 16.6Zavarovanje odgovornosti za škodo 32. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. 17. Končna določba 33. člen (objava in začetek veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanja pokopališč ter pokopališke in pogrebne dejavnosti v Občini Vojnik in koncesijski akt ter popravek Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanja pokopališč ter pokopališke in pogrebne dejavnosti v Občini Vojnik in koncesijski akt (Uradno glasilo slovenskih občin št 31/2013, 33/2013). Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka:032-0005/2019/3 Datum:4.4.2019 Občina Vojnik Branko Petre, župan 558. Odlok o pokopališkem redu v Občini Vojnik Na podlagi 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti(Uradni list RS, 62/2016), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 21/2013, 111/2013, 74/2014 - odl. US, 92/2014 - odl. US in 32/2016) in 19. ter 70. člena Statuta Občine Vojnik, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16, je Občinski svet občine Vojnik, na svoji 5. redni seji, dne 4.4. 2019, sprejel ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI VOJNIK 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom Občina Vojnik (v nadaljevanju: občina) določa: • način zagotavljanja 24-urne dežurne službe; • način izvajanja pogrebne slovesnosti; • storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču; • osnovni obseg pogreba; • način in čas pokopa; • način pokopa, če je plačnik občina; Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora; • obratovanje mrliških vežic; • obseg prve ureditve groba; • vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču; • način oddaje grobov v najem; • postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču; • zvrsti grobov; • okvirni tehnični normativi za grobove; • mirovalno dobo za grobove; • enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture; • pogrebno pristojbino, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba; • razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob; • druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov. (2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (pogrebna in pokopališka dejavnost) (1) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba. Za izvajanje 24. urne dežurne službe občina podeli koncesijo na celotnem območju Občine Vojnik po postopku in na način kot je to določeno s koncesijskim aktom. (2) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače. (3) Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega naslednje storitve: • prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba; • pripravo pokojnika; • upepelitev pokojnika; • pripravo in izvedbo pogreba. (4) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in jo zagotavlja občina. 3. člen (upravljavec pokopališč) (1) Na območju Občine Vojnik so naslednja pokopališča: -pokopališče Vojnik, -pokopališče Nova Cerkev, -pokopališče Frankolovo s podružničnim pokopališčem v Črešnjicah. (2) Upravljavec pokopališč je Občina Vojnik. Občina lahko pooblasti koncesionarja za izvajanje nalog, navedenih v 3. odstavku tega člena. (3) Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč. Upravljavec pokopališč zagotavlja vodenje evidenc pokojnikov, obveščanje o pogrebih ter urejenost katastra grobov. 4. člen (splošna ureditev pokopališč) (1) Pokopališče mora biti primerno ograjeno. (2) Upravljavec mora na pokopališču zagotoviti dovolj urejenih prostorov za odlaganje odpadkov, ustrezno mrežo za oskrbo z vodo in odvoz komunalnih odpadkov, lahko pa zagotovi tudi ozvočenje in osvetlitev. (3) Upravljavec je dolžan pokopališče z vsemi napravami urejati in vzdrževati kot dober gospodar. (4) Upravljavec je dolžan iz naslova grobnin zagotoviti redno tekoče in investicijsko vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav ter druge pokopališče infrastrukture, skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, odvoz odpadkov, porabo vode, elektrike, nadzorno službo, storitve informacijske pisarne in druga vzdrževalna dela, predvsem pa urejenih prostorov za odpadke, vodovodnih naprav in ograj na območju pokopališča, tako da je omogočena njihova nemotena uporaba v skladu z letnimi plani urejanja in vzdrževanja pokopališča, ki jih sprejme občina. 5. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. 6. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti iz tretjega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti. 2 Pogrebna slovesnost 7. člen (način izvajanja pogrebne slovesnosti) (1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo. (2) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba. (3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu s pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom. (4) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba. (5) Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se določi s tem pokopališkim redom. (6) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev. 3 Storitve pokopališko pogrebnega moštva 8. člen (pokopališko pogrebno moštvo) (1) Storitve pokopališko pogrebnega moštva na pokopališčih zagotavlja upravljavec pokopališča. (2) Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo, prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela. 4 Pogreb 9. člen (osnovni obseg pogreba) Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo. Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 4.1 Prijava pokopa 10. člen (prijava pokopa) (1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina. (2) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. (3) Kolikor naročnik pogreba ni najemnik groba, mora ob naročilu pogreba priložiti overjeno pisno overjeno dovoljenje najemnika groba, da dovoljuje pokop, razen v primeru, kadar najemnik dovoljenje podpiše v prisotnosti koncesionarja. 4.2 Priprava pokojnika 11. člen (priprava pokojnika) Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 4.3 Minimalna pogrebna slovesnost 12. člen (minimalna pogrebna slovesnost) Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa. 4.4 Pokop 13. člen (pokop) (1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela na pokopališču, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom. (2) Pokop se opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je dovoljen le kot posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. (3) Pokop stanovskega predstavnika v grobnice verskih skupnosti na območju občine se lahko opravi po predhodnem soglasju, ki ga izda občinska uprava občine. 5 Način in čas pokopa 14. člen (način pokopa) (1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov: • pokop v krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob, • pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob, • raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču. (2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno. (3) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba. (4) Vsakemu pokojniku mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo voljo ali željo naročnika pogreba. (5) Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z določili tega odloka in dogovora med naročnikom pogreba in upravljavcem pokopališča o načinu priprave in vodenja pogrebne slovesnosti. (6) Pogrebna slovesnost ima lahko značilnosti obreda posamezne verske skupnosti. V takem primeru se pri pogrebni slovesnosti opravi tudi verski obred. (7) Pri javni pogrebni slovesnosti je lahko prisoten vsakdo, ki se obnaša kraju in času primerno. (8) Kraj, dan in čas pogrebne slovesnosti določita upravljavec in naročnik pogreba sporazumno, upoštevajoč načelo kontinuiranega poteka pogrebov. (9) Naročnik pogreba lahko pri načinu poslovitve izbira: a.) poslovitev od pokojnika in pokop kot združen obred, b.) tihi pokop (pogreb v družinskem krogu), c.) anonimni pokop. (10) Upravljavec mora uro pogreba javno objaviti tako, da ob položitvi pokojnika v mrliško vežo izobesi obvestilo pred mrliško vežo. (11) Upravljavec, v kolikor se tako dogovori z naročnikom pogreba, v mrliški veži, v kateri pokojnik leži ali v poslovilni dvorani postavi pult z žalno knjigo. a.) Združen obred (12) Združen obred je sestavljen iz dveh delov: • poslovitev od pokojnika in • pokop. (13) Poslovitev od pokojnika vodi vodja pogreba, ki ga določi upravljavec pokopališča. (14) Poslovitev se prične z naznanitvijo vodje pogreba. O poteku obreda se uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba. (15) Pogrebno moštvo odpelje krsto ali odnese žaro do kraja pokopa. (16) Na čelu pogrebnega sprevoda je, zastavonoša s slovensko zastavo z žalnim trakom, sledijo zastavonoše drugih zastav in praporov, godba in pevci, če so prisotni, zastopniki verskih skupnosti z nosilcem verskega obeležja, voz venci, nosilci odlikovanj in priznanj pokojnika, če so prisotni, pogrebni voz s krsto ali nosilci žare in žarnega venčka, najožji svojci pokojnika in na koncu vsi udeleženci pogrebne poslovitve. (17) Če se pogrebne poslovitve udeležijo predstavniki enot slovenske vojske, policije ali gasilcev, se ti razvrstijo v pogrebni sprevod takoj za vodjem pogreba in zastavonošo s slovensko zastavo z žalnim trakom oziroma tako, kot določajo njihova pravila. (18) Ko pridejo udeleženci pogrebnega sprevoda do kraja pokopa, razporedi vodja pogreba udeležence poslovitve na primerna mesta. Pogrebci, ki položijo vence na grob in položijo krsto ali žaro v grobno jamo- vodoravno, kadar dimenzije grobnega polja to omogočajo, se po skupnem pozdravu umaknejo. Nato sledijo govori govornikov, zapojejo pevci in /ali zaigra godba, če je prisotna. Lahko se opravi verski obred. S tem je pogrebna poslovitev končana. (19) Po zaključku pogrebne poslovitve lahko sledi mimohod udeležencev mimo grobne jame, pri čemer lahko posamezniki v grobno jamo spustijo grudo zemlje ali cvetlico. (20) Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje tudi častna straža z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, da bi izstrelila častno salvo, kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti pri tem zagotovljena popolna varnost občanov, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote. (21) Pri pogrebni poslovitvi od umrlega tujca, se slovenska zastava z žalnim trakom nadomesti s črno zastavo. Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 b. Tihi pogreb (22) Obred tihega pogreba se opravi na podlagi odločitve naročnika pogreba ob prijavi pogreba. (23) Za tihi pogreb se smiselno uporabljajo določila tega odloka o pogrebnih slovesnostih. (24) Upravljavec v zvezi s tihim pogrebom ne sme dajati nobenih informacij v javnost. c. Anonimni pokop (25) Obred anonimnega pokopa se lahko opravi na pokopališču in se izvede tako, da se opravi raztros pepela pokojnika na za to posebej določeni tratni ploskvi. (26) Anonimni pokop opravi upravljavec ob prisotnosti najožjih svojcev ali brez njihove prisotnosti, v skladu z dogovorom z naročnikom pogreba. (27) Na kraju raztrosa ni obeležja. Kraj pokopa je evidentiran v evidenci o umrlih, ki so pokopani na pokopališču. (28) Plačnik anonimnega pokopa se lahko odloči za poslovitev od pokojnika. 15. člen (čas pokopa) (1) Pokop na pokopališčih v občini se lahko opravi vsak dan, razen ob nedeljah, praznikih ter dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji med 09.00 in 17.00 uro. (2) Dan in čas pogreba lahko odstopata od določbe iz prejšnjega odstavka tega člena. Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba. 6 Način pokopa, če je plačnik občina 16. člen (način pokopa, če je plačnik občina) Če je plačnik pokopa občina se opravi pokop v žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grobnico ali na prostoru, ki ga določi upravljavec ali se opravi raztros pepela. Pogreb se izvede v osnovnem obsegu. 7 Mrliške vežice 17. člen (mrliške vežice) (1) Na pokopališčih v občini so mrliške vežice, katerih uporaba je obvezna. (2) Mrliške vežice iz prejšnjega odstavka obratujejo v času pogrebne slovesnosti oziroma pogreba. 8 Ureditev groba 18. člen (urejanje grobnih polj) (1) Grobna polja se uredijo pred pričetkom pokopavanja. (2) Urejanje grobnih polj zajema izravnavo površin, zasaditev dreves ali grmovnic, sejanje trave ali položitev travne ruše. Drevesa ali grmovnice se lahko zasadijo tudi že ob obstoječih robovih ob soglasju upravljavca. (3) Pri urejanju novih ali opuščenih grobov lahko upravljavec izdela temelje za nagrobnik, skladno z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove. 19. člen (prva ureditev groba) (1) Po opravljenem pokopu se grob uredi v skladu z določili tega odloka. Grob uredita upravljavec in najemnik. Upravljavec po opravljenem pokopu poskrbi za odvoz odvečne zemlje na deponijo. Najemnik odstrani cvetje z groba in očisti grob. Najemnik je dolžan posušeno cvetje odstraniti v roku 10 do 14 dni. Cvetje lahko na pisno zahtevo naročnika pogreba pred tem rokom odstrani upravljavec. (2) Najemnik groba poskrbi za položitev travne ruše na mesto, od koder je bila odstranjena pred izkopom grobne jame, zasejanje trave in posaditev grmovnic, ki so bile tedaj izkopane in morebitno dosaditev, postavitev spomenika, morebitno postavljanje posode za cvetje in omarice za polaganje sveč. 20. člen (ureditev groba po pogrebu) (1) Upravljalec po pogrebu zasuje grobno jamo oziroma zapre pokrov žarne niše. Na grob položi cvetje. (2) Najemnik groba lahko do dokončne ureditve groba na grob postavi začasno obeležje. 9 Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču 21. člen (vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču) (1) Obisk pokopališča je dovoljen v času, ki ga določi in javno objavi upravljavec, pri čemer upošteva letni in zimski čas. (2) Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir na pokopališču tako, da: • skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte; • oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb; • določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba, • izvaja storitve pokopališko pogrebnega moštva; • vodi evidenco o grobovih in pokopih; • organizira in nadzira dela na pokopališču; • skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici; • skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora; • z izdajo pisnega soglasja za izvedbo kamnoseških del za končno ureditev groba. (3) Kamnoseška dela se lahko opravljajo le od ponedeljka do petka med 7.00 in 20.00 uro, sobota do 12.00, vendar ne v času pogreba. Kamnoseška dela ni dovoljeno izvajati med 29. oktobrom in 2.novembrom. 22. člen (prepovedi) (1) Obiskovalec pokopališča je dolžan ob vstopu na pokopališče opustiti vse, kar bi bilo zoper pieteto do umrlih in se obnašati na pokopališču in njegovi neposredni bližini tako, da izkaže ustrezno spoštovanje do umrlih, drugih obiskovalcev in samega kraja. (2) Na pokopališčih v občini ni dovoljeno zlasti: • nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove; • odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora; • onesnaženje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov; • vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča; • brez soglasja upravljavca opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti, ob nedeljah in praznikih ter med 29. oktobrom in 2. novembrom. • vstop s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom, vožnja, ustavljanje in Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 parkiranje, razen za potrebe opravljanja dejavnosti upravljavca in ureditve ali vzdrževanja groba. 10 Način oddaje grobov v najem 23. člen (oddaja grobov v najem) (1) Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe v skladu s tem odlokom. (2) Najemnik groba je lahko je praviloma ena pravna ali fizična oseba. (3) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela. (4) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom. (5) Pogodba o najemu groba mora določati zlasti: • osebe najemnega razmerja; • čas najema; • vrsto, zaporedno številko in zvrst groba; • osnove za obračun višine letne najemnine in način plačevanja; • obveznost najemojemalca glede urejanja grobov, oziroma prostora za grob; • ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca iz te pogodbe in druge obveznosti najemojemalca:če najemojemalec zamuja s plačilom, prejme opomin, če ne plača v dodatnem roku, sledi postopek izvršbe. Če najemojemalec nima poravnanih obveznosti 1 leto, sledi prekinitev najemne pogodbe in odstranitev nagrobnika. 24. člen (oddaja prostora za napisno ploščo v najem) Naročnik pogreba lahko plača napis na spominskem obeležju v višini dejanskih stroškov. 11 Posegi v prostor na pokopališču 25. člen (posegi v prostor na pokopališču) (1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča. (2) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom. (3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v 15 dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor. (4) Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna. (5) Če najemnik ne vzdržuje nagrobnega spomenika in groba v celoti in je nagrobna oprema v takšnem stanju, da pomeni nevarnost za obiskovalce pokopališča ali sosednje grobove ali grob zaradi neurejenosti kvari izgled pokopališča, se šteje grob za opuščenega. 12 Grobovi 26. člen (zvrsti grobov) Na pokopališčih v občini so naslednje zvrsti grobov: • enojni grob stari del, enojni grob novi del • razširjen enojni grob stari del, razširjen enojni grob novi del • družinski grob stari del, družinski grob novi del • razširjen družinski grob stari del,razširjen družinski grob novi del • četverni grob stari del,četverni grob novi del • družinska grobnica • žarni grobovi, • prostor za raztros pepela. 13 Okvirni tehnični normativi za grobove 27. člen (grobovi) (1) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni. (2) Otroški grobovi so tisti, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare. (3) Družinski grobovi so tisti, kjer je grobni prostor večjih dimenzij od enojnega grobnega prostora. (4) Grobnice imajo v celoti obzidan podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. (5) Na pokopališčih so grobovi naslednjih dimenzij: Vrsta groba Dolžina Širina Enojni grob 2,40m 1,20m Dvojni grob 2,40m 2,40m Otroški grob 1,20m 0,60m Minimalne mere za grob so: dolžina 2,20m, globina 1,80m oziroma najmanj 1,20m za otroški grob. Višina nagrobnika od tal do vrha nagrobne plošče lahko sega do višine max. 1,20 m, za žarna polja pa max. do višine 0,80 m, širina pa mora biti primerna velikosti grobnega prostora. Postavljanje nagrobnikov in sajenje okrasnega grmičevja mora biti v skladu z načrtom ureditve pokopališča in soglasjem upravljalca pokopališča.« Na novem delu pokopališča Frankolovo od 2. vrste naprej je določena enotna ureditev nagrobnikov. Dimenzija obrobnika je: širina 240 cm in dolžina 220 cm. Spominska plošča je pravokotne oblike v dimenziji: širine 100 cm in višine 65 cm in je postavljena pravokotno na sredini čelne stranice obrobnika. Za žarne grobove je določena dimenzija: -obrobnika v širini in dolžini 80 cm, -nagrobne plošče v širini 60 cm in višini 65 cm. 28. člen (žarni grobovi) (1) Žarni grobovi so talni. V žarne grobove se pokopavajo le žare. (2) Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča. 29. člen (mirovalna doba za grobove) (1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajši od desetih let. Št. 12/522.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 (2) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe, razen za pokop z žaro. 14 Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture in storitev 30. člen (cenik) Za uporabo pokopališča, pokopališke objekte in naprave ter drugo pokopališko infrastrukturo plačujejo uporabniki oziroma najemniki naslednje cene, ki jih potrdi občinski svet : • cena uporabe poslovilnega objekta ali mrliške vežice, • cena pogrebnega moštva ter izkopa in zasutja grobne jame, • cena prve ureditve groba, • cena najema groba( grobnina). Grobnino določi občinski svet Občine Vojnik s sklepom, ki se objavi v uradnem glasilu občine . 15 Pogrebna pristojbina 31. člen (pogrebna pristojbina) (1) Občina lahko določi pogrebno pristojbino. (2) Pogrebna pristojbina je denarni znesek, ki ga lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki ga upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba. (3) Pogrebno pristojbino, določi občinski svet Občine Vojnik s sklepom, ki se objavi v uradnem glasilu občine. 16 Nadzor 32. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinska inšpekcija (2) Pri izvajanju nadzora lahko inšpekcija izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotovitev izvrševanja določb tega odloka. 17 Prekrški 33. člen (prekrški) (1) Z globo 500,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik če: • odlaga odpadke izven za to določenega prostora; • onesnažuje pokopališkeo bjekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade, • brez soglasja upravljavca opravlja prevoz kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti, • vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom ali drugim vozilom. • opravlja vožnjo, ustavljanje ali parkiranje na pokopališču, razen za potrebe opravljanja dejavnosti upravljavca in ureditve ali vzdrževanja groba. (2) Z globo 300,00 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 100,00 EUR se kaznuje fizična oseba, ki se • nedostojno vede, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove; • odlaga odpadke izven za to določenega prostora; • onesnažuje pokopališkeo bjekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade; • vodi živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča; • brez soglasja upravljavca opravlja prevoz kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti, • vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom ali drugim vozilom. 18 Končna določba 34. člen (prenehanje veljavnosti in začetek veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališkem redu (Uradni list RS št. 17/1996, 74/2001, 30/2011, Uradno glasilo slovenskih občin št. 21/2012). Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka:032-0005/2019/4 Datum:4.4.2019 Občina Vojnik Branko Petre, župan OBČINA ZAVRČ 559. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Zavrč za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št, 94/07-UPB2, 27/08-odl.US, 76/05, 100/08-odl. US, 79/09, 14/10-odl. US, 51/10, 84/10-odl. US in 40/12-ZUJF); 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 14/13 popr., 110/11-ZDIU12, 46/13-ZIPRS1314-A, 101/13 ZIPRS1415 in 101/2013) in 14. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 60/18) in Odloka o proračunu Občine Zavrč za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 60/2017 in 4/2019), je Občinski svet Občine Zavrč na 3. redni seji dne, 25.04.2019 sprejel, ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ZAVRČ ZA LETO 2019 1. člen Odlok o proračunu Občine Zavrč za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 60/2017 in 4/2019) se v 2. členu spremeni tako, da se glasi: (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Št. 12/523.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.545.997,14 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.228.762,14 70 DAVČNI PRIHODKI 1.114.859,00 700 Davki na dohodek in dobiček 1.028.021,00 703 Davki na premoženje 64.688,00 704 Domači davki na blago in storitve 22.150,00 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 113.903,14 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 87.110,00 711 Takse in pristojbine 1.800,00 712 Globe in druge denarne kazni 1.500,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 23.493,14 72 KAPITALSKI PRIHODKI 8.085,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 5.585,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 2.500,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 309.150,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 309.150,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 0,00 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.566.680,51 40 TEKOČI ODHODKI 805.021,09 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 196.930,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 32.035,00 402 402 Izdatki za blago in storitve 388.373,09 403 Plačila domačih obresti 15.550,00 409 Rezerve 172.133,00 41 TEKOČI TRANSFERI 575.697,00 410 Subvencije 55.760,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 300.450,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 79.700,00 413 Drugi tekoči domači transferi 139.787,00 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 154.392,42 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 154.392,42 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 31.570,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 18.000,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 13.570,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -20.683,37 B. RAČUN FINANČIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALKSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 60.000,00 50 Zadolževanje 60.000,00 500 Domače zadolževanje 60.000,00 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 78.030,00 55 Odplačilo dolga 78.030,00 550 Odplačila domačega dolga 78.030,00 IX. SPREMEMBA STANJA NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -38.713,37 Št. 12/524.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -18.030,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI. + X. - IX.) 20.683,37 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 38.713,37 9009 Splošni sklad za drugo 38.713,37 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Zavrč. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Spremeni in dopolni se 4. člen Odloka o proračunu Občine Zavrč za leto 2019, tako da se glasi: Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom, 2. taksa za obremenjevanje voda, 3. taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, 4. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, 5. prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo, 6. prihodki od komunalnega prispevka, 7. drugi prihodki, ki jih določi občina, 8. koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, 9. koncesijska dajatev za gozdove. Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni. 3. člen Spremeni in dopolni se 8. člen Odloka o proračunu Občine Zavrč za leto 2019, tako da se glasi: Proračunski skladi so: 1. Proračunska rezerva oblikovana po ZJF V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Proračunska rezerva za naravne nesreče se v letu 2019 oblikuje v višini 17.000,00 EUR in Proračunska rezerva iz rezerv države v višini 150.633,00 eur. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Doda se 11. a. člen Odloka o proračunu Občine Zavrč za leto 2019, tako da se glasi: Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko zadolži do višine 535.500,00 eur. 5. člen Ostala določila Odloka o proračunu Občine Zavrč za leto 2019 ostajajo nespremenjena. 6. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-01/2017-007 Datum: 25.04.2019 Občina Zavrč Slavko Pravdič, župan Št. 21/26.4.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 802 OBČINA BENEDIKT 488. Sklep o spremembi meje med Občino Benedikt in Občino Sv. Ana 489. Sklep o spremembi meje med Občino Benedikt in Občino Gornja Radgona 490. 491. 492. 493. 494. 495. 496. 497. 498. 499. 500. 501. 502. 503. 504. 505. 506. 507. 508. OBČINA BLED Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda na področju kulture v Občini Bled Zavod za kulturo Bled OBČINA BRDA Zaključni račun proračuna Občine Brda za leto 2018 Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Brda 02 Sklep o soglasju k ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu Sklep o ukinitvi javnega dobra Sklep o ukinitvi javnega dobra Stran 682 682 Stran 683 Stran 683 684 693 693 693 OBČINA CERKLJE NA Stran GORENJSKEM Zaključni račun proračuna Občine 693 Cerklje na Gorenjskem za leto 2018 Dopolnitev načrta ravnanja z 694 nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2019 Sklep o izvzemu zemljišč iz javnega 695 dobra OBČINA DESTRNIK Stran Sklep o spremembi poteka meje med 696 Občino Destrnik in Mestno občino Ptuj - parcela št. 681, k.o. Janežovci OBČINA DORNAVA Stran Javni razpis za (so)financiranje 696 programov drugih društev za ohranjanje naravne in kulturne dediščine iz proračuna Občine Dornava za leto 2019 Javni razpis za (so)financiranje 697 programov in projektov kulturnih in drugih društev iz proračuna Občine Dornava za leto 2019 Javni razpis za izvedbo koncerta 698 pevskih zborov v Občini Dornava Javni razpis za izvedbo koncerta-ov v 699 Občini Dornava Javni razpis za sofinanciranje 699 programov športa v Občini Dornava za leto 2019 OBČINA DUPLEK Stran Zaključni račun proračuna Občine 700 Duplek za leto 2018 Odlok o dopolnitvi Odloka o načinu 702 opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Duplek Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun 702 storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Duplek Tehnični pravilnik o ravnanju s 705 komunalnimi odpadki v Občini Duplek 509. 510. 511. 512. 513. 514. 515. 516. 517. 518. 519. 520. 521. 522. 523. 524. 525. 526. OBČINA GORNJI GRAD Stran Odlok o organizaciji in delovnem 720 področju Občinske uprave Občine Gornji Grad Odlok o ustanovitvi in izdajanju Glasila 724 Občine Gornji Grad Sklep o imenovanju podžupana Občine 725 Gornji grad Sklep o odkupu zemljišča 726 Sklep o sprejetju cen gospodarskih 726 služb Sklep o sprejemu cen oskrbe z vodo, 726 vodarine in omrežnine za vodovod OBČINA LOVRENC NA POHORJU Stran Odlok o proračunu Občine Lovrenc na 726 pohorju za leto 2019 Zaključni račun proračuna Občine 730 Lovrenc na Pohorju za leto 2018 Odlok o spremembah in dopolnitvah 731 Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Letni program športa Občine Lovrenc 732 na Pohorju za leto 2019 Sklep o potrditvi cene izvajanja storitev 733 obvezne javne službe odvajanja komunalne odpadne vode Sklep o določitvi višine 734 subvencioniranja cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2019 Sklep o potrditvi elaborata izvajanja 735 storitev obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini lovrenc na pohorju za leto 2019 Sklep o potrditvi mesečne vrednosti 735 omrežnine za izrabo javne infrastrukture po kateri se izvaja oskrba s pitno vodo za leto 2019 Sklep o potrditvi cene izvajanja storitev 736 obvezne javne službe oskrba s pitno vodo v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2019 Sklep o potrditvi elaborata o oblikovanju 736 cene izvajanja storitev gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju v letu 2019 Sklep o določitvi višine 736 subvencioniranja cene izvajanja storitev obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2019 Sklep o določitvi višine cene omrežnine 738 za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav za odvajanje komunalne odpadne vode v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2019 Št. 12/4.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 527. Pravilnik o ukrepih na področju socialnega varstva in pomoči družini v Občini Lovrenc na Pohorju OBČINA MAKOLE Stran 528. Sklep o soglasju k ceni 742 socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu OBČINA MARKOVCI Stran 529. Odlok o dopolnitvi Odloka o načinu 742 opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Markovci 530. Sklep o pridobitvi statusa grajenega 742 javnega dobra v k.o. Markovci 531. Sklep o pridobitvi statusa grajenega 743 javnega dobra 532. Odlok o spremembah in dopolnitvah 743 Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj 533. Zaključni račun proračuna Občine 743 Markovci za leto 2018 534. Sklep o ceni oskrbe avtodomov na 744 postajališču za avtodome v Zabovcih OBČINA MIRNA PEČ Stran 535. ODlok o spremembah in dopolnitvah 744 Odloka o proračunu Občine Mirna Peč za leto 2019 - 1. Rebalans 2019 536. Zaključni račun proračuna Občine 745 Mirna Peč za leto 2018 537. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno- 747 izobraževalnega zavoda Osnovna šola Toneta Pavčka 538. Sklep o izdaji soglasja k ceni socialno 750 varstvene storitve pomoči družini na domu 539. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 750 OBČINA MISLINJA Stran 540. Zaključni račun Občine Mislinja za leto 751 2018 541. Odlok o postopku za sofinanciranje 752 izvajalcev letnega programa športa v Občini Mislinja 542. Pravilnik o sofinanciranju ravnanja z 755 azbestnimi odpadki v Občini Mislinja 543. Pravilnik o sofinanciranju malih 756 komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Mislinja 544. Letni program športa Občine Mislinja z 758 merili za sofinanciranje športnih programov in prireditev, najema in upravljanja objektov, sofinanciranja investicij v športne objekte ter sofinanciranja trenerskega kadra za leto 2019 OBČINA NAKLO Stran 545. Odlok o rebalansu proračuna Občine 759 Naklo za leto 2019 OBČINA PREVALJE Stran 546. Zaključni račun proračuna Občine 761 Prevalje za leto 2018 547. Sklep o določitvi vrednosti točke za 762 izračun občinskih taks v Občini Prevalje za leto 2019 OBČINA RADENCI Stran 548. Zaključni račun proračuna Občine 762 Radenci za leto 2018 549. Odlok o postopku in merilih za 763 sofinanciranje letnega programa športa v Občini Radenci 550. Pravilnik o sofinanciranju kulturnih 779 društev Občin Radenci 551. Pravilnik o sofinanciranju socialnih 782 programov društev na območju Občine Radenci 552. Pravilnik o sofinanciranju programov in 784 projektov drugih društev v Občini Radenci 553. Sklep o odpravi Sklepa o financiranju 785 obnove vodovodnih priključkov in vgradnji vodovodnih jaškov OBČINA RUŠE Stran 554. Odlok o proračunu Občine Ruše za leto 786 2019 555. Zaključni račun proračuna Občine Ruše 788 za leto 2018 556. Pravilnik o ukrepih na področju 789 socialnega varstva in pomoči družini v Občini Ruše OBČINA VOJNIK Stran 557. Odlok o predmetu in pogojih za 791 podelitev koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Vojnik 558. Odlok o pokopališkem redu v Občini 794 Vojnik OBČINA ZAVRČ 559. Odlok o spremembah Odloka o 799 proračunu Občine Zavrč za leto 2019