Leto 6. Štev. 2. PRILOGA ZA MLADINO. 1937. febr. 8.
Mladenka Marija, pomagaj mladini.
Marijika! Podloga tvojih jakostije bila velika ponižnost. Iz te ponižnosti je izvirala lepa cvetka pokorščine. Ar si ponižna bila, št nikaj ne sebi pripisala, da je tvoje, nego vse dobromi Bogi. On ti je dao lepo telo, zato si je čuvala, ka je ostalo nedažno, ka je nosilo v sebi deviško dušo. Neizmerno bi se Bogi zamerila, če bi oskrunila i vrazila tisto telo z kakšim nedostojnim grehom, štero ti je Bog dao, da je čuvaš za njegčvoga Sina, ki šče v njem prebivati, kak tvoj sin. Iz te ponižnosti je popolnoma bogala svoje stariše, ar je v njih gledala samoga Boga. Bog je mesto sebe dao njej siariše, ki do jo odgajali za dobroga Boga. Najvekša neza-hvalnost do Boga bi bila pred njov, če stariše samo ednok ne bi bogala. Boga ne bi potem bogala, ki njej je tak lepo dušo dao, ki jo je pozvao na visiko stopnjo milosti i dike nebeške.
Draga mladina! Olej te svetli zgled, kakša moreš tudi ti biti. Glej na te zgled i se ravnaj po njem. Bodi ponižen dečko, bodi ponižna dekla. Vse, ka mata, mata od Boga, zato nemata zroka, da bi se s kemkoli zvišavala. Hvalo morata davati Bogi za vse, ka mata. Najbole pa morata zahvalniva biti za to neskončno veliko miloščo, ka smeta Jezušovo sveto Telo k sebi jemati, ka sta pozvaniva na nebeško bože gostii-vanje, kde ta kralevsko čast nosila vse večne čase. Zato pa za to veliko božo dobroto čuvajta svoje telo vse nedostojnosti,
vse nečistosti, to se včita od najčistejše mladenke Marije ob prvim. Ob drugim pa se včita od nje bogavnostt, pokorščine. Bogajta svoje stariše, očo i mater i vse, ka je ne proti božoj zapovedi. Če Bog kaj prepovedava, samo tisto ne bi smela bogati, če bi vama starišje zapovedavali, driigd pa vse morate bogati, ar vajni oča i mati v bolem imeni zapovedavata, kajti po veliko j božoj dobroti je Bog vama po starišaj dao živlenje. Najvekši kinč sta po starišaj dobila, živlenje i to dvoje, telov-no i potem pri svetom krsti duševno, kda so vaj vajni dobri starišje dali po rojstvi taki okrstiti.
Dečki i dekline, hodite na poti Marije mladenke v ponižnosti i bogavnosti. Ta pot pela v nebo.
Marijine družbe.
Slovensko dekle, tvoj poklic in služba!
Drago slovensko dekle! Te vrstice posvečam samo tebi! Naj ti bodejo vodnice skozi celo tvoje življenje! V najlepših letih si sedaj. Najlepše in najnežnejše cvetje siplje pomlad življenja na vsa tvoja pota. Ti sama si sredi tega cvetja — najlepši cvet! In vendar neveš, kaka bo tvoja bodoča življenska pot! Ali bo še nadalje tako solnčna in jasna, ali pa morda vsa trnjeva! Bog edini ve za njo! Veruj mi pa, draga deklica, da bodeš srečna, ako se bodeš skozi vse življenje ravnala po Gospodovih naukih ter hodila po potih čednosti, ki jih uči sveta vera!
Drago dekle! V letih si, ko si lahko izbereš poklic, kateri te najbolj veseli. Ženski poklici so različni. Zato si lahko izbereš po svoji volji tistega, v katerem misliš, da se boš počutila najbolj srečno in zadovoljno! Poklici so višjega in nižjega stanu. Če ti razmere dopuščajo posvetiti se višji izobrazbi in če čutiš veselje do nje, boš to gotovo tudi storila. Veruj mi pa, drago dekle, da vsaki stan prinaša človeku srečo in ljubo zadovolj-nost, — ako je izbran po dobrem, resnem premisleku! Ne samo ogromna poslopja, v katerih deluje toliko mladih deklet, ampak tudi nizka, borna kočica nam daje srečo in mir srca, tudi iz nje se razlega lepo petje zadovoljnosti! — Glej, kako mila in lepa je pesem „Eno rožco ljubim, — v mojem srcu spi!" ta pesmica je prav gotovo vsaki izmed deklet dobro znana. V zadovoljnem srcu kraljuje sreča življenja, tam ima svoj dom! Nekatera dekleta žele doseči kaj višjega, ter se pospeti iz svoje priprostosti, — do najvišje stopnje! — Mnogim je pri tem tudi sreča mila, — ali prava in stalna sreča to ni, ker je čestokrat dosežena po nepošteni poti. Dekle, ki zaupa v božjo vsemogočnost, bo iskala le v Bogu svojo srečo in pričakovala le od Njega pomoči! — Deklica, ki si si izbrala poklic, kateri, misliš, da te bo za stalno osrečil, o nepozabi nikdar, da si ga dosegla
po božji volji. Zato izvršuj svoje delo, kateremu si se posvetila, ločno in vestno, da bo v veselje tebi sami in ljubemu Bogu. Ako pa si pod vodstvom drugih, kot pomočnica, bodi poštena in marljiva. — Tako boš dosegla sčasoma pri njih zaupanje in spoštovanje. Dobro in pošteno dekle najde povsod zaslužka. Ob svojih prostih urah pa si odpočij. Vem, da boš našla takoj prijateljska srca, ki te bodejo vabila v svojo družbo. O drago dekle! Svetujem ti, — sklepaj prijateljstvo s takimi osebami, ki so poštene, išči družbe in razvedrila tam, kjer se spoštuje sveta vera in ima svoje središče — božja ljubezen. Pomisli, drago dekle, da je v vedni nevarnosti tvoja čast in poštenje. „0 varuj cvet svoje mladosti skrbno in ljubeče, — ker on je višek tvoje življenske sreče!" Ljubo dekle! Če pa ti ni dano, da bi si izbrala kak poklic in si moraš kot priprosta služkinja služiti svoj kruh, — ne žaluj radi tega! Bodi prepričana, da so pridne roke vredne mnogokrat več, ko zlate gore. Deklica bodi zvesta gospodarju, pri katerem si v službi. Izpolnjuj rada in vestno vse dolžnosti, ki ti jih nalaga služba. Nikar pa ne služi gospodarju, ki se ne strinja z zapovedjo svete vere, ali jo mogoče celo zaničuje! Lepota tvoje duše je vredna več, kakor vse najboljše službe, ako ne žari v njej luč svete vere! Ne menjavaj pogosto svoje službe. Potrpi, če ni vse tako, kot si ti želiš. Mnogokrat res ni za prestati pred strogo in sitno gospodinjo, zato si ubogo dekle, ki ni navajeno sitnega napadanja, mora poiskati kaj boljšega! Večkrat pa leži krivica tudi na služkinji sami. Vsaka gospodinja zahteva od služkinje red in snago, katero pa marsikatera sama rada prezira in opušča. Ako hočeš dopasti svoji gospodinji, drago moje dekle, bodi pri delu, ki ti je odkazano, točna! Ne ugovarjaj svoji delodajalki, ne raznašaj okrog stvari, ki se doma gode. Le tako boš dopadla svoji gospodarici in postala boš sčasoma njena zaupnica! Tvoja gospa bo našla v tebi svojo najboljšo podporo in moč,—ti pa v njej svojo najboljšo svetovalko! Ljubo moje dekle! V službi, posebno taki, kjer je več dela, je res zelo težko izpolnjevati svoje verske dolžnosti! Kar je v veliko škodo vsaki služkinji. Glej pa vedno nato, drago dekle, da boš vsaj ob nedeljah in praznikih pri sveti maši. To si izprosi od svoje gospodarice, prosim te! Videla boš, da bo blagoslovljeno vsako tvoje delo in bo božji blagoslov vedno s teboj! Tako boš stopala skozi življenje s srečo v duši in
sladki mir bo obdajal vso tvojo notranjost. —--Ljuba in
draga boš Bogu in ljudem!	Vika Razlagova.
Ne pij!
Pravijo, ki prej alkohol žejo gasi. Verješ ti to? Če bi jo gasio, te bi po par kupicaj izpitoga alkohola žeden človek ta nehao pilo. Vidimo pa ravno nasprotno. Kemveč ga požlepa, tem bole je žeden, tem več ga žele. Te pa alkohol ne gasi žeje, nego jo vužiga. To kažejo dejstva. Nikdar ne veri zato, draga mla-
dina, da si žejo pogasiš, ali da se okrepiš, če alkohol piješ, nego nasprotno, žejo si povekšaš i moč pa zgubiš, kak smo to v decemberskom snopiči z peldami dokazali.
Lejko pa alkohol segreva, če že ne da moči pa ne gasi žeje? Tiidi ne. Samo na videz segreva, v istini pa jemle toploto iz tela. Gda što pije kakši alkohol, njemi lica rdeča postanejo i čuti nekšo toploto. Ali v istom časi, kda alkohol požene krv bliže k zraki, tiidi toploto požene iz tela bliže k zraki, ka ta začne izhlapeyati, to je po domačem povedano, toploča se začne z človeka vokaditi. Poskiišnja je dognala, da ma telo po pili alkohola menje topline, kak pa brez pitja alkohola. Zmerili so človečega tela toploto pred pilom pollitra vina i po pili pollitra vina. Pa gledajte, pred pilom je 0.2 stopinj toplejše bilo, kak po pili, to je po v pili je od 0.3 na 0.5 C° spadnola toplota.
Če gledamo kalorije, to je tisto toploto, štero da hrano teli i pilo, pridemo pri alkoholi na zadnje mesto. Kalorija se pravi tista toplota, štera je potrebna, da se voda segreje na 1 C° stopinjo. Hrana i pilo gori v človečem teli i povzroča toploto. Ali kakša razlika je pri toj toploti. Grahšček da na priliko 6550 kalorij, krumpli dajo 14000, kruh 7800, mleko 3550, zmočaj 3700, cuker 8200 kalorij, če kupim te reči vsako za 10 Din. Če pa kupim za 10 Din. vina, dobim samo 500 kalorij. Nikaj dosta več je ne pri pivi i žganici. Vsaki pameten človek zato mora priznati, da alkohol da najmenje toplote. Če mesto njega pojem ta-njer krumpišove župe, me ta 26-tikrat bole segreje, kak pa za isto ceno kiipleno vino. Pametnomi dečki je to zadosta. Nespa-metnomi pa itak zobstom gučimo. Nansen, znanstvenik, ki je potiivao na mrzeo severni tečaj, eto piše: „Po mojem mišlenji i po mojem izkustvi, je popolnoma naopačno mišlenje, ka je pod mrzlim podnebjom potrebno vživanje alkohola. To je ne samo nepotrebno, nego celo škodlivo je. Kak znamo, alkohol zniža telovno toploto i ravno zato je v mrzloj klimi najtežje zdržati z tov znižanov toplotov. I če k tomi prido šče telovni trudi, alkoholne pijače znajo popolnoma vničiti človeka".
Kak smo više povedali, alkohol da najmenje kalorije. Kalorija je hranilna moč. Toplota, štera nastane po prebavlanji želodca, hrani človeka. Najmenje kalorije, to je hranilne moči ma pa alkohol. Če bi človek, na priliko denem, šteo z samoga piva živeti, bi mogeo na den spiti 24 litrov pive. Imenitni kemik, Lieb piše: „Dnesden že moremo z računskov gotovostjov dognati, da mela na nožinom špici več hrane da za okrepitev krvi, kak ročka najbolšega piva, pa ki dnevno spije edno ročko toga piva, skoz celo leto dobi komaj teliko hranilne snovi, kak se najde v ednom funti kruha".
Če ščeš, draga slovenska mladina, svojemi ubogomi narodi spraviti bolšo bodočnost, kak lepo spevle pesem Slov. krajine: Veselte se sini, hčeri, Dočakate lepše še dni, te moraš biti popolnoma trezna tak moška, kak ženska mladina,
Dijaška kongregacija v M. Soboti.
Začeli smo šolsko leto 1936/37. na gimnaziji, a brez verouka. Vsak zaveden katoličan bo rekel: »Začeli ste to šolsko leto brez prave podlage, kajti nauk o veri v Boga je tisti, ki nam daje prave smernice v življenju". Ima popolnoma prav. Posebno mi kongreganisti smo verouk močno pogrešali. Nekateri iz nasprotnih vrst so bili zelo veseli, da se ni treba še verouka učiti, saj je po njihovem mnenju verouk bolj stranski predmet.
Mislili smo, da se nam bliža Španija, kajti tudi tam so odpravili najprej verouk iz srednjih šol in zdaj poglejte kaj se tam godi, katoličane preganjajo in jih morijo. Samo en primer, katerega sem čital v „Slovencu", o grozotah v Španiji.
Komunisti so nalovili ljudi, stare in mlade, obojega spola. Bili so tam starčki, možje in žene in dekleta v cvetočih letih. Videl si matere z majhnimi otroci. Odgnali so vse v neki izsušeni ribnik. Okrog ribnika so stražili vvojaki; v grmovju zraven ribnika pa je bila skrita strojnica. Čez nekaj časa pripeljejo z auto-mobilom petrolej in ga spustijo na te uboge reveže in s petrolejem polite ljudi zažgejo. Nato se še oglasi strojnica in pokonča vse, ki so bili v ribniku.
To je delo komunistov. Tako se godi tam, kjer vržejo Boga iz šol in namesto križa zavlada puška, to je sad komunizma. Če bodo tudi prinas vrgli Boga iz šol in ^verouk odstranili, lahko pričakujemo isto, kar se godi danes v Španiji. Upam, da prinas še do tega nebo prišlo, a bodimo čuječi.
Hvala Bogu, smo s 5. decembrom dobili verouk. Poučuje ga g. Šoštarec Alojz, soboški kaplan. Zelo smo zadovoljni z njim, ker stvar vzame resno, kot se spodobi.
S tem je tudi naša kongregacija dobila svojega voditelja, kajti doslej je vse skupaj spalo. Tudi nekateri gospodje profesorji se zanimajo za naše kongregacijsko živlenje i nam hočejo vcepiti katoliškega duha v srca z raznimi predavanji, vsa čast jim in hvala.
Vsak teden se zbiramo k sestankom, kjer se spodbujamo za lepo, krepostno življenje. Predavanje ima kateri od kongre-ganistov ali eden izmed profesorjev, za kar smo jim zelo hvaležni.
Na Brezmadežno smo priredili lepo akademijo in igro „Ani-ma" (duša). Naše skromne proslave se je udeležilo nekaj odličnih gostov iz Sobote in so bili zelo zadovoljni. Posebno se je izkazalo 12 kongreganistov iz Martinišča, z zborno deklamacijo »Mi smo otroci iz zarje rojeni". V tej deklamaciji smo izjavili, da smo Marijina mladina, mladina, ki vriska in poje ; mladina cerkvi in papežu zvesta do groba!
Skromna je bila naša proslava, a toliko bolj so bile sva-tovsko oblečene naše duše, ki so zjutraj prejele Jezusa v svoja čista, nedolžna srca.
Vsem kongreganistom in kongreganistinjam v Slovenski krajini in tudi izven nje, daleč v tujini, pošiljamo soboški kongreganisti, prisrčen pozdrav. — Po Mariji k Jezusu.
Na pragu novega smo leta!
Na pragu novega smo leta,	Naj prva misel v novem letu,
zašlo je staro, v večnost zatonilo,	poplava v dalj po širnem svetu,
z bolestmi in sladkostmi je minilo,	med brate španske, ruske tudi,
nikoli več ne bo se povrnilo.	naj k veri pravi to jih budi.
Načrti so se zjalovili,	Molitev naša naj jih spremlja,
v brezmejno večnost zatonili, naj sleherni sliši, čuti zemlja, zdaj upi novi, nova djanja,	naj vodi jih na pravo pot,
naj misel bode nam vsakdanja, in reši drugoverskih zmot!
Mir. Lesnik.
Pisma naših misljonarčkov.
Bagnolo, Piemonte, Italija.
Prečastiti gospod!
Težko si je predstavljati, koliko različnih občutkov se vzbude v človeku že dolga leta prebivajočemu v tujini, ko sliši svoj materinski jezik. Kako se srečnega počuti, ko se more z čem kaj od domovine pogovoriti! A kaj še pa, ko dobi list, kateri mu govori v jeziku, v katerem mu je govorila pred leti njegova mati, v katerem je prvič slišal božjo besedo, v katerem je prvič dvignil Vsemogočnemu svojo molitev. Prav iz srca se zahvalim Vam, prečastiti, da mi pošiljate Marijin List. Kar ganjen sem bil, ko sem dobil prvo številko tega leta. Samo v tujini se človek nauči ceniti pravilno domačo knjigo, domače liste. Vsak mesec je čaka kot prijatelje, ki mu prineso novic od doma, ki ga veže na dom.
Želel bi tudi dobivati naše MNoyinea, ker te prineso malo pogosteje sporočila od doma in tudi natančneje. Nevem, če se bo dalo: upam da se bo.
Jaz se nahajam v Bagnolu, mestece oddaljeno kakih 60 km od Turina. Delam v zavodu skupno z g. Jože Kreslinom iz Sr. Bistrice. Imamo tukaj okoli 200 gojencev notranjih, ki obiskujejo gimnazijsko šolo doma v zavodu. Dobivajo hrano, knjige in vse druge potrebščine popolnoma brezplačno. Gojenci so večinoma vsi Lahi, a so pa tudi nekateri Nizozemci, Litvanci, Čehi itd. V prejšnjih letih je bilo v tem zavodu okoli 20 Slovenov naših. Ki so sedaj nekateri v misijonih, nekateri v Italiji in v drugih državah v Evropi. Z g. Kreslinom asistirava in poučujeva nekatere predmete.
Kolikokrat gledam te privilegirane, z vsako božjo dobroto obdarovane gojence, si mislim na mladino Slov. krajine, še večinoma zdravo na duši in telesu, a vedno v nevarnosti, da jo moderni grešni svet popači in zapelje na krive poti. Da bi jo ljubi Bog obdaril vsaj z eno tako ustanovo, kot je tukajšnja, posebno za uboge kmetske sinove: koliko bi jim to koristilo!
Priporočam se Vam v molitev! Vaš vdani v Srcu Jezusu in Marije.
Zorko Štefan, Salezijanskl klerikjz Ižakovec.
pismo mlsljonarčka, Kreslln Ignacija, brati misijonarski, Martini v Italiji, oba Iz Gor. Bistrice.
Bogota, Kolumbija, J. Amerika.
Ltibi Martin!
Prav lepo te pozdravim, dragi brat. Ti želem blaženo novo leto: naj bo puno veselja ino sladkosti, sreče i mira.
Sem prišeo v to mesto, v Oratorij toga mesta, štrtoga decembra leta 1935. V Mosqueri sem prav dobro izpite opravo, potem pa duhovne vaje i zdaj sem tu na poli, gde je dosta cvetic za salezijanski ograd, dosta sadii ino žetve za Gospodovo žit-nico. Tu mamo osnovne šole z 300 šolari med šolskim letom: zdaj so skoro vsi na počitnicaj, samo 60 jih je v zavodi. Jaz se mam jako dobro, prav veseo sem ino zdrav, hvala Bogi; nadzorujem v spalnici, v kapeli, v obednici, v učilnici, na iz-prehodi, na dvorišči, povsod. Ta nas je samo šest salezijancov: g. ravnateo, g, prefekt, g. spovednik, jaz i eden Italijan (Tabellini) asistenta, pa eden sobrat pomočnik. Dečki so nešteri preči priletni ino nešteri so mali i mladi. Dosta duševne koristi se jim lehko napravi: je obilno apoštolsko delo. Če smo Don Boskovi vučeniki, bomo jako srečni, ar to delo ma veliko tolažbo i obilno žetev, če smo verni našoj D. Boskovoj metodi. Sladkost i liibeznivost, veselje i pobožnost so edina orožja za to sveto vojsko, za prisvojitev duš, angelov za nebesa. Mi moramo saditi lepe cvetlice, liibe lelije, mi je moramo gojiti za nebeške grede, mi smo angelje v človečem plašči. Vzvišen je naš apos-tolat, je nebeški!
Jako dobro mi ide delo. Zgled so mi po sv. D. Boski g. Molimeris, (moj najbolši ino vzgleden asistent med gimnazijskimi šolami): na dvorišči veseo, prijazen, igra dosta i v drii-gom kraji, kde mora biti mučenje, strogost, resnoba, disciplina, pa to drži. Vse dela, da lubijo i se bojijo. Že vsi me poznajo, i me poštiijejo. Predstojniki so najbolši ino posebno g. ravniteo. Delava prav dobro i bratsko z Tabellini-jom. On je bio tu že prešnjivi dve leti i je eden sveti salezijanec. Vse je dobro, hvala Bogi. Celi den sem med decov i ž njimi. Dečki ido spat zdaj v počitnicaj ob 7l/2 i se zbudijo ob 6y2, navadno 11 viir spanja! Jaz gotovo ne tak, ar moram nadzoruvati i po zajtraj premišlavanje. To je salezijansko, sveto, veselo živlenje!
Tej dečki Kolumbijski (i mislim, da so takši vsi Ameri-kanci) so dosta bole jalni, premetni ino hudobni, kak Evropski-So bole lažlivi, laskavi, občiitlivi, kak tisti. Amerikanski karakter je žmeten, nerazumliv, skažlivi. Razmiti edno dete, je najvekša težava. Nemajo stanovitnosti v krepkosti. Veri mi, da je tak. Vsi tiijinci smo v toj sodbi ednoga mišlenja, tak Italijani, kak Nemci i Francozi itd. Moji kolumbijski tovariši v Mosqueri so bili ravno takši. Nevem od kod ta različnost med temi i nami, mogoče zavolo podnebja?
I Jugoslavija je preči tiha postala. Što zna, zakaj to? Liiba
domovina, češčena, pozdravlena. Ti želem srečno novo leto. Naj sveti našemi ludstvi. Zvezda edinosti, velikosti, lepote, sreče, vere, liibezni, moči, takša naj bo Zvezda mile Jugoslavije.
Te zavod je preči ubogi. Stoji na sredini mesta. Po ne-delaj pride v oratorij okoli 500 dece. Pridi k nam kralestvo Bože! Sem sam Slovenec. To je edina moja bridkost. Nemam nikoga, z šterim bi gučao slovenski, v svojem materinskom jeziki. Mislim, da že nebi znao gučati, že štiri leta, dva meseca i 10 dni sam v kraj od tebe, mojega luboga brata. To je dugo i žalostno! Kda se bova vidla ino znovič obinola? Kda? Na tom ali na drugom sveti!? Ino mojega očo, mojo mater, tistivi dra-givi osebi, moje brate ino sestre? Bog ve ... Zbogom ... I kda bom vmro? Mogoče prle kak dobiš to pismo? Zbogom vsi i vse. Bodiva svetiva salezijanca, vredniva sina sv. Ivana Boska, kak sv. Ciril ino Metod. Liibiva se v Gospodi ino Mariji, moliva eden za driigoga, zdaj v živlenji i posebno po smrti. Ti si moj brat: bodi mi vsikdar brat. Te pozdravim ino polubim v Srci Jezušovom, tvoj nepozableni i prisrčen dvakrat brat
Ignacij, salezijanec.
Kristusi Krali vesolstva.
O Kristuš Jezuš, tebe priznam za Krala vesolstva. Vse, ka je narejeno, je stvorjeno za tebe. Zvršavaj nad menov vse svoje pravice. Ka sem obliibo pri krsti, obnavlam: Odpovem se Satani i vsem njegovim delom i vsoj njegovoj gizdi, i oblubim, da bom živo kak dober kršče-nik. Prav posebno se pa zave-žem, da včinim vse, ka je v mojih močeh, da bodo zmago slavile pravice Boga i tvoje Cerkve.
Bože Srce Jezušovo, vsa svoja skromna djanja ti darujem z namenom, da tvoje sveto kra-liivanje priznajo vsa srca, i se tak nastavi po vsem sveti tvoje kralestvo miru. Amen. (Popolen odpustek ednok vsaki den. Pen. ap. 1923. 21. febr. Potrebna je spoved, prečiščavanje i molitev na nakanenje sv. Oče. Ki mesečno bar dvakrat hodi k spovedi, ali na tjeden bar petkrat k prečiščavanji, je oproščeni posebne spovedi.)
150. Hozjan Treza 0.50, Hozjan Štefan 0.25, Cigan Jožef 4, Šernek Angela 0.25, Zunič Ignac 5. — Izdano: Za tiskanje francoskih nabiralnih pol 200 Din. i za tiskanje slovenskih nabiralnih pol 230 Din. — Oča sirot povrni vsem v obllnosti. Odbor.
Na podporo Mar. Lista so daruvall v Din. sledeči: Edšidt Trezika, Gederovci iz Francije 10, Ojura Jožef, Sr. Bistrica 5, Horvat Alojz iz Francije 10, Fujs Adela iz Francije 5, Š. A. iz Francije 25, Kolenko Agica, Čren-sovci iz Francije 23, Kolenko Verona Odranci iz Francije 20, Gubič Franca žena, Trdkova prosi za blagoslov pri živini 10, Vučko Aga, D. Bistrica iz Francije 5. Drvarič Kristina iz Francije 5. — Marija povrni vsem I — Vrednik.
Keliko podpore smo dobili 1. 1936. za Mar. List. L. 1936. smo dobili 619.75 Din. podpore za Mar. List. Za te peneze smo pošilali brezplačno vse naše liste našim misijonarom i misijonarkam. Da bomo mogli ne samo nešternim, nego vsem misijonarom i misijonarkam vse naše liste brezplačno pošilatl, se priporočamo vernim i premožnim Mar. častilcom, da nam i v novom leti priskočijo z izdatnov podporov na pomoč. — Vredništvo M. Lista.
Na siromaško blagajno pri Domi sv. Frančiška v Črensovcih so daruvall v Din. sledeči: Gjura Jožef, Sr. Bistrica 5, Drvarič Kristina iz Francije 5, Tivadar Barbara Francija na sirotišnico Deteta Marijike 3.50, Maršič Ivan, Trnje iz Francije 25 na sirotišnico Deteta Marijike. — Dete Marija Vam naj bo plačnica! — Odbor.
Dari na tretjeredmško skfipščlno Sv. Frančiška, posvečeno Presv. Srci Jezušovomi v Črensovcih so leta 1936. darfivali v Din. sledeči: Ostalo od I. 1935. Din. 222.52, dari tretjerednikov iz Trnja 66.50, iz Žižkov 193, iz Črensovec 169.75, iz Turnišča i Gomilic 90, iz Hotize 25, iz G. Bistrice 50, iz D. Bistrice 50, iz Sr. Bistrice 22; Krampač Aga iz Francije 10. Na kruh siromakov sta darUvala Čurič Jožef, Trnje iz Francije od svoje prve plače 50, Kramar Verona, Chicago 205. SkUpno daruvano 1163.77 Din. — Izdatki v Din. 1. 1936: Knige dražbe Sv. Mohora 20, na kat. cerkev v Južnoj Srbiji 10, na Dom Srca Jezušovoga, Maribor, 20, Siromaškoj blagajni pri Domi sv. Frančiška v Črensovcih 200 za I. 1935, 2 ..Bogoljuba" 36, za obiiteo siroti tretjerednici Gjorek Mariji, D. Bistrica 60, Čurič Ani, siroti tretjerednici Žižki, na drya 52.50, za 400 žemeo sirotam črensovske fare za Božič 200, 2 .Odmeva" i 2 „Zamorčka" I. 1936 s kalendari 50, 5 „Kat. misijonov' za leto 1936-37. 60, 3 »Glasnik Srca Jezusovega" za leto 1936. Din. 50. Skiipno izdali 758.50 Din. Ostalo na 1. 1937. čistoga 405.27. - Sv. Frančišek povmi vsaki dar z liibeznostjov do Boga!
K podpornomi drUštvi „Dom sv. Frančiška" so pristopili : Horvat Micika z bratom Alojzom iz Lipovec, zdaj Franciji i V u č k o Aga, z D. Bistrice, v Franciji.
Moj prvi pozdrav ...
Moj prvi pdzdrav Marijo pozdravlja, lz srca globine in duše sem vzel,
Ave Kraljica in Mati vseh;del, Jaz hvalnice moje,
Rajsko Kraljico blagruje, proslavlja. ,n ^fjJoSSS ^ ^ ~
Mir. Lesnik,
Rešitev vgank jan. snopiča.
1.	Kak se najležej Siri Marijin List? Tak, če molimo v te namen i ga desno i levo priporočamo pa oprosimo tiidi riaše gospode duhovne pastire, naj ga z predganice priporačajo. Naš Višji pastir so ga itak v Oglasniki priporočili i želejo, da bi prišo v vsako hišo Slov. krajine.
2.	KakSe haske ma, ki ga širi? Trojne. 1. Marijino pomoč v živlenji, 2. Marijino pomoč na smrtnoj viiri i 3 plačo v nebesaj, ki je brezmejna i na veke trpi. Ve na Marijine časti širjenje razlaga sv. Cerkev reči sv. Duha: „Ki me razsvetijo, 11-tek vekivečni zadobijo(Eccli 24-31).
3.	Kakše haske ma naSe liidstvo iz Marijinoga Lista?
Ostalo je pri Kristušove veri istini, na pravoj poti i dalo kat. Cerkvi v službo v misijonaj i doma teliko duhovnikov i redovnih oseb obojega spola, ka na lehci tomi para ne najti. Dokeč ostane naš narod pri navukaj Marijinoga Lista, se nam ne trbe bojati komunizma. Ka ga je svoj čas tak junaško premagao, se ma zahvaliti Mar. Listi, ki ga je krepo v borbi proti Božemi sovražniki.
4.	Kak se mora čteti Marijin List ? Z lubezni do Marije. Zato ga čtimo, ar liibimo Marijo, ki nam je te dar poklonila, zato se držimo njegovih navukov, ar Marija to žele.
Rešo je zadovolivo vganke Litrop Štefan, mladenec, Ren-kovci 82. Naj si pride po obečano knigo.
Nove vganke.
/. Ka obhaja sv. Maticerkev na Svečnico, šteri dogodek?
2.	Zakaj se blagoslavlajo sveče na Svečnico?
3.	Jeli bo vsaki srečen, ki bo na Svečnico blagoslovleno svečo na smrtno viiro v rokaj držao?
Ki vse tri vganke do konca februara pravilno reši, dobi za dar sveto čislo.
Pošta.
Zorjan Ana, A la Prugne. Plačala si za domače 20 Din. i za sebe 40 Din. Ostalo na novo leto 7 Din. 25 p. — Nemeš Fr. TeSanovci. Kalendar poslali, duga tla 1. 1936. mate šče 10 Din, — Prvi Božič. Shranili za letos, lani kesno dobili do rok. — Zelko A. Torino. Delavcom našim v Franciji gospodarje tiidi odtegnejo za bolniško blagajno. Takši je zakon. Naš konzulat nam je tudi tak odgovoro. Dugo ste čakali na odgovor, vaš dopis je bio založen i komaj zdaj zagledno beli den.