Ameriška Domovina AM€MCAN IN SPIRIT JFOR6IGN IN LANGUAGE ONLY clov^nian Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSprings NO. 119 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 12, 1976 LETO LXXVIII. Vol. LXXVI11 Nova jedrska strategija ob nenadnem napadu Ko krepi Sovjetska zveza jedrske strateške sile, so ZDA pripravile novo strategijo za slueai nenadnega napada. WASHINGTON, D.C. — Ko nekateri, posebno v Evropi, go. vorijo o možnosti atomske vojne, ker da je Sovjetska zveza z izgradnjo obsežnih zaklonišč postala manj ranljiva za atomski napad kot ZDA, so vodniki naše narodne obrambe začeli izdelovati nov načrt, ki naj omeji učinek nenadnega sovražnega napada z jedrskimi bombami. V Pentagonu so na tihem izdelali načrt za uporabo 30 minut, ki jih imajo ZDA od trenutka o d k r i t j a morebitnega sovjetskega jedrskega napada pa do padanja teh bomb na tla ZDA. Ko bi sovjetske medcelinske rakete nosile uničujoče bombe proti ciljem v ZDA, bi te hitro dognale, katera vojaška oporišča in silosi medcelinskih bomb so cilj napada. Medcelinske rakete s teh oporišč bi izstrelili proti izbranim ciljem v ZSSR, predno bi te mogle sovražnikove bombe zadeti. Prav tako bi se dvignila bombna letala, ki so v vedni pripravljenosti. Ko bi sovražnikove medcelinske rakete zadele cilje, tedaj sišiiii VIKING I NE MORE DATI ODGOVORA ŠE POLNA UPANJA — Ronald Reagan in njegova žena Nancy sta, še polna upanja, ko iščeta podporo delegatov za konvencijo v Kansas Cityju, četudi vsi trdijo, da je predsednik Ford še vedno v številu delegatov precej pred Reaganom. Novi grobovi Stephen A. Lunder Ko je čakal na svoj avto na gasolinski postaji na E. 185 St. 27. julija, je Stephena Lunder-ja, starega 66 let, s 1500 E. 193 St. v Euclidu podrl nekdo z avto. Na poškodbah, ki jih je pri tem dobil, je pretekli ponedeljek v Euclid General bolnišnici umrl. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu, kjer je vodil v letih že prazna oporšča, v ZDA, j 1947.1953 Euclid-Race Dairy bi imel predsednik ZDA mož- store na E. 170 St., pa bil zad-nost za nadaljni odgovor na na- jnjih 15 let upravnik Ohio State i pad - - - Metzenbaum upa rta podporo Carterja pri ^olivni kampanji CLEVELAND, O. — Howard M. Metzenbaum, demokratski kandidat za zveznega senatorja, ki se bo jeseni meril z republikancem Robertom Taftom, je bil pretekli torek v Plains, Ga., pri demokratskem predsedniškem kandidatu Jimmvju Carterju. Z njim sta se pogovarjala o načrtih za volivno kampanjo. H. M. Metzenbaum je dejal, da sta se popolnoma sporazumela in da bosta obe volivni kampanji med seboj povezani, prepletani in dopolnjevani. Priznal je, da je Carter v Ohiu močnejši kandidat kot on sam in da upa, da mu bo Carter pomagal k izvolitvi. Doslej je Metzenbaum dvakrat kandidiral za zveznega senatorja v Ohiu, pa obakrat izgubil. Letos se poteguje za to mesto tretjič in ima v Robertu Taftu močnega nasprotnika. Zaveda se svojega težavnega polo-jaja in hoče izato uporabiti Vse ki mislijo, da mu bodo pomagali do uspeha. -----o---- Prodaja na drobno v juliju nazadovala WASHINGTON, D.C. — Po vladnih podatkih je prodaja na drobno v preteklem mesecu, v naši deželi nazadovala za pov-vprečno 1.2% na skupno 53.21 bilijonov. To je v zadnjih treh mesecih že drugo nazadovanje in nekateri vidijo v tem znak Popuščanja gospodarske rasti. Senatni odbor je pozval k preiskavi umora Johna Rosellija. WASHINGTON, D.C. — Senatni odbor za obveščevalne službe je pozval pravosodno tajništvo, naj preišče okoliščine umora Johna Rosellija, ki naj bi bil povezan z neko zaroto CIA, katere cilj je bil umor kubanskega komunističnega diktatorja Fidela Castra. -----o----- Obnovljen boj Izraela Liquor Store na E. 185 St. Bil!« I J JI je samski, brat Mrs. Hermine||S1 jOftfSHlJC ZIS ¥0005 Race (Fla.), Adolpha (Wiilo- Na tlemelju doslej zbranih podatkov ni mogoče odločiti, če ie na Marsu kako življenje ali ne. PASADENA, Calif. — Strokovnjaki NASA iz dosedanjih podatkov, ki jih .je poslal na Zemljo Viking 1, ne morejo u-gotoviti, ali je na Marsu kako življenje ali ne. Nekateri znaki kažejo za to, drugi pa bolj na svojstvene kemične procese, ki jih na Zemlji nismo vajeni. Biologi, ki so proučevali dosedanje podatke, pravijo, da iz njih za enkrat še ni mogoče odločiti, ali je na Marsu kako življenje ali ne. Ne pričakujejo, da bi Viking 2, ki bo v začetku prihodnjega meseca pristal na Marsu, mogel pomagati razrešiti to vprašanje, ker so njegove naprave enake Vikingu 1. ------o------ Oijevod preko ASiaske v vedno novih stiskah MOZAMBISKA VOJSKA STRELJALA PREKO MEJE NA MESTO V RODEZIJI Včeraj je mozambiška vojska pognala okoli 30 min z metalci preko meje na rodezijsko mesto ITmtali, ki ima okoli 55,000 prebivalcev. Napad je bil odgovor na rodezijski vpad preko meje v Mozambik preteklo nedeljo, tekom katerega so rodezijske čete uničile gverilsko taborišče s preko 300 gve-rilci. --------—.~rr—izreži SALISBURY, Rod. — Redne ... . skovan ja v Afriki, metalci mm na • mozambiške čete so včeraj iz- i vedle napad mesto Umtali, ki leži eno miljo do meje in ima okoli 55,000 prebivalcev. Na mesto je padlo kakih 30 min, ki so med drugim zadele neki, dekliški šolski zavod, v katerem pa zaradi počitnic k sreči ni bilo nikogar. Napad je povzročil nekaj škode, pa nobenih mrtvih. Rodezijci so najprej mislili, da so napad izvedli gverilci v odgovor na rodezijski napad v nedeljo na njihovo taborišče v Mozambiku, pa so nato dognali, da so streljale redne čete z oporišča par milj od meje. Rodezijska letala so se nam- mena, z minqmetalci kaže vso brezobzirnost in barbarstvo voj- ANCHORAGE, Aljaska. --Oijevod preko Aljaske povzroča graditeljem in lastnikom vedno nove težave in zadrege. Najprej so bile naglo rastoče jreč dvi§nila in Poletela Preko cene poleg ozemeljskih težav, )meje’ da bi dognala, od kod nato je prišlo odkritje, da so ce- !naPad prihaja. Ali so napadalce vi ponekod slabo zvarjene ter *ud^ sama napadla, o tem urad- jih bo zato treba popraviti. Posebno nerodno > to, da je del teh na oljevodu, ki je že zakopan v zemljo. no poročilo molči. Odgovor na napad V nedeljo zjtitraj je skupina gverilcev, prišedši preko meje wick), Mary Bajc (Euclid) in Josephine Avčin (Euclid), stric Franka Race Jr., Allan Lunder in Mary Ann Lunder, stari stric Davida in Karen Lunder. Pokojnik je bil član ADZ št. 45 in SNPJ št. 5. Pogreb bo iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na !PrekoPa “Vzhodni Ghor ki bi Kalvarijo. Družina bo hvaležna |naJ V0Q0 reke Jarmuk odvajal darove Slovenskemu starost-|Pred njgnim lzll™m v Jordan za pokojnikov spo- j namakanje predelov na levem jbregu Jordana. Izrael je proti n______ temu nastopil prvič, ko je začeli (načrt uresničevati pred več kot 110 leti. Ko so Izraelci zasedli v šest-.dnevni vojni junija 1967 zahod- za nemu domu v min. Brezplačen študij na visokih šolah Ohia za nad 60 let stare COLUMBUS, O. — Včeraj ;ni breg Jordana, so jez, ki naj bi je stopil v veljavo zakon, ki do- (vodo Jarmuka usmeril v novi voljuje vsem nad 60 let starim |prekop, porušili, Jordanija je Ohiu brezplačno študirani e 'nato izvedbo načrta opustila. na ohijskih državnih visokih šolah. Za ta študij ne morejo dobiti nobenega kredita in v predavalnice ter laboratorije bodo sprejeti le v okviru možnosti in razpoložljivega prostora. Vremenski prerok Pretežno oblačno in soparno z ^0% verjetnosti dežja in neviht. Najvišja temperatura okoli 85 F (29 C). Kralj Husejin je odredil ponovno proučitev prekopa, ki bi odvajal vodo reke Jarmuk na levi (jordanijski breg) Jordana. AMAN, Jard.— Kralj Husejin se pripravlja na obnovo gradnje Lastniki oljevoda bi radi do- iz Mozambika, napadla z metal-segli zmanjša nje obveznega cem min vojaško taborišče v do-rentgenskega pregleda zvar j e- lini Burma južno od mesta Umnih mest, zlasti onih pod zem- tali ob mozambiški meji. Štirje Ijo, da bi bilo mogoče celotno rodezijski vojaki, ki so spali, so delo končati v predvidenem ča- jbili ubiti, eden pa je bil ubit su. [nato, ko so Rodezijci napadalce Sedaj izgleda, da bodo morali zasledovali, omejiti tok olja na dnevno 1.4 Gverilski napad je sprožil od-milijona sodov, ker niso doslej govor. Rodezijske sile so udarile odkrili nobenih novih nahaja- preko meje v Mozambik, obkro- gverilskega in rednega. Mozambik je iskal maščevanje in ni izbiral žrtev! -----o---- Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Danes zjutraj je bil dosežen sporazum o gospodarskih vprašanjih med Firestone Corp. in med Unijo njenega delavstva, ki je že 16 tednov na štrajkn. Trdijo, da ho preostala vprašanja možno rešiti v kratkem in tako končati štrajk. Sporazum je bil dosežen v glavnem na temelju kompromisnega predloga, ki ga je izdelal delavski tajnik Usery. CAPETOWN, J. Af. — Včeraj je prišlo do obsežnih izgredov in nemirov v črnskih predmestjih Capetowna, kjer je bil doslej mir. V spopadih s policijo, ki je rabila sMzivni plin in strelno orožje, je bilo 33 /z Clevelanda in okolice V Starostnem domu— Mrs. Frances Perme, ki je živela na 19664' Tyronne Avenue v Euclidu, je sedaj v Slovenskem starostnem domu na Neff Road. Obiskovalci so dobrodošli! Novo trgovinsko središče— Včeraj so odprli Randal Park Mali v North Randallu, največje novo trgovinsko središče v Ohiu in verjetno na vsem svetu. Stalo je 175 milijonov dolarjev in obsega 2.2 milijona kvadratnih čevljev prostora. Zgradila in las-tuje ga E. J. DeBartolo Corp. iz Youngstowna, Ohio. Odločitev o šolah v teku dveh tednov— Zvezni sodnik Frank J. Balti-sti je pripravil sodbo o tem, ali sta mesto Cleveland in njegov šolski odbor kriva segregacije v mestnih šolah ali ne. Če se bo sodba, ki pravijo, da bo objavljena v nekako dveh tednih, glasila, dd sta mesto in šolski odbor kriva, potem utegne sodnik določiti prevažanje šolar jev. Škof Jenko odpotoval— Koprski škof dr. Janez Jenko, ki je prišel v ponedeljek v naše mesto in ostal v župnišču sv. Lovrenca kot gost župnika rev. J. Varge, je po obiskih in razgovorili v našem mestu včeraj v spremstvu rev. dr. Emila Hodnika odletel v Chicago obiskat tamkajšnje slovenske rojake. Od tam se bo podal pred kon- lišč olja, na katera so upali. Po načrtu so mislili dnevno pošiljati na jug 2 milijona sodov olja, ko bo oijevod v polnem obratu. Tajci in Malezijci se ne morejo dogovoriti KUALA LUMPUR, Mal. — Zastopniki Tajske in Malezije se že nekaj časa pogovarjajo o žile in uničile gverilsko taborišče, v katerem so snovali in organizirali vpade preko meje v Rodezijo. Rodezijsko poročilo pravi, da so rodezijske enote pokončale okoli 300 gverilcev, 10 civilistov in okoli 30 mozambi-ških vojakov. Uničile so neko cestno zaporo in razstrelile neki most. Rodezijci so pri celotnem napadu imeli le nekaj lažje ranje-Očitno so pri drznem na- skupnem nastopu proti gveril- ; nih. cem ob njuni skupni meji. Tako slopu sodelovala letala in tanki, sodelovanje je že obstojalo, pa kajti sicer si je težko predsta-je propadlo. 1 vij ati tako naglo izveden tako Novemu dogovoru je glavna uspešen nastop. Podrobnosti o Sedaj je kralj Husein najel J ovira v tem, ker hoče Tajska izvedbi napada niso objavili, ne-neko ameriško podjetje, da bo sodelovanje ne le proti komuni- kateri viri trdijo le, da so pri celotni načrt znova proučilo in stičnim gverilcem, ampak tudi napadu sodelovali helikopterji, predložilo morebitne spremembe proti muslimanskim separati- Streljanje mozambiške vojske in dopolnila. Da se bo Izrael stom, kar pa ne gre v račun ma- na mesto Umtali, odprto mesto, temu tudi sedaj upiral, je jasno, lezijski islamski vladi. ki nima nobenega vojaškega po- črnili izgrednikov ubitih. ISTANBUL, Turk Skupina arab- cem tedna v New York in nato v skih teroristov je napadla pot- Washington, od koder bo v none- nike, ki so čakali na letališču na izraelsko letalo, ki bi jih naj poneslo v Tel Aviv. Var- deljek odletel domov. V Clevelandu je zagrebški nadškof dr. Kuharič, ki bo imel v soboto do- nostni straži se je posrečilo P°Mne ob 10. sv. mašo v hrvaški preprečiti ugrabitev letala,jCerkv^ sv- PaGa na E. 40 Sl. ubila je enega od teroristov, dva pa ujela. Mrtvi so bili tri- Kongres je izglasoval je potniki, okoli 20 pa ranje-, program cepljenja proti nih. Teroristi so povedali, dai svinjski influenci so pripadniki Ljudske fronte, WASHINGTON. D.C. J Kon-za osvoboditev Palestine, ki jo;gres je pretekli torek končno vodi dr. Habash, da jih je fi- Q^Q^rj] zakonski predlog, ki va-nancirala Libija, od koder so ruje lekarniške družbe pred od-poleteli v Rim in od tam dalje | govornostjo za morebitne po- v Istanbul. _ !sledice cepljenja proti svinjski BEJRUT, Lib. Poskus predaje influend) katere epidemijo nri-palestmskega begunskega ta- čakujej0 letošnjo jesen, borišča Tal Zaalar pred konc-. po z?konskem predlogu, ki mm uničujočim napadom m bo dsednik Fordbrez uspel. Večji del taborišča je . .... , . _ , , , vv ... v . , .dvoma podpisal m mu dai s tem ze v rokah krščanskih cet, ki i , . .. , , , . • , j !zakonsko veljavnost, bodo pn- pntiskajo z vseh strani ob pod- . . x v... , • x 1 zadeti tožili neposredno zvezno pon blizu 100 tankov na pre- . , . t\ . .v- , . .(vlado za morebitno odškodnino, ostali del taborišča, kjer naji_ , x ..... v. v , „ Ta bo nato prnela lekarniško bi bilo se okoli 20,000 begun- ^ - ENO LETO PO PODPISU HELSINŠKIH LISTIN Pred dobrim letom so bile v Helsinkih, glavnem mestu Finske, podpisane listine z zaključki konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki naj bi potegnila črto pod razdobjem po drugi svetovni vojni, potrdila po njej nastalo stanje v Evropi in odprla vrata razvoju v novo, varnejšo dobo, v kateri bi naj oba dela Evrope, zahodni svobodni in vzhodni komunistični, vzpostavila postopno obširnejše sodelovanje. V Helsinkih sta bili podpisani dve skupini sklepov. Prva listina potrjuje sedanje meje in njihovo nedotakljivost. Sprememba je dovolje- na le na temelju medsebojnega sporazuma prizadeti h držav, vse države so se odpovedale vsem poskusom spreminjati obstoječe meje s silo. Sovjetska zveza, ki je evropsko konferenco predložila in se najbolj gnala za njen u-spešen zaključek, je bila zadovoljna, da je bilo s podpisi prve helsinške listine priznano stanje, ki ga je ustvarila druga svetovna vojna, in s tem seveda obsežne sovjetske osvojitve in utrditev sovjetske oblasti daleč v Srednjo Evropo. Zahod se je temu priznanju upiral, pa nanj pristal, ko je'Sovjetska zveza obljubila, da bo nekaj bolj odprla vrata svojega sveta proti Zahodu in temu dala možnost, da širi v dotlej zaprti komunistični svet zahodne ideje ... Besedilo teh dogovorov in sklepov je bilo sestavljeno vendar tako ohlapno in nejasno, da jih je mogoče razlagati skoraj, kot se komu zdi. Na splošno je mogoče komaj kaj govoriti o izboljšanju stikov med Zahodom in Vzhodom v Evropi na temelju helsinških listin ali helsinškega duha, kot so nekateri govorili. Ta duh je izginil, med komunističnim in svobodnim svetom je prišlo do novih trenj in skoraj napetosti. Brežnjev je smatral za potrebno ponovno izjaviti, da se Sovjetska zveza in komunizem nista odpovedala idejnemu boju in širjenju, da bo Moskva še dalje podpirala “osvboodilna gibanja” po vsem svetu. Ko sam sebi jemlje Brežnjev to pravico, pa je napadel Zahod, ki da ne pusti, da bi komunisti dobili neposreden delež pri vladi Italije. Ta zahodni odpor je Brežnjev označil za kršenje helsinških sporazumov, ko je 0-čitno le samoobramba, boj za obstanek. _ 1 cev ter okoli 300 palestinskih gverilcev, ki so hoteli taborišče Tal Zaatar spremeniti v Stalingrad neoziraje se na j naPa^°-žrtve. To jim ni uspelo, taborišče je bilo danes zjutraj tik pred padcem. Z njegovim zavzetjem bo uničeno zadnje islamsko oporišče na ozemlju, ki je pod nadzorom krščanskih sil. družbo, ki je cepivo izdelala, če bi se pokazalo, da je ta pri tem zakrivila kako zanikrnost rdi Idi Amin bi se rad pobotal z Britanijo KAMPALA, Ug. — Predsednik Ugande je izjavil, da je poročilo britanskega lista Manchester Guardian o pomoru štu- WASHINGTON, D.C. — Pred-1 dentov na univerzi v Kampali sednik Gerald R. Ford je objavil, da pojde proti staremu običaju že v nedeljo v Kansas City, kjer se bo v ponedeljek začela republikanska narodna konvencija, ki bo izbrala republikanska kandidata za predsednika in podpredsednika ZDA pri volitvah v letošnjem novembru. RIM, It. — Manjšinjska vlada G'. Andreottija je dobila včeraj v poslanski zbornici zaupnico, ko so se komunisti vzdržali glasovanja. WICHITA, Kans. — Michael Sales, 19 let stari fant, je včeraj začel nenadno streljati z balkona 26-nadstropaega hote- “izmišljeno od začetka do konca”, ker da ni tam padel niti en strel. V razgovoru z dvema britanskima novinarjema je Idi Amin trdil, da je vzrok prekinjen ju diplomatskih stikov Velike Bri-nije z Ugando “začasni nesporazum”. Dejal je, da se je pripravljen razgovarjati z vlado Velike Britanije o obnovi rednih stikov. la Holiday Inn Plaza na ljudi na cesti in 2 ubil, 7 pa jih ranil. predno ga je policija težko ranila in prijela. Policija je izjavila, da ne ve, zakaj je tq storil, AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 12, 1976 6ii7 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation J'obUsbed daily except Wed., Sat., Sun., and holiday*, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA ■ Združene države: 923.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 sa 3 mesec« * Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 m«Me« Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months: 7.00 for 3 months Canada and Foreign Com tries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 119 Thursday, Aug. 12, 1976 “Neobičajni marksisti” Pred nedavnim je Duško Doder, s'odelavec The Washington Post” v Beogradu, pod gornjim naslovom (The Offbeat Marxists) objavil v tem listu dolgo poročilo o položaju v Sloveniji. Poročilo je prava mešanica dejstev, polresnic, pa tudi zavijanj in naravnost laži, ki jih pisec navaja, kot so mu jih posredovali komuni- jn je večina ljudi zdoma, na po-stični propagandisti, s katerimi se je razgovarjal v Sloveniji. BESEDA IZ NARODA je bilo jasno, da bodo prerasle v za pri Hodošu, s temi blagovni-univerzo. . Univerza je bila od- J mi in gospodarskimi tokovi pre- Oiterno društvo fara iarijs fftehovzete CLEVELAND, O. — Zopet se obračamo na vse dobre ženske naše cerkve za pomoč. Kakor je vsem znano, bomo tudi letos kakor vsako leto ob obhajanju naše farne patrone Marije Vnebovzete priredili bazar za pomoč naši šoli. Zato se odbornice Oltarnega društva priporočamo in prosimo za domače pecivo. Kateri je mogoče priti pomagat v soboto, 14. avgusta popoldne, naj kar pride v šolsko kuhinjo. Tam bodo naše pridne delavke, ki se toliko trudijo ža pomoč cerkvi in šoli. Če ne bomo skupno delale, ne bo uspeha! Naš župnik č. g. V. Tomc nam kar dobro zaupa; pravi, da ve, da bomo tudi ta dan imele dober izkupiček. Vem, da je sedaj čas počitnic to vanju po naši deželi ali v starem kraju, pa vseeno mislim, d: nas je še dovolj doma, da lahko pomagamo k dobremu uspehuk Lepo se vsem zahvalimo za vso pomoč v preteklosti ... noviti meddržavno slovensko študentovsko organizacijo za izmenjavo študentov in gojitev medsebojnih stikov. Zakaj? Slovenci na Koroškem se morajo izobraževati, njihovo duhovno obzorje se mora razširiti in hkrati se bo dvignila narodna zavest: naša organizacija bi tudi skrbela za to, da bi koroškim slovenskim študentom poiskala štipendije za študije v Ameriki, da bi poskrbela študijska in delovna mesta in da bi pozvala slovenske družine, da bi vzele študente na svoje domove. Kdor se zanima in bi rad na kakršen koli način sodeloval, ga pozivamo, da se obme na Bernardko Kovačič (tajnica). Naslov: Bernadette Kovačič 235 Hannes St. Silver Spring, Maryland 20901 S prijateljskim pozdravom za odbor: Vida Antolin Lydia Bevec r Slovenija in razvoj o na- TRST, It. — Ko po sloven skih listh v svetu prebiramo študije o stanju in razvoju Slovenije po zadnji vojski, opazimo. da ugotavljajo le dve stra- že omenjeni Primož Kozak je Dušku Doderju dejal, da so Slovenci skrbni, da ne marajo izgubiti svojih j ^Sedaj” pale* par’vrstic političnih, gospodarskih in kudurnih dosežkov, igem rorrianju v Lemont 21. av- ni čudno, da so bolj konservativni kot sttemeči k novo- Igusta. Najprvo se zahvalim tari jam, bolj stvarni kot zanesenjaki. Ko se za nekaj vsem. ki ste se tako hitro pri_'ni; posledice komunistično za-odločijo, potem SO dosledni m zasledujejo samo ta Cilj. glasile jn vse plačale, da je bilo mišljenega gospodarstva in Slovenski narodni boj je zavzel svojstveno smer. Ko^ so menj veliko olajšano to delo. drugi balkanski narodi (P. Kozak torej smatra Slo-,Hvaja! vence za Balkance, kat P^ ni res, ker Slovenija ni ael j prjZnam; ^a me je kar mai0 Balkana, ampak del Srednje Evrope Celo znam srbski !skrbelo od za6etka, da ne bomo geograf Jovan Cvijič prišteva le del Slovenije severno 'm0gje nap0jniti našega avtobu. od reke Kolpe in zahodno od črte ki teče ob železniški i pa hvala Bogu in naši Mate_ progi Karlovec-Novo mesto-Lja pijana, po hnbovju ^ za uslišanje te prošnje! med Vrhniko,Postojno in Škofjo Loko na reko \ipavo ,yenp da nas bo Qna varovala in po tej in boči do Jadiana, Balkanu, med tem ko ve- jna ^em potovanju, da bomo do~ čina geografov postavlja to mejo na Savo in Kolpo ter ,br0 0praviie romanje na naše na Reški zaliv7 Jadrana. —Op. u.) usmerili svoje sile v ,jepe Ameriške Brezje letos ob vojaške programe in politične zarote, so se Slovenci jso-ietnici njenega kronanja. Jaz posvetili vzgoji. Ob prehodu v 20. stoletje so bili prak- jse p0čutim prav srečno, da lahko grem. Veliko je naših članic, tično vsi Slovenci pismeni. Ta Kozakova razlaganja odgovarjajo stvarnosti z izjemo seveda o slovenski pripadnosti Balkanu. Od nastanka Jugoslavije leta 1918 so Slovenci skrbno iskali avtonomijo v večnarodni državi in razvili svojo lastno literaturo in časopisje, svojo lastno televizijo, trgovinsko brodovje in letalsko družbo. Oni imajo dve univerzi, več gledališč, opero, akademijo znanosti in druge ustanove, ki jih imajo drugi narodi kot za samoumljive. Ko je P. Kozak tako navedel nekaj dejstev in orisal svojo sodbo o Slovencih v Jugoslaviji, je dodal; “Celo slovenski komunisti so različni. Oni so često miselno bolj neodvisni kot drugi jugoslovanski komunisti. Leta 1941, ko je Moskva ukazala narodnim komunističnim partijam ustvaritev združenih front z meščanskimi strankami proti nacistični Nemčiji, so se slovenski komunisti pridružili levemu krilu klerikalnih strankarskih skupin in nacionalističnim silam ‘Sokola’ in ustanovili ‘Osvobodiln fronto’ proti Nemčiji — tri mesece pred Hitlerjevim napadom na Sovjetsko zvezo. Ta vojnodobska zveza se je izplačala, ko so komunisti vzeli oblast v letu 1945. V drugih delih Jugoslavije so bile različne politične Sile ostro ločene s stalinistično kampanjo proti vsemu ‘buržuaznemu’. V Sloveniji sta vladala sorazmeren mir in strpnost nekomunističnih elementov. Še predno se je vojna končala, ko so partizanske sile zasledovale umikanje nemške vojske skozi Slovenijo, so čutili neslovenski komuhistični voditelji slovenski nacionalizem. Višji komunistični poveljnik je nedavno spomnil, da bi postali slovenski komunisti divji, kadar bi srbski vojaki podrli s svojimi tanki kako obcestno rimsko-katoliško kapelico. ‘Ali nismo proti veri? bi jih mi vprašali nejeverno nerazumevajoč njihov odnos. Oni bi odgovorili, da je vsaka izmed teh kapelic del narodne dediščine.’ ki bi prav rade šle, pa ne morejo, največ jih ne more zaradi bolezni. Molile bomo za vas, drage sošeštre, v molitvah bomo združene in vem, da nas bo Marija uslišala, za kar jo bomo prosile. Vsem, ki se boste udeležile tega romanja, prosim, da pridete k cerkvi Marije Vnebovzete ob 6. uri zjutraj dne 21. avgusta. družbe kot povsem zgrešen prijem, in posledice centralističnega vodenja in izkoriščanja po belgrajskem središču. Ničesar pa ni bilo zapisanega še o tretji strani, o razmerah centralističnega ravnanja znotraj Slovenije, ki je imelo za posledico^obubožanj e, gospodarsko in kulturno, obširnih predelov Dolenjske, Primorske (izvzeta Slovenska Istra s Kop. rom), štajerske in Panonske krajine. Veljalo je prepričanje, da si moramo Slovenci izgraditi vsaj eno močno središče. Marsikdo je upal vsled tega na slovenski Pariz — kot naj bi v prenesenem pomenu imenovali potem našo Lij ubij ano. Taka čustva in gledanja so povzročila hudo z a o s t a janje drugih slovenskih središč, predvsem štajerskega Maribora, pa tudi Celja, Novega mesta, Mur- Prilppite na kovček ime vaše ske Sobote, Nove Gorice, ki so fare, vaše ime, naslov in tele- životarila do srede šestdesetih Slovenski komunisti so, kot izgleda, mislili na povojno dobo že v naprej: “Mi smo zavestno poskušali izogniti se polarizaciji,” je dejal ameriškemu novinarju neki Savin Jogan, višji komunistični predstavnik. On je dalje trdil, da “vsakdo lahko najde mesto za sebe v sistemu” neoziraje se na svoje prepričanje. Če so slovenski komunisti kaj različni od ostalih v Jugoslaviji, so to le v tem, da so fanatičnejši in doslednejši v izvajanju oblasti in komunističnih načrtov. To so pokazali v šolstvu, kjer ne pustijo z redkimi izjemami nobenega vernega človeka med učno osobje; to so pokazali v svojem odnosu do katoliške cerkve, kjer so veliko ostrejši od hrvaških komunistov, da ne upoštevamo srbskih. Ostri so v izvajanju oblasti, ostri pri izdajanju tiska in vodenju vseh javnih občil. Ta so dostopna samo komunistom in morajo služjiti samo komunističnim smotrom! (Konec jutri) fons'ko številko, da ne bo kake let, ko so si končno s skrajnimi zamenjave. napori ustvarila nekaj šolstva Na svidenje 15. avgusta na in drugih središčnih ustanov bazarju, 21. avgusta na roma- j (gledališče, trgovine, industrij-nju! j ske obrate...), da so tudi v S sestrskim pozdravom, .slovenskem prostoru začela o- Rose Bavec, tajnica'pravljati določeno vlogo. $kmm\ m Iterešta? ¥ fiorbi ia ablfanek j Maribor in Nova 'spet zaživela šele z Gorica sta odprtjem j meje v začetku šestdesetih let. ; Številni kupci iz Avstrije so v ------ : Mariboru in italijanski v Novi CAMP SPRINGS, Md. — Ena- j Gorici, pa tudi s Sežani in dru-indvajset let po podpisu držav- 'god spodbudili razmah krajevne pogodbe so njena določila, ki ne trgovine, ki je zato iztržila se konkretno tičejo slovenske tudi precej tuje valute. Zaradi narodne skupnosti na Kore- tega je postala kmalu zanimiva škem, neizpolnjena. Sopodpis- za ljubljanske veletrgovine, ki nice tega za avstrijsko ustavo e- se poprej sploh niso zanimale lementarnega dokumenta zaen- za obrobne predele. Sedaj pa so krat ne kažejo tistega zanima- v obmeinh krajih naglo pospc-nja, ki bi bilo potrebno, da bi sevale nove prodajalne in prise položaj na Koroškem bistve. ključevale krajevna' trgovska no zboljšal. Celo večkratne pri- podjetja z nameni “integracije”, tožbe pri Združenih narodih so ^ Novemu mestu je dala razmah tovarna zdravil “Krka” in bile po učinku bolj ali manj sebi namen. Od drugih torej ni tovarna avtomobilskih prikolic- mcgbče pričakovati pomoči. Slo. karavan v ‘Tmv”. Odslej se je venci si bomo sami morali po- Novo mesto naglo razvilo v Srema,gati! Da bo prišlo v tej sme. dišče Dolenjske. — Celje pa je ri do morebitnih uspehov, se je imelo že stare veletrgovine, tana povabilo dveh slovenskih ko- ko da razmaha trgovskih dobič-roških študentov zbralo lepo kov med šestdesetim in sedem-število ljudi v Washingtonu, D. desetim letom ni zamudilo. 4- C., na družaben večer. Korošica slovenska rojaka sta poročala o položaju na Koroškem. Nato je sledila živahna razprava. Predvsem smo se pogovarjali o možnostih, kako bi mi, slovenski študentje v Ameriki, podpirali naše rojake na Koroškem in Primorskem. Bili smo j Štajerska prestolnica Maribor-je kmalu dobila višje šole, dveletne,.1 nekakšna vrsta ‘collegov’, za pravo, stomatologijo, poslov-no-trgovsko. kmetijsko, pedagoško akademijo, tehnično in mogoče še katero. Te višje šole so prta v Mariboru lansko leto. S tem je nastala seveda konkurenca ljubljanski univerzi, ki je zadnja leta zaradi monopola v slovenskem prostoru vedno bolj pešala. Po partijskih in o-sebnih zvezah so se na ljubljansko univerzo vrinili ljudje, ki so hoteli predvsem dobro službo,, niso pa izpolnjevali pogojev u-niverzitetnih predavateljev. Še več, izpodrinili so nekaj priznanih profesorjev, kot npr. Antona Slodnjaka (ta je šel na univerzo v Frankfurt), s čimer se je poslabšala znanstvena raven. Predavanja na tej univerzi večkrat niso zadostovala niti za gimnazijo in deloma je stanje še danes takšno. Toda z novo mariborsko univerzo je upatii da bodo merila za univerzitetne predavatelje zahtevnejša. Neprijetno je bilo ljubljanskim krogom še dejstvo, da so v Mariboru razvili književno založbo “Obzorja” v naj večjo slovensko založbo, saj je bil s tem prizadet njihov monopol. V slovenski kulturni prostor pa so po zaslugi “Obzorja” rbs prišla mnoga domača in tuja književna dela, katera so prej ljubljanske založbe zavračale, češ da še za “majhen” slovenski prostor njih izdajanje ne izplača. Sedaj pa So bile prisiljene odstopiti od njihovih utvar o mondenosti in eksotičnosti in se posvetiti tudi slovenskemu prostoru. Sedaj se je znova mnogo izplačalo. Sio. vpnski kuturni svet pa je znova malo zadihal. Maribor se je končno razvil v drugo slovensko prestolnico in zapolnil praznino obširnega štajerskega in panonskega slovenskega predela. Letos so tu zgradili tudi letališče. Seveda bi lahko opravil še večjo vlogo posebno v povezavi Slovenije z .vzhodom in j severom. Ob živabnih stikih z Madžarsko zadnje čase je misliti na stolico za madžarski jezik, ki je v Sloveniji še ni, kot tudi ni drugih stolic za jezike: poljski, ukrajinski, romunski, bolgarski... Misliti mogoče na madžarski in nemški konzulat, na izgraditev mariborskega cestnega in železniškega križa, saj se tu križajo poti med severom in vzhodom ter Slovenijo in Jugoslavijo. — Vendar slovenski prostor se danes le boljše razvija, in sicer kot prostor in ne kot mali Pariz, kot so hoteli sanjati malomeščanski krogi nekdaj in danes. Po letu 1955 se je v Sloveniji razvilo še tretje središče Koper. Njegov razvoj je bil skokovit, vzporedno z razvojem in izgradnjo pristanišča. Žal vse naložbe samo na slovenskih ramenih, iz Belgrada ni prišlo nič. Toda Koper je le postal središče slovenskega pomorstva, s pristani- jko Murske Sobote ne bo nič. Slovenija bi se mogla odpreti kot važen posredniški prostor med Vzhodom in Zahodom, če bi odgovorni bolj prisluhnili slovenskemu proštom in njegovim vprašanjem kot celoti in si ne predstavljali njenega razmaha po vzorcu preživelih metro, pol še nedolgo kolonialnih dov. Windsor, Ont. — Spoštovani! Prosim oprostite, ker nisem mogel poravnati naročnine do zgoraj navedenega datuma. Dva tedna me ni bilo doma, včeraj smo pa imeli v Kanadi praznik. Lepo pozdravljam in želim vse dobro! Ivan Rehberger metro_|j| naro-rtP: Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Zopet je prišlo leto naokoli in čas za obnovo naročnine. Priloženo jo pošiljam za eno leto in dar za tiskovni sklad, skupno $30. Z Ameriško Domovino smo zadovoljni. Kar pogrešali smo jo, ko je zaradi Vaših počitnic izostala. Imamo obisk iz Slovenije. Naši gostje radi pogledajo novice v Domovini, od tukaj in od doma. Res nam ta slovenski ■list prinaša mnogo zanimivega. Lepo pozdravljeni! John Jereb * Bedford, O. — Spoštovani! Priložen je ček za enoletno naročnino in dar za tiskovni sklad, saj vem, da imate veliko stroškov s tiskanjem in delom. Lepo se Vam zahvaljujem za list in Vas prijazno pozdravljam! Jennie Bizjak Westmont, 111. — Spoštovani! rilagam ček za $50. Prosim, u-orabite za mojo naročnino, za naročnino mojega sina Janeza, ostalo je dar listu. Bog blagoslavjal Vaše delo! Bog živi! Franc Puc Bedford, O. — Spoštovani! Bodite mi vsi prav lepo pozdravljeni. Tukaj pošiljam ček za enoletno naročnino in dar v pomoč listu. Da bi nam Ameriška Domovina še dolgo prinašala novice v naše domove. Vse mi ugaja, le to zadnjo povest nimam rada. Ali jo bo kmalu konec? Jaz mislim, da imate od Mohorjevih kaj lepšega. List prejemam še kar redno, le petkova izdaja se zakasni, ko bi jo tako rada brala ob nedeljah. Hvala za obvestilo in kuverto z naslovom. Tako mi je lažje poslati. Vas še enkrat lepo pozdravljam in Vam želim mnogo na-daljnega uspeha! , Mary Kresevic Richmond Hill, Ont. — Spoštovani! Oprostite, ker čakamo na Vaše obvestilo. Lahko bi Vam prihranili delo in stroške, ko bi se sami spomnili, kdaj nam poteče naročnina. Hvala Vam za trud in potrpežljivost, da nam ohranjate priljubljeno Ameriško Domovino. Želim Vam zdravja in sreče, da bi še mnogo let obujali Slovencem spomin na domovino. Lep pozdrav uredništvu, vsem naročnikom in bralcem Domovine. Francka Mavec ščem, slovensko ladjarsko druž. Minneapolis, Minn. — Spoštovani! Hvala za opozorilo o zapadli naročnini. Oprostite, da sem malo zakasnil. Prilagam ček v znesku $30, za enoletno naročnino in za tiskovni sklad. List je res vsestransko dobro urejevan, pester in zanimiv, da vsakega izvoda težko čakam in si biti brez njega ne morem misliti. Zelo zanimivi in pestri so u-vodni članki, ki jih človek z velikim užitkom prebere in ki dajo veliko misliti. Kako lepo zna povedati č. s. Lavošlava z le-montskega hribčka in Stanko Mrak v svojih razmišljanjih, ki tudi dajo veliko misliti. Dobri Richmond Heights, O. — Spoštovani! Priloženo pošiljam letno naročnino za Ameriško Domovino. Hvala lepa za ves trud in p°' šiljanje. Vas lepo pozdravlja Družina Miro Celestina Yesfi iz Slovenije bo, industrijo, s pomorsko višjo šolo v bližnjem Piranu. Izgubil pa je nekdanjo istrsko-beneško kulturno idilo. Ljudje iz notranjosti, ki so se tu naselili, zanjo niso imeli smisla. Koper povezujejo danes številne pomorske proge z vsem svetom in nekoč vzvišeni Trst že ljubosumno gleda na njegov razvoj, dasi se koprsko pristanišče po količini prometa še nikakor ne more primerjati s. tržaškim. Toda koprsko ima prihodnost, katere tržaško nima. Samo promet z Madžarsko preko koprskega pristana je zadnji čas dosegel letno okoli 700,000 ton. Zaradi tega je postalo nujno vprašanje rešitve železniške. povezave med Slovenijo in Madžarsko, ki je nekoč potekalo preko Murske ’Sobote in mimo ■ so odgovori komunistom izpod peresa č. g. Cvelbarja in č. g., dr Blatnika, ki znata pošteno zabeliti. Moja pohvala pa velja tudi vsem ostalim dopisnikom in so-trudnikom Ameriške Domovine, ki veliko doprinesejo, da je list tako bogat. Ameriška Domovina je res vse pohvale vredna in bi morala prihajati v vsako slovensko hišo. V hiši, kjer ni tega lista, ni prave slovenske zavednosti. Želim Vam mnogo uspeha in božjega blagoslova pri Vašem napornem delu in Vas iskreno pozdravljam! Franc Medved Proračun Slovenije Za leto 1976 predvideva Sl°' venija izdatkov v znesku 8,389 milijonov dinarjev. Od tega bo dala v zvezni proračun v Beogradu kar 5,341 milijonov, ka' znese 63.7 odstotka. Sama rC' publika bo porabila 3,084 milijonov, oziroma 36.6 odstotka. Pripomniti je, da omenjena sredstva, ki jih prejme zvezni proračun, niti niso vse, kar zveza prejme iz Slovenije. Omenjeno gre le od prometnega davka, ki ga poberejo tu. Ua' ravnost v zvezni proračun P‘l gredo vse carine, in še neki dragi dohodki. Koncert in razstava Koncertni atelje Društva sl°' venskih skladateljev je pripra' vil koncert dveh nagrajence^ društva za najzaslužnejše izvajanje slovenske glasbe. To sta violončelist Ciril Škerjanec ^ pianist Aci Bertoncelj. Ob otv°' ritvi je bila odprta še razstav2 akademskega slikarja Darka Slavca, ki je razstavil nekaj & iz let 1974-1975. Nova izdaja leksikona Cankarjeva založba je izdal3 novo, razširjeno izdajo Leks1' Bridgeport, Conn. — Spoštovano uredništvo! Pošiljam Vam enoletno nšročnino in dar za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino Sem kona v 20,000 izvodih. Prva k daja, ki je bila prirejena P Brockhausovem Ljudskem I6'1)" sikonu — v 40.000 izvodih, je z6 pošla. Nova izdaja je bila razširj6^ in dopolnjena z novimi podatki dosegljivimi do 1975, ko je bila ključena. redakcija bra Z3' Hodoša j pa so bili progo pred- zadovoljna in zadnjega pol me-nekaj leti ukinili. Od. tu se Ko-[seča jo tudi redno prejemam. per oz. Slovenija navezuje nam-1 Prej e se je večkrat kaka števil-reč tudi na Slovaško, Poljsko in ka na poti izgubila. V našem Češko ter na Vzhod v Ukrajino koncu se pismonoše večkrat me-— po vzbodno.evropskem siste-, ujajo, stari prinašajo bolj točno mu poceni železniških tarif. Ob- kot mladi. enem pa znova ovrednoti lego I Vsem pri Ameriški Domovini Murske Sobote, kot izhodišča želim zdravja in sreče. Do Smrti delovale izredno uspešno in že-j Slovenije ter severne Italije v ostanem Vaša naročnica, le nasprotovanje s strani ljub- jvzhodno-evropske države. Toda S spoštovanjem in pozdravi! si edini v tem, da je treba usta- ijanske univerze in ustanov, ker dokler ni odprta železniška zve- Maria Lagoja Cestno posojilo V Sloveniji so razpisali V°~ jilo za ceste. Nabrati hočejo 99° milijonov novih dinarjdv, bodo lahko preuredili in mo1 der' nizirali večje število cest. Vsa' ka občina mora zbrati dolo-er! bir«0 pd' od' vsoto posojila, katero na podlagi prostovoljnih spevkov pri občanih in pri P jetjih. .jj Če takih prostovoljnih P05?.^ ne bo dovolj, bodo pač dol01 koliko mora vsakdo posodiV Čas je že bil, da so se v veniji spomnili na ceste in hočejo zares kaj narediti, 51°' d3 »Gr- Drobtinice z lemontskega hribčka 1- The Teaching of Christ. To je knjiga, ki bi jo morale imeti vse katoliške šole, kateheti in učitelji verouka, sploh vsi, ki imajo opravka z mladino. Posebno je priporočamo staršem, ki imajo doraščajočo mladino. Dajte to knjigo v roke sinovom in hčerkam in se vam ne bo treba bati, la bodo izgubili vero. Ne bo treba žalovati, da vaši odrasli fantje in dekleta nočejo ob nedeljah k sv. maši in k zakramentom ... To knjigo bodo z užitkom či-tali izobraženci in neučeni ljudje. Iskalci Boga ga bodo našli v tem delu in s pridom ga bodo eitali tisti, ki žele poživiti svojo X’ero. Posebno dobrodošlo bo tistim, ki ne znajo odgovoriti na napade vere brezvercev ali drugovercev. “Teaching of Christ” je pisano v zanimivem, sodobnem slogu. še Fr. Andrew Greely, ki Zelo rad kritizira, kar mu ni všeč v katoliški Cerkvi, nima niti besede kritike o tej knjigi. Delo vsebuje čez 600 strani v brošurni izdaji in stane $|5.95. Naročite jo pri: The Teaching of Christ Our Sunday Visitor, Inc. Noll Plaza Huntington, Ind. 46750. I" ' (Plačajte s čekom ali Money Drdrom.) Evharistični odmevi. .Evharistični kongres je že za nami. Upamo, da je, gledano z duhovnega yidika, sijajno uspel. Naši ameriški in tujezemski ro-'nnrji so gotovo odnesli s seboj Plamenico ljubezni do sv. Evha-Hstije, da se bodo ob nji vnela tudi druga mlačna srca. Naj ro-si blagoslov tega čudovitega Zgodovinskega dogodka na A-n^eriko in ves svet in razgiba v Polet k Bogu, v zakramentu •ljubezni vsa katoliška srca — Ndi slovenska, posebno slovenska! Katoliški časopisi bodo goto-v° posvetili sedaj veliko prosto-ta govorom slavnih cerkvenih govornikov. Čitajmo jih z zani-n>anjem in se duhovno okori-sumo z njimi. Naj padejo bese-be o sv. Evharistiji na rodovit-n° zemljo naših src, da nas vignejo iz mlačnosti, da bodo Obrodile stoteren sad. ■Posvetimo zdaj še mi nekaj ^Tut premišljevanju o presv. Ntbaristiji. . Ko duhovnik dvigne Hostijo . Hborija, preden jo položi na JjZik, izgovori dve besedi: Telo Nstusovo! In mi odgovorimo: en. To pomeni, da soglaša- 0 z njim, da verujemo, d; 9111 daje. Kristusa. . ^ Posvečeni Hostiji je vrhu- v,, ^ec božje ljubezni do človeka. 1° , ° je ležal zavit v plenice v i Oslicah, so ga pastirji in trije j Bog pa noče, da bi trepetali pred Njim ali bežali od Njega. Hotel je ostati med nami tako blizu, da bi bili eno z Njim. In to se zgodi v sv. obhajilu. Ni čudno, da so ga mnogi učenci zapustili, ko jim je obljubil, da bo njihova hrana. Domišljija je ni naslikala kot kanibalizem v vsej grozoti. In vendar je Jezus vztrajal v svoji trditvi: Jaz sem Kruh, ki je prišel iz nebes. Kdor je moje Telo in pije mojo Kri, bo živel vekomaj... To je moje Telo! In ostal je med nami v mali hostiji, da bi bil naša dušna hrana. Kaka sprememba se izvrši v duši, ki prejme sv. obhajilo v stanu posvečujoče milosti. Jezus jo s svojo navzočnostjo očisti, ji odpusti male grehe, jo razsvetli, okrasi, razveseli, potolaži, opogumi za nadaljno zvestobo v njegovi službi. Smrtnih grehov se pa mora prej očistiti pri spovedi in šele potem jo Jezus z veseljem sprejme nazaj k Sebi. Kdo med nami more reči, da ne potrebuje milosti, ki jih daje sv. obhajilo duši? Živimo obdani od poganskega materializma, sovraštva, zavisti, nevere, pornografije, “seksa”, moralne politične korupcije, prezira svetosti življenja. Sv. obhajilo, tesno združenje z Jezusom je zdravilo, moralni antibiotiki proti virusu okuženja. V vsem našem življenju bomo vedno potrebovali Jezusovega sveta, tolažbe, opore, pomoči, razumevanja v razočaranjih in tegobah. Vse to dobimo v sv. obhajilu. Se spomnite učencev, ki sta šla v Emarvs vsa potrta od dogajanj Velikega tedna? Povabila sta Jezusa s seboj k večerji. Pri “lomljenju kruha” — pri sv. obhajilu — sta ga spoznala. Kak prevrat se je izvršil v njunih dušah! Vsa žalost, vsa potrtost in negotovost'je izginila. Vsa srečna sta se vrnila nazaj v Jeruzalem in naznanila a-postolom: ‘Gospoda sva videla!’ Tudi mi prosimo Jezusa, naj pride k nam, naj večerja z nami, ker se dan življenja nagiba k večeru, pa naj smo v cvetu mladosti ali pa je že sneg pobelil naše glave... V vsaki življenjski dobi lahko nastopi “večer” — mladost ni nobena garancija proti smrti — in takrat še posebno rabimo Jezusa. “Gospod, ostani z nami!” Še nekaj besed o pogostem sv. obhajilu. Nekatere mislijo, da morajo vedno k spovedi, preden prejmejo sv. obhajilo. Samo smrtni greh je ovira. Mali grehi so nam odpuščeni pri sv. obhajilu. Jezus je ustanovil ta zakrament, da bi nam pomagal za svetost, ampak pomoč, da jo dosežemo. Izgovor: “Nisem vreden ^°dri gledali in molili v ‘l Podobi. Na križu je umiral Jias, ves ranjen in spreme-vendar so ga videli kot ^°Veka. A da se je neskončna ^mogočnost ponižala do ta-^ globin in prevzela podobo j! arb nam je nemogoče razu-Zakaj se je skril v malo j^ijo, v podobo kruha? On, ki tako velik, da ga vesolje ne /Dre obseči? Zakaj? Zato, ker s riotel po svojem trpljenju, j, Ni jn vnebohodu ostati na N^tji med nami. “Moje veselje hi -ivati med človeškimi otro- ^ Ko umrje kak pisatelj, za-J SD na zemlji svoje knjige, u~ ^.Nnik svoje slike in kipe, ar-poslopja, ampak samo mogel pustiti Sebe na ji- Ne samo med nami je N Jezus ostati, temveč koli- Val člove- 'prejeti sv. obhajilo,” ne drži. Kdo pa je vreden? Niti največji svetnik ni. Nismo vredni, pač pa potrebni. Otresimo se janze-nizma, ki nas zadržuje, da ne pridemo tako pogosto k Jezhsu, kot on želi. Približajmo se pa z ljubeznijo in z zaupanjem v Jezusovo usmiljenje in dobroto. Povabimo Mater božjo, naj ona pripravi naša srca za vreden prejem sv. obhajila. Naj nam posodi svoje čednosti, da bo Jezus našel lep dom v nas. Tako je delala sv. Terezika. In še eno: Ne bežimo iz cerkve po sv. obhajilu, kot bi gorelo za nami. Če se Jezus poniža k nam kot gost, ga ne smemo pustiti samega. Trenutki po sv. obhajilu so najsvetejši. Ko je Bog v nas, si kujemo srečno Večnost... Porabimo dragbcene minute za adoracijo, za pogovor z našim Gostom. Povejmo mu vse, kar nas teži, priporočimo mu naše zadeve in vse, kar nam leži na srcu in ga teži. če smo pa suhi in ne vemo, kaj bi pove- ^ogoče blizu nas. Če bi bi-rned nami v svojem sijaju ^ slavi, bi se bali priti k Nje-jvri‘ Naša narava ne bi mogla ^^•esti tolike veličine in od le-"e hi umrli od sreče. Saj nas ^ Pogled na sončni zahod pre- dali Jezusu, je pa priporočljivo ^aTe. Njegova vsemogočnost j moliti počasi krasno .molitev: tf laoa’ hi se razodevata v po- j Duša Kristusova, posveti me, blisku, gromu in vihar- | Telo Kristusovo, itd. hi nas odvračala od Njega. (Lepa zahvala je tudi Marijin &MEEUAKA UdMQVJUSA, AUGUST 12, 1976 Tamarugo oživil Atacamo Drevesce, ki ne potrebuje vode. — Po nekdanji pustinji se pasejo živali. — Tenak zid od lakote. — Pozabljeni kruh. — špinača na vejah. — Gumijevi obeti. V puščavi Atacama na severu Čila, kjer ne dežuje tudi po sedem let, so kmetijski strokovnjaki pred leti naredili poskus: na tristo hektarih so zvrtali luknje skozi meter debelo, slano skorjo in posadili drevesca tamarugo. Čeprav so sadike le takrat dobile vodo, se jih je prijelo 95 izmed sto. Na negostoljubnih tleh, kjer sta jih napajali le megla in slankasta talna voda, so rastline že v prvem letu segale do pasu. Po petih letih so bili zimzeleni tamaruigi že tako močni, da se je drobnica lahko pasla na lističih in se hranila z beljakovinsko bogatimi zrnci v strokih. Od leta 1968 ima tam dovolj hrane nad 5,000 angorskih koz ter karakulskih, merinskih in slavospev: Moja duša poveličuje Gospoda ... Imamo tudi mi dovolj vzroka za to molitev, ker se je “Gospod ozrl” tudi na nas... ker je tudi “nam storil velike reči...” Ne pozabimo večkrat prejeti zadostilno sv. obhajilo za spreobrnjenje grešnikov. s. M. Lavoslava suffolških ovac, ki uspevajo prav tako dobro kakor na sončnih škotskih ali novozelandskih pašnikih. Ovca merino da na primer dobre štiri kilograme volne na leto. Atacamski projekt je vzorec za nov in morda zelo uspešen poskus, pomagati tam, kjer ni dovolj hrane. Ameriška akademija znanosti je nedavno objavila poročilo mednarodne skupine botanikov, biokemikov in drugih izvedencev, ki iščejo nove vire hrane zlasti v tropskem in subtropskem pasu. Človeštvo čedalje bolj živi iz rok v usta — od mlevskih izdelkov. Svetovne zaloge žita so skoraj že porabljene: leta 1962 so zadoščale še za 150 dni svetovne porabe, zdaj so se skrčile na dober mesc. V svoji zgodovini je človek uporabljal za hrano okoli 3000 rastlin, vsaj 150 jih je ne le sejal in sadil, marveč tudi gojil, v minulih stoletjih pa so se na vseh celinah uveljavile monokulture, občutljive za škodljivce in za podnebne spremembe. Po oceni izvedencv FAO je večina človeštva odvisna od kakih dvajset poglavitnih rastlin, od pšenice, riža, koruze in prosa, od graha in fižola, zemeljskih oreškov in soje, od sladkornega trsa in pese ter od kokosovih orehov in banan. Teh nekaj rastlinskih vrst sestavlja “tanko obzidje, ki ločuje človeka od lakote”. V resnici pa imajo številne tropske rastline podobne lastnosti in višje donose, toda v kolonialnih časih se je moralo kmetijstvo drugod prilagajati evropskim potrebam: nasadi kavčukovca, banan in palm so spodrinili druge domače rastline, med katerimi je bila vsaka deseta neposredno ogrožena, razen tega pa je z monokulturami naraščala tudi nevarnost slabih letin. Skupina izvedencev je med 400 doslej zanemarjenimi in torej slabo raziskanimi rastlinami izbrala 36 kakih, ki bi deželam v razvoju pripomogle do naglega vzpona. Mednje sodijo zrnca quinoe, iz katerih so že Inki kuhali juho, pekli kruh in varili pivo, pa zelenjava chaya, katere poganjki in listi so uporabni za špinačo, vendar v srednjeameriških deželah zdaj uporabljajo te grme, visoke do 5 metrov, le za okras na vrtu ali za živo mejo. Mangostane, plodove izredno dobrega okusa, obirajo zdaj le z divjih dreves. Razen tega priporočaj o strokovnj aki vsaj poskusno gojitev nenavadnih rastlin, kot je na primer bivolovo zelje v severnoameriških puščavah. Njegova zrnca je mogoče stiskati v olje, močne korenine pa vsebujejo škrob. Na prelomu stoletij so v Mehiki pridobivali gumij iz puščavskega grma guayula, iz katerega so Američani med drugo svetovno vojno izdelovali avtomobilske plašče. Ker je sintetični kavčuk drag in ker sodobna kemija lahko izboljša gumij iz guayula, bi bilo to rastlino mogoče gojiti na bornih, suhih tleh, kjer sicer ne uspeva nič drugega. Seveda bodo potrebni še poskusi in raziskave, da ne bi z novimi rastlinami prenesli na druge celine tudi nevarnih rastlinskih bolezni in da ne bi te bilke postale nevaren plevel. --------------o------ Eno tretjino pijank! WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih je v ZDA o-koli 9 milijonov ljudi, ki se vdajajo prekomernemu uživanju alkoholnih pijač, so torej pijanci in pijanke. Podatki pravijo, da je dve tretjini pijancev, eno tretjino pa pijank. Pet odstotkov dijakov višjih šol se enkrat na teden napije, velika večina pa daje prednost alkoholnim pijačam pred kajenjem marijuane. Posebno iznenadenje je povzročilo močno povečanje števila pijank. Po prejšnjih ocenah je prišla na štiri pijance ena pijanka, sedanji podatki pa trdijo, da je ena pijanka že na dva pijanca. Uveljavlja se nov način zdravljenja išiasa V ZDA je išias množična, zelo boleča nadloga. Kaj je išias in kakšno je zdravljenje? Išias je poimenovana bolečina, ki izvira iz hrbtnega predela in se jo najhujše občuti v nogah, predvsem v stegnu. Je posledica pogostih okvar okrog četrtega in petega ledvenega vretenca. Ker je na tem mestu hrbtenica najbolj obremenjena, se začno največkrat med 30. in 50. letom starosti pojavljati določene spremembe. Do leta 1963 je bila v hudih primerih edina pomoč operativni kirurški poseg. Slaba stran teh operacij pa je bila, da so bile za bolnike mučne, okvare pa so se po operaciji dostikrat ponovile. Prelomnica v zdravljenju bolnikov s hudim išiasom se je zgodila v ZDA leta 1963, ko so operativne kirurške posege zaradi hudih okvar na hrbtenici zamenjali z veliko lažjim, pa bolj učinkovitim zdravljenjem, z injekcijo preparata papaina. Ta preparat je bil znan že poprej in je izdelan iz južnoameriške rastline, le za zdravljenje išiasa ga dotlej še niso uporabljali. Nova metoda zdravljenja je ta: vbrizgati v oboleli del hrbtenice preparat papain in z njim raztopiti želatinozno snov, ter tako olajšati pritisk na živce in omiliti bolečino, ki jo povzroča išias. V približno 40 klinikah po Ameriki za sedaj uporabljajo, proučujejo in uvajajo kot novost to metodo. Doslej so pozdravili po novem okrog 6,000 bolnikov, ki bi sicer morali biti operirani. Z injekcijo papaina pa posežejo zdravniki le v zelo hudih primerih hrbteničnih o-kvar, praktično le tedaj, ko bi bila nujna operacija. Pri manj hudih primerih se zavzemajo za zdravljenje s fizioterapijo. Pri uporabi papaina je bilo v kakih šestih odstotkih opaziti a-lergično reagiranje bolnikov na to zdravilo. Ugotovili so, da se alergija pojavi najkasneje v petih minutah potem, ko so dali injekcijo in zato te minute za-drže bolnika v narkozi, da vidijo, če bo bolnik dobil alergijo. Pa to je majhna nevšečnost v primeri s pohvalo, da se bolnik začne gibati že kmalu po posegu in se lahko zaposli že po šestih tednih. ZA SMEH Fant svojemu dekletu: “V ogenj bi skočil za te, v brezno bi se vrgel...” Dekle: “Če si pa res tako korajžen in fejst, pa piidi zvqcer v vas.” Fant: “Bom — če le ne bo de-valo!” -----o------ DOMOLJUBNA VIDRA — V | Sea World of Ohio imajo vidro ' Fr odo, ki zna salutirati naši za-| stavi, kot kaže slika. The sugar daddy Revenues from television rights Football teams (National league} TOTAL REVENUE (left-hand scale} AVERAGE PER TEAM (right-hand scale} NUMBER OF TEAMS 1113 [MI HU Baseball teams (Major league) TOTAL REVENUE (left-hand scale) ^ AVERAGE PER TEAM (right-hand scale) NUMBER OF TEAMS- D_tD ESI nu 74 75 London Economist News Service SINCE THE DEPARTURE of the National Football League’s long-traditional “blackout” law forbidding television stations to telecast home games, revenue generated from live broadcasts has skyrocketed. For example, the average take of the 26 teams in the NFL for broadcast rights last year was about $2.5 million. A decade earlier it was less than S4G0,000. Of the $171.6 million operating income of the NFL last year, nearly 35 per cent of it came from the three major TV networks. The increase in broadcast revenues for professional baseball was somewhat smaller. Last year, of 24 major league teams, the average take per team was approximately $2 million compared to 1.5 million 10 years ago. NA OBISKU — Knežja družina Monaka je bila nedavno nu obisku v Phidalephiji, Pa., kjer je žena kneza Rainerja kneginja Grace doma. Na sliki vidimo od leve proti desni: princa Alberta, 18 let star eg q sina knežjega para, 19 let staro princeso Carolina, 11 let staro princeso Stephanio'hi kneginjo Grace —. nekdanjo- 'filmsko '-igralko Grace Kelly. I Orožje Abesiniji dvorezen meč WASHINGTON, D.C. — A. meriška vojaška pomoč Abesiniji je dvorezen meč, je trdil e-den od starejših zastopnikov Državnega tajništva pred kongresnim odborom. Kljub temu smatra sedanja vlada ZDA, da je potrebno Abesinijo podpirati, ker se s tem “pomaga pri notranjem ustaljevanju te druge največje države v črni Afriki”. William E. Schaufele Jr., pod-načelnik oddelka za Afriko v Državnem tajništvu, je pri tem dejal, da se strinja z oceno senatorja Dicka Clarka, demokrata iz Iowe, načelnika pododbora za Afriko v zunanjepolitičnem odboru Senata, da vlada Abesmije “muči, ubija in zapira politične jetnike”. Dodal je, da se to dogaja tudi v veliko drugih nerazvitih državah. ------o----- Avtomobilska unija se vrne v AFL-CIO? DETROIT, Mich. — Med vodniki Unije avtomobilskega delavstva-se je začelo krepiti mnenje, da naj se ta vrne v AFL-CIO, iz katere je stopila pred 8 leti zaradi trenj med svojim predsednikom Walterjem Reu. therjem in predsednikom AFL-CIO G. Meanyjem. MAU OGLASI OPEN HOUSE SUNDAY 1-5. In Euclid. 19850 Renwood, off E. 200 St. Large single or 2 family unit. To settle estate. Auto longo will be on premises. C-P-M REALTY, INC. 944-3232 _______________________(120) In Euclid Large Single or can be used for 2 family. Large 2 car garage. Immediate occupancy. Low 30’s. C-P-M REALTY, INC. 944-3232 : i t - ! (x-aug.) EUCLID RANČ E 250 St., z aluminijem opažen, 3 spalnice, jedilnica, kuhinja z ugrajeno opremo, 2 kopalnici, razvedrilnica, garaža za 2 Ve avta, stara le 3 leta. Morate videti za pravo oceno! Novi zidani ranči V Euclidu, priključene dvojne garaža, 3 spalnice, 1V2 kopalnice, velike kuhinje, kleti, kakovostna gradnja, gozdnate parcele. UPS0H REALTY UMLA 499 E. 269 St. odprto od 9. do 9. ____________ (120) Apartment for Relit Newly decorated 5 room apartment. Norwood and Bonna. Call 842-0072 ____________________ (121) Stanovanje iščejo Zakonski par s 3 leta staro deklico išče pritlično stanovanje v okolici St. Clair Avenue. Kličite tel. 391-0294. . —(121) Stanovanje oddajo 4-sobno stanovanje zgoraj, z garažo oddajo na E. 71 St. blizu St. Clair Avenue. Kličite tei. 431-1534. ____________________ (120) Hiši naprodaj Dve hiši na eni parceli na E. 74 St., ena zidana za dve družini, ena zadaj za eno združino, vsa podkletena, skupaj naprodaj za $19,000. Za podrobna pojasnila in ogled kličite tel. 524-1352 med 4. in 6. popoldne. ______ -(122) Help Wanted Male Newspaper Pressman Letterpress. Part time, or full time. Call Jim at 361-4088. Woman Wanted Slovenian Lady j To live-in as a companion to elderly lady in Maple Hts. Call 662-2461 (120) f tMERiSEA muormA, august 12,1073 Ostrorogega je zamikalo, da bi zanikal bojni vik, planil z bojevniki v drevake, prestregel Turovcem pot, se z njimi spo-prijpl in vse do zadnjega pometal v vodo. Prav bič bi jih ne bilo škoda. Nak! Pred očmi tujcev se ne bo tepel z domačimi. Kvečjemu, če bi ga Turovci sami napadli. Potem naj pa kar sami sebi pri-štejejo. “Lej! In kako so se opremili. Kakor bi šli praznovat prerojeno spomladansko sonce. Dobro, da šem poslal Medveda oprezat.”, Oooo, ne! On pa vzhodnjakov ne bo šel pozdravljat. Bi utegnili misliti, da se jih boji. Naj le črnuhi pridejo k njemu. Saj dobro vedo, kje je. Je prav gotovo tudi Triander med njimi, zvitež, ki ga je hinavsko nazval rodov pastirja. daj in od zadaj, da bi mu niti en sam ne ušel. Še ta večer bi zagospodaril ženskam in otrokom na kolišču pod Plešivco. Pa sedaj je že prepozno. Vzhodnaki bi potem kar gotovo napadli njega. Težko bi vzdržal, ko so vsi odeti v bron. Kljub vsemu se je pa Jelen še boril sam s sabo, kaj naj naredi. K sreči so Turovci že odhajali. Prav! Na Veliko jezero je pričel legati mrak. Jelen je zamišljen sedel pod orjaškim rogovjem pred svojo kočo. Izza vogla pa je ujel razvnet pogovor nedoraslih mladcev: “Sem mislil sprva, da so priveslale z ladjo skoraj same golobrade babe.” “Kako naj bi bile ženske tako močnih postav.” “Potem sem pa spoznal Trian-dra, ki je bil lansko poletje ves poraščen, letos je pa tudi on Drevaki Turovcev so zaveslali iz jezera v Reko. Črnolasi vzhod- J gladkega obraza.” njaki so opazili oborožene može j “Kaj si brade populijo, in mladce. Brž so še sami prijeli jkaj? To mora boleti.” udarci vesel. Eden izmed stražarjev se je šepetaje pogovarjal raz mostišče z nekom, ki je moral biti v drevaku na vodi. Kdo bi le utegnil biti? Saj so vendar bili pod noč izmed rodu Ostroro-govcev vsi do zadnjega doma.! Menda ne stikujejo vzhodnjaki okrog njegovega kolišča. Jelen je vstal, da pogleda, kaj je. Mimo glavarja je priletel Jas-nooki Orel. Mladcu se je tako zelo mudilo, da ga Ostrorogi niti ni utegnil vprašati, kdo je prispel. Spodaj ob pristajnem mostu so že pristajali trije drevaki. Koj nato so pod naglimi koraki zaškripala brunca. Pred Ostro-rogim. pa se je ustavil krepak moški in pritajeno spregovoril: “Pozdravljen, oče!” Bolj po glasu kakor pa po o obrazu, ki ga zavoljo teme ni mogel razločiti, je Jelen spoznal Opreznega Srnjaka. Kar naču- Psica stara! Vedo, da bi tudi iz-diti se ni mogel: med njih marsikdo padel, čeprav “Ti, ti si.” !bi te nazadnje zmogli.” “Kakor sem obljubil. Že tri j “Kakor je.” Ostrorogi je začni in četrto noč oprezujem za čutil moč svojega rodu. Dotlej je vzhodnjaki in še ni dolgo, ko še nikoli ni tako. sem prisluškoval njihovemu po-| “So rekli, da jim bolj prav govoru.” jkaže zlepa kakor pa zgrda. “Beži!” “Res. Pod vodo sem preplaval Reko in se prikril pod rilec ladje. Pravijo, da te ne bodo napadli, čeprav jih Košata Jelka Ščuva, “Mislim, da.” ' “Jutri te obiščejo. Da boš vedel.”’ “Saj tako se spodobi.” (Dalje prihodnjič) za orožje. V pozno pomladanskem soncu so se zalesketali svetli šlemi in ščiti in blisnile so konice sulic in goli meči. Vznemirjenje se je pa kaj hitro poleglo. Turovci so začeli dvigati roke in z glasnimi vzkliki pozdravljati tujce. Triander je prepoznal Košato Jelko, Grablji-vega Raka in Presukanega Lisjaka. Povabil je vse tri na ladjo in jim sam spustil lestev v drevak, da so po njej zlezli na krov. Jelen si je zaželel, da bi bil muha. Odletel bi prek jezerne gladine na ladjo tujcev in prisluhnil besedam Košate in vsemu razgovoru. Le zakaj ni te ženske že zdavnaj ubil, čeprav je iz rodu njegove umrle matere, Skalne Zvezde. Ne! Tega izdajstva ji pa ne bo pozabil. Samo počakajo naj vsi štirje, Jelka in Tulpa in Rak in Lisjak, da vz- “Neee. Tako ostro habrušene nože imajo, pa si jih porežejo.” “Brijejo se.” “Kako so čudni.” “Ena je pa le ženska vmes. Sem jo videl, ko je stala s Košato Jelko na rilcu ladje.” “Tudi jaz. Tudi jaz.” “Močne postave je.” “Naj bo. Baba je pa le baba.” Ostrorogi je sedaj vedel, da so se mu odraščajoči mladci naskrivaj izmuznili. Drugikrat bi zapel bič. Danes pa, Jelen je samo zamahnil z roko: “Pa naj so šli, če so šli. Jaz jih nisem videl in jih ne bom pestil ” Pod noč se je vrnil na kolišče tudi Medved. Gospodarju je vedel povedati, da letos ne vodi vzhodnjakov Triander, pač pa mlajši in močan možakar. Za Jazona ga kličejo. 'In ženo ima s sabo. Ime ji je Medeja. Svoji hodnjaki odidejo. Oaa! Jih uklo- j ladji pa pravijo Argo. ni, kakor se jim ne zdi. “Mhm!” Tako se je bil Ostrorogi za- Rjavi Medved je odišel v svojo mislil v početje Turovcev in v kočo. Ostrorogi Jelen se pa ni prihodi vzhodnjakov, da niti ni nikamor ganil. Skoraj negibno opazil, kdaj se je izmuznilo na zadnji strani kolišča nekaj negodnih mladcev. Niso mogli več strpeti, da bi ne ogledali mogočne ladje in črnolasih vzhodnjakov odi bliže. Drevaka niso upali nobenega odvezati. Kar potuhnili so se in večjidel pod vodo splavali na trdino. Zašlo je sonce. Turovci so se še vedno mudili v Reki. Ostro-rog^ga se je: znova lotila skušnjava, da bi jih napadel in ugonobil. če bi odveslal z vsemi bojevniki in jih v prelivu med prvima otokoma prijel od spre- je sedel na klopi pod rogovjem in gledal na jezero, ki ga je kaj kmalu zagrnila tema. Hrup v kočah je potihnil. Spodaj na vodi so se oglašali ponočni ptiči. Ostrorogemu so misli zastale. Zadremal je. Jelen je komaj nekajkrat kin-knil s trudho glavo, že ga je predramil pasji lajež. Straže, ki jih je bil razpostavil po mostišču Rjavi Medved, so se zganile. Ostrorogi je prisluhnil v temo. Spodaj na jezeru se je oglasil domač žvižg. Psi so utihnili in se pričeli dobrikati. Začuli so se RAZUMLJIVO! — Komaj bi kdo dvomil, da Rosalyn Carter ne bi bila za Carterja in Mon. j daleja, četudi ne bi imela pri- j petega takega gumba. HLADEN SPREJ-EM — Udeležence v tekmi s kanuji na Pecatonica reki v Darlingtonu, Wis., sprejemajo na cilju s hladnimi curki vode. Za to hlajenje skrbi gasilski prostovoljec Sherman Ostby. IZ SEDLA.. :--- V LETU... NA TLEH! Ženini in nereste! Naša slovenska unljska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 8117 St. Clair Avenue 431-0628 ONE FA1RLANE DRIVE JGUETj H. £0434 Since 1914 .., ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and comm unity] For half-a-century your Society has offered the finest i11 insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only! LIFE INSURANCE * HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutuaiyl unitea in fraternal dedication to the Holy Family of JesiP Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspirin] to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nun] 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Lati* America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Cathohc Communications Foundntioflj Družba sv* Družine Officer* President ........... First Vice-President Second Vice-Presiden Secretary ........... Treasurer ........... Recording Secretary First Trustee........ Second Trustee ..... Third Trustee........ First Judicial ....... Second Judicial .... Third Judicial...... Social Director..... Spiritual Director .... Medical Advisor...... Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevai Anton J. Smrekar Joseph L. Drasier Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frank Toplak Nancy Osborne Rev. Aioysius Madic, O.F.tJ Joseph A. Zalar, M.D Oglašujte v naših malih oglasih • ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, • ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, • ČE POTREBUJETE delovno moč, • ČE IŠČETE zaposlitev, • ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mati oglas v - AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. Posnetki so bili napravljeni m rodeo feJmi u Monlmi. •J Za vsakovrstna tiskarska dela fle priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3S Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA f Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepČ Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrež' NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVI^