Po&tntm pfcMM— ▼ gotovfak. Leto LXV., št. 57 Ljubljana, četrtek 10. marca 1932 Cena Din i,- Iznaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje m praznike. — Inserati do 30 petit ADin 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica st. 5 Telefon St. 3122, 3123 * 3124, 3125 in 3126 PODID 2NIC G : MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — fct. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c. Tel. št. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101. __ Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.35L PRED ZAKLJUČKOM PRORAČUNSKE RAZPRAVE V NARODNI SKUPŠČINI Narodna skupščina je odobrila vse resorne proračune in je danes pričela razpravo o finančnem zakonu — Jutri bo proračun predložen senatu Beograd, 10. marca. Narodna skupščina je danes dopoldne končala razpravo o proračunu ter je pričela razpravo o finančnem zakonu* v zvezi z naknadno predloženimi amandmani. Razprava o finančnem zakonu bo končana še danes, tako da bo še na današnji seji proračun v celoti sprejet. Takoj nato bo predložen proračun senatu, Id ima za jutri sklicano svojo sejo. Jutri bo začel razpravljati o proračunu finančni odbor senata, nakar bo sledila prihodnji teden razprava v senata. Na včerajšnji seji je bil sprejet proračun ministrstva za socialno politiko in ministrstva za fizično vzgojo naroda. O proračunu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje je podal obširen ekspoze minister g. Ivan Pucelj, ki je uvodoma naglasil, da postaja ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje z vsakim dnem bolj važno. Bremena niso sicer nikomur prijetna, toda vsaka država, vsak narod in vsaka organizirana družba je v družabnem in kulturnem svetu vredna le toliko, kolikor stori dobrega za svoje socialno slabe in nezaščitene člane. V svojih nadaljnjih Izvajanjih je minister g. Pucelj izjavil, da je bil njegov proračun znižan za 32 odstotkov. Bremena socialne zaščite so sicer res občutna, vendar pa neobhodno potrebna za zaščito revnih slojev. Sistem socialne zaščite, kakor je uveljavljen pri nas je najcenejši v Evropi. V Jugoslaviji plačujejo delodajalci povprečno le 80 do 40 odstotkov, drugod pa dvakrat toliko. Vsekakor pa stremi ministrstvo za tem, da se administracija v socialnih zavodih čim bolj poceni in tako zmanjšajo upravni stroški na korist sa- mega zavarovanja. Podpora za brezposelne je mnogo premajhna in se je zaradi tega ministrstvo odloČilo, da se povišajo v ta namen za 3.6 odstotka zavarovalnine, v pogledu zdravstva je zabeležiti lep napredek. Mnogo skrbi povzroča problem pasivnih krajev. Program za bodoče delo ministrstva obsega v prvi vrsti reformo socialne zakonodaje v cilju pocenitve, nadalje pa uvedbo starostnega zavarovanja. Rešiti bo treba tudi stanovanjsko vprašanje, ki postaja od dne do dne bolj aktualno. Velik del poslov bo prenesen na banovine .S posebnim zakonom se bo uredil tudi položaj poljedelskih delavcev in kmečkih dninarjev. V debati je govorilo mnogo poslancev, med njimi tudi poslanci dravske banovine gg. Pavlic, Anton Krejči, Ivan Prekoršek in dr. Stane Rape. Poslanec g. Pavlic je zlasti opozarjal na problem brezposelnosti, poslanec g. Krejči je zahteval decentralizacijo zavarovalnih ustanov, g. Ivan Prekoršek je podčrtal potrebe naših bolnic, g. dr. Stane Rape pa je opozarjal na težak položaj invalidov in zahteval korenito izpremembo sedanjega invalidskega zakona. Po sprejetju proračuna ministrstva za socialno politiko, se je vršila še kratka razprava o proračunu novo osnovanega ministrstva za telesno vzgojo. Minister dr. Kraljević je podal kratek ekspoze, v katerem je orisal naloge tega resora. Opozoril ie na to, da so posvečali narodi in države že od nekdaj fizični vzgoji vso pozornost ter da obstojajo v vseh naprednih državah že dolgo posebna ministrstva v to svrho. Sedaj se je tudi pri nas osnovalo to ministrstvo, ki bo vodilo vse posle, nanašajoče se na so-kolstvo, gasilstvo in sport Minister je nato obrazložil posamezne postavke proračuna in naglasil, da ta proračun ne predstavlja ni kake nove obremenitve, ker so bili poprej vsi ti krediti predvideni v proračunih posameznih ministrstev. Po krat- ki debati, v kateri se je narodni poslanec g. Anton Cerer toplo zavzel za sokol-stvo in predlagal povišanje podpore za gasilstvo, je skupščina odobrila tudi ta proračun ter pričela nato razpravo o proračunu finančnega ministrstva. V svojem ekpozeju je finančni minister Djordjevič podrobno očital delovanje finančne uprave ter naglasil, da je bil tudi proračun tega ministrstva znatno znižan. V zvezi z reorganizacijo službe finančne kontrole bo reduciranih 1884 uslužbencev. Ob koncu svojega ekspozeja je finančni minister napovedal, da bo takoj po končani proračunski razpravi predložil Narodni skupščini zakon o državnem računovodstvu, s katerim bodo izvršene velikopotezne reforme v cilju izboljšanja finančne administracije. Pripravlja se tudi že zakon o državnem pravobraniteljstvu in zakon o samoupravnih financah. Razprave o proračunu finančnega ministrstva, za katero se je prijavilo okrog 20 govornikov, je trajala do pol 2. zjutraj in se je nadaljevala na današnji dopoldanski seji. Ob 11. dopoldne je Narodna skupščina sprejela tudi proračun finančnega ministrstva, s čimer so bili v podrobni razpravi odobreni proračuni vseh ministrstev. Narodna skupščina je nato pričela razpravo o finančnem zakona, ki ob uri, ko to poročamo, še traja. Po vsej priliki pa bo finančni zakon sprejet še v teku popoldanske seje. Pred prehodom na dnevni red je bil na današnji seji izvoljen odbor za proučitev zakona o likvidaciji žitnega režima, ki ga je na včerajšnji seji predložil minister za trgovino in industrijo g. dr. Kramer. Odboru predseduje narodni poslanec dr. Me-tikoš, člana odbora pa sta med dragimi tudi poslanca dravske banovine gg. Josip Benko in Anton KrejČL Jesenice odvisne od Narodne banke Prvi vagon koruze — Ureditev aprovizacije — Prizadevanje, da se katastrofa prepreči Jesenice, 10. marca. Včeraj ob 15. je bil sestanek zastopnikov vseh delavskih organizacij z Jesenic in Javornika, kjer ie bil zastopan savez metalskifl radnika Jugoslavije, Jugoslovenska strokovna zveza. Narodna strokovna zveza in zveza delavskih žen in deklet navzoča sta bila pa tudi župana z Jesenic in s Koroške Bele. Na tem sestanku v Delavskem domu se ie v prvi vrsti razpravljalo o razdelitvi prvega vagona koruze, ki je dospel na Jesenice za najnujnejšo prvo pomoč. Koroška Bela dobi 2500 kg moke, Jesenice, Hrušica, Rovt (Sv. Križ planina) in Dobrava pa dobe 5500 kg moke. Na Jesenicah je že sedaj toliko brezposelnih, da je bilo najbednej-šrra že razdeljene 3500 kg moke, sedaj prispelo koruzo bodo dali zmleti v Sedeje-vem mlinu, kjer jo bodo potrebni dobili na nakaznice občine Koroška Bela in občine Jesenice sporazumno z vsemi delavskimi organizacijami. Na tem sestanku so zastopniki tudi razpravljali o podporni akciji, ki nai se de po 15. marcu, ko bo delavstvo Odpuščeno. Za najnujnejše preživljanje je treba najmanj pol milijona dinarjev. To aprovizacijo prevzame v svoje roke delavstvo pod vodstvom tovarne in pod vrhovnim nadzorstvom državne oblasti. Imenovala naj bi se delavska aprovizacija si tudi pisarniške posle naj bi opravljalo tovarniško uradništvo, zastopane bodo pa v njej vse gori navedene organizacijo. Na sestanku je bila imenovana eksekutiva za to aprovizacijo, ki ima nastopiti svojo funkcijo po 15. marcu in bo prišla v po-štev po zadnjem obračunu tovarne z delavstvom. Dne 23. marca dobe delavci zad-nj'i denar in bodo s tem denarjem izhaja'' kake 4 do 5 dni, tako da bo delavska aprovizacija pod vodstvom tovarne in nadzorstvom državne oblasti pričela funkcionirati 23. marca. Kar se tiče drugih brezposelnih, iih morajo seveda prevzeti posamezne občine v svoje breme. Najnovejša poročila na Jesenicah se gla- ee tako. da bo že v soboto 12. t. m. KID ustavila obrat Eno peč so hoteli pogasiti že ▼ceraj, a delavstvo je zahtevalo, naj ce rjjcas- ne tudi še druga peč, če se pogasi prva. Končno je pa uprava pustila založiti tudi še drugo peč. E>anes popoldne pride v Ljubljano deputacija delavskih zaupnikov h 2. VVestnu, ki pride iz Celja. Deputacija se namerava oglasiti tudi pri g. banu in ni izključeno, da se po sprejemu pri banu zvečer odpelje z brzovlakom tudi v Beograd, kjer se hoče na vsak način preprečiti utavi-tev dela. Razne tolaži j ive vesti o državnih naročilih drugim tovarnam in pa o dovolitvi posojila Narodne banke so prenagljene, ker Narodna banka še ni dala KID niti najmanjše vsote ter šele zdaj zahteva od KID podatke o premožen iskem stanju in zalogah izdelanega blaga. Edino od Narodne banke torej zavisi, ali bodo tovarne na Jeseničan ustavile obrat ali pa delale dalje. Poplave ob izlivu Dunava Bukarešta. 10. marca. g. V izlivu Dunava grozi vedno večja nevarnost poplave. Me sto Silia je deloma že pod vodo; od tam po ročaj o že o številnim mrtvih in ranjenik. Ostri ukrepi proti izsiljevanju v Ameriki Washington, 10. marca. Pod vtisom ugrabitve U nd ber ghovega otroka je sprejela reprezentančna zbornica poseben zakon, ki proglaša že samo pošiljanje grozilnih in izsiljevalnih pisem za zločin, ki se bo kaznoval z ječo 20 let in z denarno globo 5000 dolarjev. Huda eksplozija Nevv York, 10. marca. g. V Camde-nu v državi Nevv Yersej je nastala težka eksplozija gasometra, pri kateri je bilo ubitih več oseb. Eksplozija je izzvala po vsem mestu veliko paniko. Prebivalstvo je spravila strašna detonacija v zgodnjih jutranjih urah v nepopisen strah. Eksploziji je sledilo potresu stično tresenje, tako da so se hiše majale do temeljnih zidov. Mnogo šip je popokalo. V splošnem razburjenju prebivalci dolgo niso mogli ugotoviti vzroka detonacije. Osem oseb je bilo ubitih, 12 pa jih še pogrešajo. Newyork, 10. marca. AA. Izpod plinske tovarne v New Jerseyu, ki se ie porušila zaradi eksplozije plina, so izvlekli dozdaj 16 trupel. Mislijo, da je našlo pri eksploziji smrt 20 do 25 oseb. Zima ne popušča Strašne posledice ostre zime v Rusiji — Snežni viharji v Ameriki — Tudi na Dunaju zopet sneži Moskva, 10. marc Šolo sedaj se izvejo podrobnosti o posledicah strašne zime, ki je bila letos v Rusiji. Izginile so cele vasi. V Uralskem pogorju so mnogo naselbin uničile lavme. Samo v Kražendi so izkopali dosedaj iz snega 70 mrtvih. Lavina je zasula tudi šok>, pri čemer je našlo smrt nad 25 otrok. Podrobni podatki iz drugih krajev se niso znani, ker so še cele pokrajine odrezane od sveta. Računajo pa, da je zima zahtevala mnogo tisoč človeških žrtev. Neiv York, 10. marca. a. 7 48 ur divja nepretrgoma ljut severozapackii vihar, ki je na ameriški *tjan*ts»ki obali napravil veliko škodo. Doslej je zahteval 26 človeških žrtev. V državah Florida in Medna je škoda i-redno vetika. Pogrešajo 30 oseb. ki jih je vihar najbrže vrgel v mori« io kri so ntccJic 13 ladij jo v veliki nevarnost?. New York, 10. marca. Silni viharja, ki razsajajo že več dni v Ameriki, so zahtevali dosedaj 36 smrtnih žrtev. Osem lAdij s 150 mož posadke pogrešajo. V severnem delu države Newyork je divjal tak snežen vihar, kakor ga že deset let ne pomnijo. Ves promet je ustavljen. Mnogo avtomobilov je obtičalo v snegu. V severnih državah so letalci odkrili 70 avtomobilov, ki so obtičali v snegu. Morali so jim z letali dovažati živila. Prav tako preskrbujejo z živili s pomočjo letal številne kraje, ki so zaradi snežnih žametov popolnoma odrezani od okoKce. Dunaj, 10. marca. Od torka zjutraj zopet neprestano sneži. Na Dunaju in v oko-lrci je zapadlo toliko enega, da je zelo oviran proiret. Nj. Vel. kralj o Briandu „Jugoslavija je izgubila velikega prijatelja44 Pariz, 10. marca- A A. Ha vas poroča: Nj. Vel. kralj Aleksander je dal povodom smrti Aristida Brianda tole izjavo predstavniku Agencije Havas za Balkan v Beogradu: Smrt Aristida Brianda je težka izguba za Francijo in vse človeštvo. Ju-goslovenski narod izgubi z njegovo osebo velikega in iskrenega prijatelja. Zato bo s hvaležnostjo ohranil trajen spomin na to plemenito srce. Priprave za pogreb Pariz, 10. marca- Danes popoldne bodo krsto z zemeljskimi ostanki Bri" anda prepeljali iz njegovega stanovanja v zunanje ministrstvo, kjer bo v takozvani dvorani žar položena na mrtvaški oder. Od jutri naprej bo dovoljen vstop tudi občinstvu. Ob krsti bodo imeli častno stražo bivši bojevniki. Pogreba se bodo udeležili najodlič-nejši sodobni državniki med drugimi angleški zunanji minister Simon, bivši angleški zunanji minister Chamberlain, vsi zunanji ministri Male antante, deputacija raznih parlamentov, med njimi tudi deputacija J u gosi o venskega Narodnega predstavništva s predsedni" kom Narodne skupščine dr. Kumairu-dijem in podpredsednikom senata dr. Fran Novakom na Čehi- Angleškega kralja bo zastopal angleški poslanik y Parizu Lord Tyrel. Zahvala ministra dr« Kramerja Beograd, 10. marca. AA G. minister za trgovino m industrijo je prejo} tole brzojavko: Njegovi ekselenri gospodu doktorju Km-merju, zastopniku ministra za zunanje zadeve, Beograd. Globoko pretresen z izrazi sožalja, s katerimi jugoslavenski narod pozdravlja velikejra državnika, ki mu je bfi vedno zvest prijatelj, je francoski narod ganjen, da se še enkrat druži s jugoslavenskim narodom v skupni misli. Vasi eksoe-lenci pošiljam kot tolmaou teh občutkov itr izraze svoje globoke hvaležnosti.__Andre Tardieu. Zahvala francoskega senata Beograd. tO. marca. AA. Predsednik sonata dr. Ante Pavelič" ie prejel od predsednika francoskega senata Le Bruna tata brzojavko: Kot tolmač visoke skupščine, globok* ganjen z izrazi simpatij s strani senata Jugoslavije povodom smrti predsednika Brianda se vam zahvaljujem za vase aorailje v naši boli. Albert Le Brun, predsednik senata. Japonska se umika? Nova pogajanja za premirje v šanghaju — Amerika umaknila svoje čete bo Tokio, 10. marca. Japonski poslanik na Kitajskem je dobil nalog naj prične nova pogajanja za sklenitev premirja v Šanghaju. Zaradi dokaj neugodnega položaja v Ženevi se je japonska vlada odločila za zmernejšo politiko in bo skušala doseči večje koncesije pri diplomatskih pogajanjih, ki se bodo vršila povodom sklicanja konference pri okrogli mizi. Svoj glavni cilj, to je »očiščenje«; Šanghaja, je že dosegla. Za vsak primer pa je vlada vendarle še odposlala v Šanghaj nova ojačenja. V tokijskih uradnih krogih demantira jo vesti, da bi Japonska nameravala zasesti Nanking, marveč zatrjujejo, da hočejo Japonci izolirati šanghaj, da bi na ta način preprečili nadaljnje prelivanje krvi. Delo finančnega odbora Beograd, 10. marca. AA. Finančni odbor jo končal razpravo o zakonskem predlogu o spremembah m dopolnilih zakona o taksah. Nato je odbor razpravljal o zakonskom predlogu o spremembah in dopolnilih davčnega zakona. Za poročevalca o zakonu o tailrsah je bil določen Anrte Kunta/rić. Danes razpravlja o zakonskem predlogu o spremembah in dopolnilih davčnega zakona. Gozdni delavci za Turčijo Beograd, 10. marca. AA. Gozdno industrijsko podjetje »Zingaic v Turčiji je dobilo svoj ©častno od ministrstva, za socijalno politiko in narodno zdravje dovoljenje, da angažira med našimi delavci 50 kvaJafJcira-nih gozdnih delavcev. Poverjenik podjetja j« izbral in angažiral delavce ki te drči so se odpeljali v Turčijo. Vesti, ki so o tem krožile v javnosti, so povzročile pri nmo-gfli krivo mnenje, kakor bd šlo za odhod velikega števila naših delavcev v Turčijo. Da se ne bodo zainteresirani delavci po nepotrebnem obračali po iniommacije na naše rzseljeniške oblasti, obvešča manjstrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje kite-resente, da zdaj -»i nrikake možnosti več za zaslužek pri omenjeni tvrdiki in sploh v Turčiji. Zopetna uvedba direktnih vozov z Avstrijo in Madžarsko Beograd, 10. marca. AA. Med železmi-škrari direkcijami kraljevine Jugoslavije na eni ter Avstrijo in Madžarsko na drugi stramd je bil dosežen sporazum, da se od 10. marca t. 1. dalje ponovno vzpostavi direkten promet kurznih vagonov. Preferenčna pogodba med NpmrJio m Madžarsko Budimpešta, 10 marca. g. Med Madža-sko in Nemčijo je bila svoječasno sklenjena preferenčna pogodba, ki pa zaradi pro'esn.v raznih držav ni mogla biti uvel?avl»ena Se-so bila v Berlinu zaključena pogajanja, pri katerih bile baje odstranjene vse težave. Kakor poroča »MaggJar Orszag«, bo pogodba le danes parafirana Washington, 10. marca. Ameriška* vlada je .sklenila, da bo a L aprilom umaknila iz Šanghaja pešadijske čete, ki jih je poslala v Šanghaj ob priliki zadnjih spopadov med Kitajci in Japon*-d Ženeva, 10. marca. AA. Glavni trjbe-res poUtičnih krogov je obrnjen na resolucijo zasedanja Društva narodov. Odbor, ki se je sestal včeraj ob 4. popoldne je imenoval dva pododbora. Prvi ima nalogo zbrati glavna stališča, izražena v toku razprave o kitajsko-japonskem sporu ter izdelati svečano deklaracijo. Drugi odbor ima nalogo zbližati osem načrtov resolucij, ki so faOe žene odboru. Krvava bitka sredi Berti Berlin, 10. marca. g. Do divje poulična bitke je prišlo včeraj opoldne med narodnimi socialisti in komunisti pred nekim delavskim posredovalnim oradom v severovzhodnem de hi Berlina, Okoli 200 narodnih socialistov je napadlo komunistične razdalje valce letakov ter jih preteplo s palicami in žičnimi šibami. V par sekundah je pri-hitelo iz poslopja posredovalnega urada več sto brezposelnih, ki so padto po narodnih socialistih. V kratkem se je razvila prava bitka, ki ji je šele močno ojačena poticaja napravila konec. 25 oseb je bilo ranjenih nad 60 aretiranih. Evakuacija obmejnega prebivalstva ob Dntestni Bukarešta, 10. marca, g. Sovjetska vfada je pričela odvažati rurmuruske rodbine ob obmejfnem pasu vzdolž Dn/jestra. Rumuno bodo začasno spravili 50 km daleč v notra-njsot države ter jata pozneje nastanali kot naseljence v Sibiriji Obmejno ozemlje bodo naselila s častim konTJunristačndm ptebtval-. stvora, ki bo obenem prevzelo tudi obmejno obrambo. Protest proti nastanitvi Trockega na Češkoslovaškem Praga, 10. marca. Klub senatorjev m poslancev narodno-demokratske stranke jrt na svoji včerajšnji seji sprejel sklep, ▼ katerem ostro protestira proti odloku, vfade, ki je dovolila da se T ročk i nastani na Češkoslovaškem. V resoluciji se naglaia, da }e vladi dovoli znano rovarenje Trockega proti češkoslovaškemu narodu. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Deviie: Amsterdam 2273.39 — 2284.75, Berlin 1342.19—1352.99, Bruselj 785.31 do 789.25, Curih 1093.775 — 1099.25, London 208.63 — 210.23, New York ček 5630.03 do 5658.29, Pariz 22213—223.25. Pra^a 167.55 do 168.42, Trst 292.38—294.78. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.02 H, Pariz 20,30, London 19.05, Newyork 516.314, Bruselj 71.85. Milan 26.77^, Madrid 30.50, Amsterdam 207.85, Berlin 12205, Sofija 3.74, Praga 16.32, Varšava 58.—, Bukarešta a08. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 10. marca 133Z Štev. *S7 Kolektivna pogodba po novem obrtnem zakonu Iz predavanja sodnika g. dr. Stojana Bajića v druitvu „Pravnik44 LJubljana. 10. marca. V društvu >Pravnik« je snoči predava! o kolektivnih pogodbah po novem obrtnem zakonu sodnik okrožnega sodišča dr. Sto-jan B a j i ć. Predavanje je bilo prav dobro obiskano, med poslušalci smo opazi!: odlične naše pravnike, med njimi tudi uni-verr'tetne profesorje dr. Dolenca, dr. Po!-ca, dr. Ogrisa, dr. Furlana. dr. Spektorske-ga in A. Maklecova, Predavatelja ie predstavil poslušalcem predsednik društva vse-učiiiSkih profesorjev dr. Dolenc. Ena najvažnejših novosti v novem obrtnem zakonu, ki se v glavnem naslanja na pravno stanje v Sloveniji in Dalmaciji, je ureditev kolektivnih pogodb po § 209. Predavatelj je povdarjal socijalno in gospodarsko važnost kolektivne ureditve službenega razmerja in govori! o pravnih pojmih, ki nastopijo v naukn o kolektivnih pogodbah, < čemer je pod definicijo kolektivne pogodbe posebno opozarjal na dve delitvi njene vsebine in sicer na normativni in obligacijski del. Stranke kolektivne pogodbe morajo imeti posebno kvalifikacijo za to upravičenost in končno udeleženci kolektivne pogodbe, to so posamezni služ-bojemalci, oziroma službodajalci. katerih službeno razmerje a rej a normativni del kolektivne pogodbe. Kri razmotrivanju bistva kolektivne pogodbe se izkaže, da ie kolektivna pogodba prav za prav normna pogodba. Ista ni enostranska, namreč da nastopa kot pogodbenik organizacija in ne poedinec. Potem |e predavatelj očrta! mehanizem učinkovanja kolektivne pogodbe po dosedanjem pravu bi opozarjal, da je v tem stanju ostalo od srednjeevropskega prava samo še češkoslovaško pravo, dočim se je naše pravo ravno v novem obrtnem zakonu razvilo do tega stanja in je zlasti šlo Se dalje, kakor se ie razvilo n. pr. v Avstriji ali Nemčiji, še prav posebno pa francosko in angleško pravo. Novi obrtni zakon priznava pravico sklepati kolektivne pogodbe na siužboda-ialski strani poedincem ali službodajalskim organizacijam, na službojemalski strani pa samo organizacijam, ki morajo biti društva, torej pravne osebe, noles te-ga pa morajo očitovati sledeče posebne kakovosti: Biti morajo čiste službo j emalske a!1, službodaialske organizacije, smejo združevati ali samo sužbodajalce ali samo služ-bojemalce. ki morajo biti neodvisni drug od drugega. Dalje morajo biti organizacije spontane in neprisiljene, tako da n. pr. notarske, zdravniške in odvetniške zbornice ne morejo bit stranke kolektivnih nogodb. Organizacije morajo biti tudi neposredne, predstavniki službojemalcev ali služboda-jalcev morajo biti njih č'.ani. Sklepanje kolektivnih pogodb mora spadati v področje teh organizacij. Končno mora biti organizacija predstavnik službodajalcev oziroma - ižbojemalcev, torej mora imeti med delavstvom dotičnih obratov svoje člane Ce sklene kolektivno pogodbo organizacija, ki nima teh posebnih lastnosti, ni zaradi tega kolektivna pogodba nična, temveč more eve-trremo nastati navadna normna pogod- ba brez posebnih učinkov, ki jih veže obrtni zakon na kolektivne pogodbe. Vsebina kolektivne pogodbe se tiče bodisi ureditve posameznih službenih razmerij (normativni del) al; pa ustanavljanja neposredne obveznosti med strankama kolektivne pogodbe (obligacijski del). Delitev je izredno važna, ker ima učinek kolektivne pogodbe, namreč prisilnost m neposrednost samo normativn-i. ne pa obligacijski del. Glede postopanja pri sklenitvi kolektivne pogodbe obrtni zakon ne prinaša nobenih novosti in sodelujejo pri sklepanju delavski zaupniki, delavske zbornice in inspekcije dela. V načrtu za pravilnik k obrtnemu zakonu je predvideno dvojno sodišče, ki bi moglo po spravnem postopanju ustanavljati kolektivne pogodbe za obe stranki tega postopanja. Kolektivna pogodba mora biti pismena in predvideva načrt pravilnika deponiranje pri Delavski zbornici in inspekciji dela. Normativni del kolektivne pogodbe učinkuje vsestransko na ta način, da je prisilnega značaja napram delodajalcem posamičnih službenih pogodb, kar pomeni, da se s posredovanjem ne da spremeniti kolektivna pogodba v neprilog službojemalca. Dalje je učinek kolektivne pogodbe neposreden, kar pomeni, da učinkuje v posamičnem službenem razmerju brez in tudi proti volji obeh pogodbenikov. Osebno se tiče kolektivna pogodba vseh službenih razmerij službojemalcev, ki so vezani po kolektivni pogodbi, bodisi kot posamezniki, bodisi kot člani službodajalske organizacije. Učinek ko-ektivne pogodbe torej v službenem stanju ni vezan na članstvo v organizaciji, ki je sklenila kolektivno pogodbo, temveč je odločilna zaposlenost v obratih, katerih imetnik je vezan po kolektivni pogodbi. Obligacijski del kolektivne pogodbe učinkuje neposredno med strankami, pri čemur je predavatelj podčrtal organizacijske klavzule in obveze zopetnega sprejema v službo po stavki. Časovno stopi kolektivna pogodba v veljavo s sklenitvijo, če ni kaj drugega določeno in preneha s potekom dobe. za katero je sklenjeno z odpovedjo na pogodbeno dobo s sporazumno razvezo in z odstopom od pogodbe, katero naslednje vprašanje pa š$ ni zado-voljujoče rešeno. Nadalje se je predavatelj bavil z vprašanjem kolektivnih pogodb v posameznih službenih razmerjih po ugasnitvi kolektivne pogodbe same in se izrekel proti takim posledicam. Končno je obravnaval še problem kolizije kolektivne pogodbe in pa zamotano problematiko kolektivnih pogodb, dalje kršitve kolektivnih pogodb in se dotaknil ter podrobnejše tudi razpravljal o stavki in izprtju. ki sta značilni borbeni sredstvi v kolektivnih sporih. Ob sklepu je omenil še posebne sestave izbranih odborov pri razpravljanju sporov iz kolektivnih pogodb ter oovdarjaJ veliko važnost delovnega prava ne samo za pravne ljudi, temveč za vs© naše socijalno in gospodarsko življenje. Za prosveto malega človeka še prevelik naval na IX. delavski prosvetni večer „Svo- bode" in „Zarje" Ljubljana. 10. marca. Ne le, da so delavski prosvetni — prav 7a prav koncertni — večeri, ki jih prirejata Svoboda in Zarja v dvorani Delavske zbornice, že preredko na 14 dni, čeprav so jih nameravali prvotno prirejati mesečno, je postala tudi dvorana mnogo premajhna. Ti večeri so se ljudem tako priliubih. da se kar bore med seboj za profirafike je odpel tri pesmi, ga. K. Delakova je zaplesala dva umentniška plesa, še ena recitacija, komad violina solo (g. 2. Zaje. pri klavirju S Fink), predavanje o racionalizaciji (Stane Likar), orkester >Grafike< ie odigral 3 komade, kvartet >Grafike* pa dva. oktet -»Ljubljanskega Zvona t je nastopil z dvema pesmima, z duhovito humoristično razpravo o avtomobilu je pozabaval poslušalce g. Bl-težnik. krono večera je pa odnesel mali jazz-band 9 klavirjem igrala sta mali (menda KMetni) PrelovCev Zorko in njegova nekoliko starejša sestra Vojka. Že samesa naštevanja je torej celo poglavje. Vsa sodelujoči pa brez izjeme zaslužijo, da bi obširnejše spregovorili o njih. Nikakor ne smemo pozabiti nastopa _pevskega zbora, orkestra in kvarteta »Grafike*. Nastopili so tako zbrano, kot pred r^ibolj strogo kritiko in izbirčno publiko. Priredili so pravi, močan koncert. Orkestru se je pa publika premalo oddolžila. Sicer so bili ljudje zaradi neznosne vročine nekoliko apatični in nedisciplinirani del občinstva je pr^reeil skoraj pri vseh točkah najleoši vtis umetniškega podajanja. Zlasti pri nastopu plesalke ge. Delakove je nastal v desnem krilu dvorane sredi faa- so le redki gledali zbrauo ples. Plesalka je prvič plesala po Beethovnovi žalni koračnici s spremljevanjem klavirja.. Prikazala je res umetniško doživljeno v dovršenih likih gibih in ritmu celo lestvico tuge ter bolečin. Obup. groza, divjajoča bolečina, prekipevajoče trpljenje — vse to se je poosebilo v tem plesu, kot da se je melodija prelivala v konkretne oblike. Pri drugem nastopu, ruskem plesu, je pa umetnica pokazala svojo umetnost temperamentno, malo da ni potegnila vse dvorane za seboj v sugestivne vrtince. Žal se ne moremo pečati podrobno z vsako posamezno točko. Predvsem zasluži posebno pohvalo Še mladi violinist Zaio. omeniti je treba, da je vzbudila recitacija p. F. Delaka Seliskarjevib Sedmorojenčkov pravi vihar odobravanja, nastop mladih Prelovčevib unjetnikov je pa bila senzacija svoje vrste. Predavanje g. Likarja o racijonahzaeiji pa tudi zasluži, da povzamemo iz njega glavne misli Žal prisotni niso pazljivo sledili predavanju, ker se jim je zdelo mod koncertnimi točkami disakord fn bift so preveč razgreti. Pojem racijonalizacije izhaja iz Nemčija, kjer so pod njim razumeli preustroj ter tehnično izpopolnitev industrije. Racionalizacija se ie tam začela 1. 1924 in zaključila L 1929. Stabilizacija nemške valute je zavrla izvor nemškega blaga in pod pritiskom novih gospodarskih prilik so Nemci začeli racionalizirati svoje industrijske obrate. Pri preureianju industrijskih obratov, preži davan ji h. uvažan m novih strojev itd., se ie potreba po surovinah znatno dvignila. Zato so smatrali, da je racijonalizacija povzročila konjunkturo in trajno premagala po-'ledicp vojne. Ta konjunktura je pa trajala le kratek čas. Potreba po produkciiskih sredstvih je kmalu padla Začele so se redukcije, kupna moč prebivalstva je začela padati. L. 1929 ie zaradi tega nastopila težka gospodarska kriza, sledila je konjunkturi racijonalizacije — kriza racijonalizacije. Podjetja, ki so modernizirala svoje obrate v dobi racijonalizacije, niso mogla več prodat? toliko blaga, kolikor so ga lahko producirala, novih strojev i d naprav niso mogla izrabiti Začeli so tožiti, da je bila racijonalizacija prenagljena. To razočaranje je povzročilo, da se Je dvignilo nerazpolofenje zoper demokracijo, zoper delavstvo, mirovno politiko itd. Val šovinistične reakcije se je razlil po svetu. Po ameriškem vzorcu so skušali tudi v oglušujoč šunder in divji nemir, da drugih državth sistematično prikazati, kako tratimo energijo pri starem načinu dela in kako bi se to preprečilo z novimi metodu mi. Z znanstvenimi preiskavami ter pron čevanjem iščejo popolnejših metod dela in izrabe enegiie ter uporabe surovin. Najvažnejše je, da poznamo smoter te racijonalizacije, ki se razviia v obstoječem družabnem redu. Ta gospodarska dejavnost-ki dobi znanstveno utemeljenost. služi stremljenju po največjem dobičku posameznika. Kljub temu se pa v tej racijonalizaciji skrivajo elementi, ki lahko pod drugimi pogoji služijo človeštvu — pod pravo rariiona 1 i zaci io. Toda treba bo prej racionalizirati Se marsikaj. Prava racijonalizacija. odnosno racijonalizacija pod pravimi pogoji- ustvarja pogoje za naibolj^o go^podarstve-nost vsesa gospodarstva. Kriza je podrla iluzije, da je najoblj ekonomsko vodstvo posameznih podjetij obenem tudi najboljša gospoda rstvenos t vsega gospodarskega dela. Vsi napori, povečati gospodarsko delavnost z znanstvenimi dognanji so privedli le do najhujše gospodarske krize ter največjega obubožanja ljudstva. Cilj družbene racijonalizacije, ki Jo zasleduje znanost, je v ostrem nasprotju z rezultati dosedanje racijonalizačne prakse. Program koncerta z družabnim večerom ob oO-letnici ge. Maše Gromove in načelnika g. Ivo Sancina v soboto, 12. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani TJniona: 1. Pozdravni nagovor g. Miloša Rvba-ra. 2. P. H. F. Sattner: Vrbica, mešani zbor del. podp. in prosv, društva >Tabor«, pevovodja g. E. Venturini. 3. Niewiadom ski: Kotijsanka, Bravničar M.: Osamljena, Musorgrskij: Povej zvezdica, poje ga. Štef ka Poličeva, sopranistka opere v Ljubljani. 4. M. Kogoj: Andantino sostenuto, F. Chopin: Scherzo h-mol, izvaja na klavirju pianistka gdč. Jadviga Pozenelova. 5. S Kosovel: Bori, Romanca, recitira g. Emil Kralj, elan kr. drame v Ljubljani. 6. Vil-har: Kam?, Musorgskij: Pesem o bolni, poje g. Robert Primoržič, bariton opere v Ljubljani. 7. Lajovic: Begunka pri zibelki, dr. švara: Pomlad, poje gdč. Anita Mezetova. sopran opere v Ljubljani. 8. A. Provaznik: Valse triste, Nand. Zsćlt: Libellules, C. Cassado: Danse du Diable vert, izvaja violinist g. Karel Sancin, ravn. Glasbene Matice v Celju; pri klavirju ga. Mire a San činova. 9. Lajovic A.: Mesec v izbi, Prohaz-ka J.: Zvezde žarijo, poje g. Joža Rijavec, tenor državne opere v Berlinu. 10.: E. Adamič: Ecce dolor, mešani zbor del. podp. in prosv. društva »Tabor« iz Ljubljane, pevovodja g. Venturini. Pevske točke spremljajo gg. Mirko Polič, ravn. kr. opere in dirigenta Neffat in dr. švara. Cene: parterni sedeži Din 25, 20, 15, 10; balkonski sedeži Din 10; stojišča Din 8 in 5. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice, Kongresni trg. Obleka poljubna. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Četrte* 10. marca: zaprto. Petek 11. marca: Glembajevi. Red i). Sobota, 12. marca: Nekdo. Izven, Nedelja 13. marca ob 15.: Revna kot cerkvena miš. Izven. Znižane cone. (Jb 20. Zdravnik na razpotju. Izven. Znižane cene. • Krleža: Otembajevi, V režiji dir. Branka Oaveil-e ponovi Ijubljađiska drama trodejajo&ko diramo iz ž»iv ljenja zagrebške patricijs»kc rodbin-e: Gospoda Glembajevi. Premijera toga dela je hnha. februarja lanskega leta šn dolo je imeJo rna našem odicu v resnici veliik uspeh. Prva k.tošnja repriza tega dela bo v petek d»ne 11. t m. Predstava se vrši za red D. Nedelja v ljubljanski drami. Zopet st& dve predstava in srccer popoldne ob 15. komedija Revtrea kot cerkvena maš. zveč>er ob 20. pa drama Zd-ravroik na razpotju. Za obe nedeljcka preebstevi vedjajo znižana dVa>msfce cone. OPERA Začetek ob 20. Četrtek 10. marca: Tosca. Gostuje Josip Rijavec. Izven. Petek 11. marca: zaprto, generalka. Sobota 12. marca: Robinzonada. Premijera. Izven. Nedelja 13. marca ob 15.: Mascoita. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Oarmen. Gostuje .losip Rijavec Izven. Opozarjamo na gostovanje Josipa Ri-ja\'oa, kd bo dmervi ob 30. v nam operi. Poie »e Puoctnijerva opera Tosca. Odlični nas go«*t nastopi v vlogi Cavaradossija. Ostalo zasedbo smo Je jaw?i. Pred-staisa je izrven abonmaja. Premijera O f fen b t*ch ove komičnu opere Robinzonada bo v soboto 12. t. m. Vsebina je naslednja: Prvo dejanje. Mac Farlanova družna (oče g. Magolič, mati g. Golobova) je ž "vela v dobrih razmerah, le sin Robert g. Banovec hoče po zgledu svojega strica v svet. Starši pregovore Alaio (gdč. Mezetova), da razodene Robertu ljubezen in ga tako nave&e na dom. A Robert vseeno pobegne m za njkn tudi AH-na. Drugo dejanje: Brodolomoc se reši na osamljen orok na katerem bivajo divjaki. Njihov glavar je Ipo (g. Janko), glavaric^i stara ljubosumna divjakmja, Tamara (ga. Kogojeva.). Ipo kroti divjake s »Kodomo-nom« kuharskimi bukvicami. Na ta otok se reši tudi Alina, katero ujamejo ddvjaJd m jo prepeljejo pred glavarja. Stara gla-varica, mro leč, da je Atena mladenič, se zaljubi v njega in ga hoče s tem resiti smrti. Ko pa odkrijejo, da je A lina deklica se zaljubi v njo Ipo. Robert spozna Alino in oba skleneta pobegniti. Divjaki ju vjamejo in pripeljejo pred glavarja. Robert vrže na sveti ogenj rog smodnika; nastane eksplozija, m v splošni zmešnjavi oba pobegneta. Tretje dejanje: Pn ekspediciji je izgubil Ipo svojega »kolomona«. Najdeta ga Robert in Ali na in vidita, da je Ipo njun/in stric. Ko se spoznajo, sklenejo ved trije pobegniti. Na morju zagledajo ladjo, kateri dajejo znamenja. Ko Tarnara in divjaki zapazijo, da noče glavar pobegniti, skušajo na vse možne na-čme to preprečiti. Ladja pristane, wm trije se rešijo na njo. Ipo pa vrze svojega »Ko-lozmona« med div ..»ce. ki so ve^eh, da je ostal med njimi t - ji »duh« njihovega glavarja. Brodolomci se odpeljejo v srečnejšo bodočnost. O delu samem hitri. Lavvrencc Tibbett in mikrofon Slavni baritonist Metropolkan opere v New Yorku je pripovedoval v krogu svo jih prijateljev in znancev dogođbico, ki se je pripetila nekemu italijanskemu pevcu. Ko je nastopila doba zvočnega filma, so povabili najslavnejše pevce, člane naže opere v študij, da so tamkaj peli in oddajan njih petje širom s- Tak*, je bi' povabljen tudi neki slaven italijanski tenorist. Njegovega imena nočem povedati. ker ga gotovo poznate. V študiju so poučili vsakega pevca, da je treba peti v mikrofon mirno in ne preveč glasno, ker je aparat zelo občutljiv. Mnogi pevci so poslušali nasvete, le odlični Italijan se je začel dreti na vso moč, tako da je pokvarilo občutljivo membrano. Ko so ga vprašali, zakaj ni posiužal nasveta in pel bolj umerjeno, je dejal: »Slišal sem, da me bodo nocoj poslu-ali v radiu moji rojaki v Italiji in zate sem pel na ves glas, da bi me tembolj culi!« Vsi so se smejali, toda kmalu je doletela Lawrencea Tibbeta enaka nezgoda. Ko je stal prvič v ateljeju pri filmanju prvega svojega filma »Hajduška pesem« je režiser in mojster tona kmalu spoznal, da je petje slavnega Tibbeta premočno za občutljivo sprejemno aparaturo. Moral je svoj glas moderirati in dolgo se je vežbal. da je pel taJco kot je to predpisano za filmski mikrofon. Pri najnovejšem filmu »Ljubezen Petra Miha jI ova« je šlo že vse gladko in danes sta mikrofon in Lawrer.ce Tibbet že prav dobra prijatelja. 8f9 Zanimiva smučarska prireditev Smučarski klub Dovje-Mojstrana bo priredil v nedeljo 13. t. m. naslednje smučarske tekme: Medklubsko vsakoletno štafetno tekmo (4X6 km = 24 km), start ob 7.30, žrebanje pol ure preo startom, start in cilj v Mojstrani. Damsko propagandno tekmo na 3 km, start ob 8., žrebanje pol ure pred startom. Tekmuje lahko vsaka dama, tudi če ni včlanjena nikjer. Medklubsko skakalno tekmo na skakalnici v Mojstrani v treh razredih: 1. razred: tekmovalce prvega razreda določi naš klub 2. razred: vsi nad 18 let, 3. razred: vsi mlajgi. Skakalna tekma se prične ob 15. Prijave sprejema klub najkasneje pol ure pred startom s prijavnicami. Brez teh je start zabranjen. Tekmuje se po pravilniku JZSS in na lastno odgovornost. Dame tekmujejo brez verifikacije in brez prijavnice. Prijavnica za štafetno tekmo 20 Din za vso štafeto, za dame 10 Din za skakalce 10 Din. Klub štafete, ki doseže prvo mesto, prejme pokal, tekmovalci te štafete pa diplome. Tekmovalec, ki doseže najboljši čas, prejme praktično darilo. Prve tri dame prejmejo darila. Prva dva skakalca vsakega razreda prejmeta darila tretji vsake skupine pa klubski znak. Razdelitev daril v hotelu >Triglav«. Tekme bodo zelo zantmive, ker se bodo posamezni klubi medsebojno a svojimi najboljšimi močmi borili za najčastnejša me-sta, Startali bodo vsi Ju gosi o v enak i favoriti, tako v teku kako- tudi v skokih. To bo tudi ena zadnjih prireditev v večjem obsegu letošnje sezone. Na to prireditev so povabljeni tudi inozemski tekmovalci in se pričakuje njihova udeležba. — SK Ilirija (lahkoatleiska mMM. D revi ob 20. uri bo v kavarni >Evropi seja nacelstva, sestanek kandidatov za sodni^k** izpite in sestanek za atlete: Banovec, llo-var, Jakopič Albin, Lejka, Marchiotti, Os-vald, Rupnik, Ostennan. Sencar Lado in Polde, Tinta, Zuceatto, Istenič Rado. Hitli, Mihalek Otmar. Pribošek, Glavnik I. in II Sestanek je obvezen in §e odsotnost ne bo opravičila. Vsi tu neimenovani atleti, ki posedujejo šprintarice, naj jih prineso drevi s seboj in vrnejo gospodarja sekcije. — Tajnik. — Sablja£ka sekcija SK Ilirije. Jutri, 11. t- m,, se vrši ob 18% v telovadnici ženskega učiteljišča na Resljevi cesti plenarna seja strogo obvezna za vse člane sekcije. Po seji je reden trening. Vabljeni so tudi oni. ki redno ne vežbajo. Prosi se točnosti. — Načelnik. _ Akademsko smučarsko prvenstvo v slalomu. Pod pokroviteljstvom rektorja dr. Alfreda šerka priredi akademska smučarska organizacija zadnji del svojega programa: smučarsko prvenstvu v slalomu. Tekma se bo vršila v petek, 11. t. m, ob 11. dop. na Golem brdu pri Medvodah. Odhod tekmovalcev in funkcionarjev bo a vlakom ob 7.30 ali pa z avtobusom. Vabimo vse smučarje akademike, da se udeleže tega zadnjega tekmovanja. — Odbor. Petek, 11. marca. 11.30: Šolska ura: Majda se pripravlja na slovensko uro (izvajata gdč. Ksenija Kukčeva in g. Milan Skrbinšek, člana narodnega gledališča); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Gospodinjska ura, vodi Krekova gospodinjska šola; 19: Dr. Sušnik: Francoščina; 19.30: Dr. V. Bohi-nec: Narodi zemlje; 19.45: Sokolska ura, prenos iz Beograda: 20.15: Prenos iz Varšave; 22: Cas, poročila ter napoved programa za naslednji h*ti Sobota, 12. marca. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Drago TJlaga: Gimnastičue vaje; 19: Ga Orthaber: Angleščina; 19.30: Dr. P. Breznik: Jurij VVashington; 20: Koncert delavske godbe »Zarja«; 21: Samospevi ge. Štefanije Vukove; 21.45: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. KUPCIJSKA POLITIKA — Pomisli, znižal sem cene za 20 odstotkov, kupčije je pa še manj kot prej! — To ni Se nič, jaz sem jih znižal prvotno za 30 pozneje pa za 50 % in še vedno živim od izgube. — Za koliko odstotkov si jih pa zvišal v ta namen ? — V prvem primeru samo za 35 %, v drugem pa le za 60 %* KOLEDAR Dane>: Četrtek 10. marca katoliC.mi: 40 mučeocev. Stana. pravasla\m J6 februarja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kinu Matica: Bo le bolje! Francoski institut ? Ljubljani: predavanje ob 18. na univerzi. Dru bni večer Trgovskega društva .Herkur< ob 20.30 v restavraciji Zvtada. Predava univ. prof. dr Milan Vidmar. Udruženje reser>nih ofinra i ratnik* pododbor Ljubljana. prijateljski m »tanek ob 20. v restavraciji Zvezde. »Ženski P <>uret<. predavanjr» j». Uratnika ob 18. (Selenburgova 7/11.). TKD Atcna: Manica Romanova prijHne-duje pravljice ob 17. v beli rlvorani Uniona. Protestni shod ljubljanskih gaatflalftir jev ob 15. p: i Kavčiču na Pri vozu, DEŽURNE LEKARNE Danes: Trnkoczv, Mestni trg 4 in Kamor, Miklošičeva cesta 20. zgodba Znano je, da kukavica znese jajček v tuje snozdo kn ga pusti izvalit! od tuj** ptice. Ko duraSča Izrine svoje soizvaljenje i-z gnezda da po&inejo, njo samo pa mora pitati maćena, dofcler ne zleti ter sj išče sama brane. Umni rejci kuncev s: znajo pomagat: pri rzrej-i mladičev. Prekomonno število podi i lun in mladdčev ne uničijo, temveč skrbe, da dve zajfce vržeta mladiče o*) isiteuj času M.i . : I jviLnemu zarodu podtaknejo nadštevilne mladiče druge zaj*ke i u ta jih uri previdaejn po^taknenju tu»dl brezpogojno sprejme ia lepo v^zgoji. Tudč t odaj če so bi-li podtalene.noi morda 2 dni mlajši. V neki vasi se je xgodUo, da ita po> vrglii zajka m mucka na en dan. Nopotreb ni mačji rod do odj&tran-ili tn podtaluiik 'prekoštovilni zajedi rod. Mucka je prav lepo vzgajala ta kukavičje podtaknjen rod toliko časa, doklec so bile *WaJice mArn« v gnezd«. Ko so rtorasJe Wn začed* a sakati okrog svoje aiačabe, pa m«dj od mogla v«č zatajil; avojoga mačjega rod«. Gotovo je biJa enkrat tudi nekoliko bolj lakoto a, pa je pobruetala po vrsti svoje rejemčke. Zato «»e tudi ni treba nikomur bati. da bi OUtaHM na dan novo vrrto živalic mačko-zajca. Po kn-kavđoje se danes vale tudi pkjč«m-ci, po večjLh farmah. V etrojnMti valtLntkdb, kjer s'-» proizvaja na umeten način tem-perstara koklje za časa valonja, se izvato flajjfi v d al ocene m času po 200 In več jaie naenkrat. Gotovo poznajo razni rejci fm več takih zgonrb, proe!mo JUi, naj ja-v i(k> društvu ŽAvaiica, Ljutbljana, St. Petra cesta 60. Esperanto Kako veliko je zanimanje za esperanto v estonskem mestu Tallionu, dokazujejo ae-stanki enestnega esperantskoga kluba, ki «e vrže vsa-k taden in ki jih poseS koncu lanskega leta občni zbor in jc sprejo'« resorucjjo o uvedbi esperanta v kalifornijske šole. 2/veza jc poslala resolucijo vsem uredništvom in šolam v Kaliforniji. — Berlinsko društvo učiteljev esperantistov in delovna organizaoija učiteljev esperantistov v Berlinu sta se na nedavnem zborovati pu združili in daH pobudo za skupno prizadevam jo, da so uvede ©sporanto v nemške Ac-le. — ix>ndonsko osperantsko založništvo je izdalo angleško brošuro K. K. C. Stur-merja, avtorja originalnega esperantskega romana pod naslovom »Esperanto Literature notes and Im-presions«. Avtor navuja glavna dela esperantske literature od leta 1s87. do 1930., poleg te^a pa še prevod© in originalna dola. — V maju se bo vr*il 23. narodni kongres angleških esperantistov t Soujfcbporru pod pokroviteljstvom mestne občina — XII. kongres zve/c pro'etarskih esperantistov (SAT) ho v avgustu v Stutt-gartu. — Lani so imeli na Japonskem v 27 mestih 62 tečajev esperanta, ki jih je povečalo 1153 slušateljev, na predavanja o esperantu je pa prišlo 15-10 prijateljev t<*ga pomožnega jezika. — Znana izborna učrts. knjiga esperanta za Ajigleie »Step by Stap«, delo M. C. Budlerja. «c propisuje zdaj v Braillovo pisavo /.j slepe angleško esperantiste. — V angleškem mestu CheJ-tenhamu ao priredili esperantisti tečaj za člane Rotarv-kluba. V .-mgleškein užitcijisou »AJ Friend's School« v Sibfordu je pouk esperanta obvezoru — lagonitl esperantski institut je izdal knjigo o literarnem delovanju dr. Zamenhofa pod naslovom »Zamen-hofa I c^olibTO«. 114 strani obsegajoča knjiga prinaša originalna dela in prevode tzpod peresa dr. Zamenhofa — Za mladino vsega sveta, ki se ući esperanta in ga praktično rabi. izdaja esperantsko založništvo v K«l-moraijnu posebno prilogo tednika Heroldo de EsperAnto*. MO^RNA DRAMA. — Pri tej drami pa človek res ne ve, ali bi se smejal ali jokal. — Jaz pa vem. Smejem se drami, jokam pa za denarjem, ki sem ga izdal za vstopnino. TUDI IZGOVOR — MariČka, s kom ste pa klepetali skozi okno? — Prijateljica mi je povedala, po čem so jajca na trgu. — In od kdaj nosi vaša prijateljica hlače? — Odkar je mrzla »SLOVENSKI RAKO D«, dne 10. marca 1932 Stran S. VELESENZACIJA! VELESENZ ACIJ A! V Ljubljano prideta slavni baritonist, kralj pevcev LAVVRENCE TIBBETT GRACE MOOR Primadona slovite Metropolitan opere v New Torka Dnevne vesti — Iz srednješolske službe. Z odlokom rainist prosvete je imenovana za profesorico v VIII. skupini Vlasta Pacbeiner, sup-lentinja realne gimnazije v Kočeviu. Danica GlinŠek, suplentinja učiteljišča v Kastru ie premeščena na žensko učiteljišče v Mariboru. Frai.jo Pacheiner. profesor realne gimnazije v Kočevju, je premeščen na realno gimnazijo v Stari Bečej, Marija Sovdat, diplomirana filozofka, je imenovana za suplentinjo na realno gimnazijo v Novem Pa zar ju. — Razpisani službi. Kr. banska uprava drav. banovine razpisuje pri obči drž. bolnici v Ljubljani mesto ekonomskega uradnika s plačo uradniškega pripravnika v stroki, v kateri so zvanja razvrščena od IX. položajne skupine. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati splošne pogoje in §§ 3 in 4 zakona o uradnikih ter imeti dovršeno srednjo šo:o z višjim tečajnim izpitom. Prošnje je vložiti do 15. t. m. pri kraljevski banski upravi dravske banovine, oddelku I. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru službeno mesto ^lužitclja-laboranta. Za to mesto pridejo v poštev samo taki prosilci, ki poleg >pK>5-nih pogojev, !\i se zahtevajo za sprejem v državno odnosno banovinsko službo, dokažejo, da so že bili kot laboranti .apo-?5eni v kaki kemijski tovarni ali lekarr'. L ...ed takih imajo prednost unL ki d\L-srajo tudi strojepisje. Prošnje ie vložiti najkasneje do 31. t m. pri kraljevski danski upravi. — Vozne olajšave za poset Jadrana za praznike. AA. Da omogoči našim državljanom priliko, da obiščejo za katoliško in pravoslavno veliko noč in za b;nkošti primorska mesta in naša jezera, je prometni minister dovolil 75 odst. popust normalne vozne cene obisko\ alcem primorskih krajev in jezer na povratku. Popust velja tedaj, če se vrnejo s Juh: od 2S. marca do 3. aprila, od 2. maja d 3. maja. od 15. do 19. maja in od 1° do 23. junija, toda le pod pogojem, da so obiskovalci prebili nepretrgoma najmanj 5 dni v ome-r;'en:Ii krajih. — Zračnega prometa med Zagrebom in Splitom oe bo. Letos ne bo zračnega prometa na progi Zagreb-Split-Beograd, niti zračne zveze s Podgorico, ker je treba tudi v zračnem prometu štedi ti. — Belgij8ka princesa v Dalmaciji. V soboto se je odpeljala iz Splita v Pariz princesa Olga de Lične, vnukinja bivšega pretendenta na belgijski prestol Evgena, Princesa se je mudila vee dni v Dalmaciji, ogledala si je Dubrovnik. Split, Trogir in Krk. _ Ži Hnski sejem ▼ Semiču, občina Semič opozarja sejmarje (kramarje), da je sejem 15. marca t. L samo za živino in drobnico. — Prve lastovke i Splita. V Dalmaciji se je že začela oglašati pomlad, seveda ne iako, kakor pri nas. ko smo komaj izprego-vorili o nji, pa je zapadlo se nekaj snega, ki ga imamo že več kot preveč. V Dalmaciji že postaja toplo in v ponedeljek eo priletele v Split prve lastovke, te najzanesljivejše znanilke pomladi. V okolici mesta že cvete sadno drevje. — Dobave. Strojni oddelefc direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. t m. ponudbe glede dobave 1480 kg železa in 600 kg svinca. — Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. — Dne 21. t m. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani, pogoji pa pr! isti komandi. -- Prodaja lesa. Direkcija šum kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe glede prodaje smrekovega lesa. Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Prodaja lubja. Direkcija šum kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 31. t. m. ponudbe glede prodaje smrekovega lubja. Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani. — Bogat ribolov. V ponedeljek in torek so prinesli ribiči na splitski trg 40 kviatalov školjk in rib. Nekaj so jih prodali doma. 1000 kg jih je pa šlo v Beograd, Zagreb in Ljubljano. — Poletje v Banjaluki. V Banjaluki so imeti včeraj izredno toplo vreme. Termometer je kazal na solncu 24 stopinj C. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme s padavinami. Včeraj je bilo v Dalmaciji lepo. drugod pa oblačno. V severozapaduib krajih je snežilo. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 7, v Mariboru 6.4, v Beogradu 6.2. v Zagrebu 6, v Ljubljani 5.8 Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.7. temperatura ie znašala 0.6 — Sokolski koncert v Kranju. Na praznik, dne 19 t m. Dopoldne ->riredi Sokolska župa Kranj koncert pri katerem bodo nastopili oevski zbori včlanienih društev posamezno in s skupnim«" točkami društveni orkestri na s skupno točko. To je prva tovrstna prireditev in zato na njo Že danes opozariamo Natančneišf spored objavimo prihodnj* teden. Koncert bo oddajala Mubljanska radio postaja. 183/n — Hotel Tivoli Dancfng, mednarodni ardsO. Odprto vsako noč do jutra!!! — Svojo mater je hotela ubiti. V torek zvečer je hotela 54-letna Katica DraganiČ v Zagrebu umoriti svojo 90-letno mater in si končati življenje. Jelena Draganič je vdova po okrajnem glavarju. Njena hči je bila vajena brezdelja in izobilja, zato po očetovi smrti ni hotela prijeti za delo, temveč se je ukvarjala samo s slikanjem. Z materjo sta se preselili pred letom dni iz Osijeka v Zagreb, kjer je mati vodila gospodinjstvo, hči je pa zaslužila nekaj denarja s slikanjem, vendar ne toliko, da bi se mogli preživljati. V torek popoldne je začela starka naenkrat klicati na pomoč. Prihiteli so sosedje in našli starko sredi sobe na tleh, hči ji je pa tiščala robec v usta in jo davila. Starko so položili ni posteljo in hoteli poklicati stražnika, da bi hčerko aretiral, pa jih je pre-prosila, da lega niso storili. Kmalu je pa začela starka zopet klicati na pomoč in ko so sosedje ponovno prihiteli, so zagledali enak prizor. Videč, da ne more matere zadušiti, je pograbila hči nož in navalila na njo. Sosedje so ji nož iztrgali, pa je pograbila škarje in si prerezala žile na vratu. Matei in hčer so morali prepeljati v bolnico. — Dekleta je prodajala. V Veliki Ki-kindi je aretirala policija neko Desanko Živanovič. ki se je ukvarjala s trgovino z dekleti. Mnogo deklet je prodala v javne hiše. — Priležuico ubil, da bi živel z njeno hčerko. Pred sodiščem v Mitrovici se je zagovarjal v torek cigan Vojin Jovanovič, ki je I. 1929 s sekiro tako obdelal svojo nriležnico Darinko Nikoličevo, da je kmalu umrla. Vojinu je bila všeč lepa hči njegove priležnice, toda oblasti so mu prekrižale račune in sedeti bo moral dve leti v ječi, da se mu bo kri ohladila. — Hudo kajenje dela zobe rumene, rjave ali črne. Čiščenje z zobno pasto ODOL večkrat na dan ie zatorej neobhodno potrebno. Ta pasta čisti, pa se ne loti zobnega lošča. Zaradi velike absorpcije odstranjuje vse nečistosti zob. neprijeten duh in vsa barvila zaradi kajenja, od jedi in pijače, ter dela čisto sapo. Iz Lifiblfane —lj Gradbena dela pri palačah Pokojninskega zavoda so začeli nadaljevati pretekli teden. Zaposlenih je okrog 20 delavcev. Pri nebotičniku opravljajo betonska dela v prostoru za dvigala. —Ij Zima se še ne namerava posloviti. Vreme imamo naravnost idealno zimsko. S snegom nas zalagajo dan za dnem tako, da ne smemo več niti od daleč upati na pomlad in kaže, da bo velika noč bela. Zaradi snega bo pa za marsikoga še več noči belih, kajti nikomur ni več prav posebno ustreženo s snegom, razen brezposelnim, če ni že izčrpan kredit za kidanje snega. —lj Ogorčenje v kinu Matici. Kino Matica je prilagodil svoje obratovanje določbam novega filmskega zakona in je imel včeraj na sporedu domač kulturni film, seveda nem, ker domačih zvočnih filmov Še nima-nio. Občinstvo je bilo pa s tem kulturnim filmom tako nezadovoljno, da je začelo glasno protestirati in cepetati z nogami, r I ' r f I t J I f ^ L i U ^. 4 I A • * Sedem oje govib grehov*, ki je bila tudi prejšnjo soboto in nedeljo popolnoma razprodana. Zanimanje za ta velezabavno lahko burko je še vedno tako veliko, da je moralo pri zadnjih predstavah mnogo posetnikov oditi, ker ni bilo več prostorov na razpolago. Posamezni prizori so tako komični, da se posetnik' zvijajo od smeha Cenjene posetnike prosimo, da si že v predprodaji v trgovini Mi loša Karničnika na Starem trgu, preskrbe vstopnice, ki bodo od Četrtka dalje na razpolago. »lj Predavanje Slov. dol. Matica priredi v ponedeljek 14. marca ob 8. zvečer na univerzi v predavalnici mineraloškega instituta) javno predavanje o predmetu »Krita rodbine — najtežja kriza v življenju na roda*. Predava prof. dr. Ozvald. Vstop prost. —lj Kmetijska družba v Ljubljani obvešča tem potom javnost, predvsem pa svoje člane v bivši mariborski oblasti, da ni in-dentična s »Kmetijsko eksportno zadrugo * Maribora* in tudi ni z njo v nikakib zvezah. Kmetijska družba je stanovska organizacija slovenskega kmeta, katere delokrog je natančno določen v njenih pravilih, in ki se ni nikdar bavila > kakim zavarovanjem. —lj Pri interni produkciji gojeucev drž. konse rva torija v petek, dne 11. t m. nastopijo sledeči gojenci: iz šole prof. Antona Ravnika: 2iža Peter, Adamič Bojan, iz šole prof. Foedranspergove: Gnus Mira, iz šole g. Slavka Korošca: Falur Ante, iz šole ravnatelja Hubada: Lapajne Helena, iz šole prof. Šmalc-švajgerjeve: Mnhkota Manica, iz šole prof. Wistinghausnove prof. ArČon Ar-nold in Drmota Anton, iz šole prof. Osipa Šesta: Antič Karmen in Arčon Arnold, iz šole prof. Karla Jeraja: Pianecki Zoran, iz šole prof. Launa: Rueh Branko. Produkcija se vrši v Filharmonični družbi. Vstop prost, programi po 2 Din bodo na razpolago. Ravnateljstvo vabi starše in sorodnike ter prijatelje glasbe, da posetijo to interno vajo o nastopanju gojencev. —lj Praški _ Zikov kvartet si je izbral za svoj koncert v Filharmonični dvorani v ponedeljek, dne 14. t m. naelednji spored: 1. Mozart: Godalni kvartet v g-duru, 2. Martinu: Drugi godalni kvartet, 3. Borodin: Drugi godalni kvartet v d-duru. Spored je izvrsten, ravno tako pa tudi igra članov kvarteta, ki uživa najvišji umetniški slovee. Člani kvarteta so: Rihard Zika (L violina), Berger Herbert (II. violina), Černy Ladislav (viola), Sadlo Miloš (čelo). Pretprodaja vstopnic v Matični knjigarni. —Ij Pravljice pripoveduje danes, 10. t m. ob 17. uri popoldne v beli dvorani Uni-ona gdč. Manica Komanova, velika prijateljica mladine. Otroške pesmi poje ga. Golobičeva. Mamice pripeljite svoje malčke v obilnem številu. TKD Atena. 184/n —Ij Pripravljalni odbor k. o. JRKD na Viču vabi vse volilce na informativen sestanek v nedeljo dne 13. M. 1932 ob 10. uri dopoldne v gostilniških prostorih So-kolskega doma. Na sestanku se bo razpravljalo o ustanovitvi nove stranke na Viču, delegat iz Ljubljane pa bo poročal o političnem položaju v Jugoslaviji. Za sestanek se bodo raznašai« vabila, če bi ga pa kdo pomotoma ne dobil, naj ga reklamira pred sestankom v Sokolskem domu. —lj »Bežigrajsko pevsko društvo« v Ljubljani priredi dne 12. t m. ob 30. uri v dvorani Sokola III (artilerijska vojašnica) Dunajska cesta, svoj prvi pevski koncert. Na sporedu so narodne in umetne pesmi. Prijatelje društva in lepega petja vabi k obilni udeležbi odbor. Iz Celja —c Zlkov kvartet bo koncerti ral po treh letih zopet v Celin 16. i m. ob po! 9. zvečer v celjskem mestnem gledališču. Člani kvarteta: gg. Rm. Zika I. gosli, Her-Bert Berger H. gosli, Ladislav Cerny vi-jola in Miloš Sadlo čelo. si v polni meri zaslužijo polno dvorano, saj sto.M njih umetnost na tako visoki stopnji, da so si na mah že takoj pri prvih nastopih pridobili svetovno ime. Na svojem koncertu v Celju igrajo skladbe Jos, Havdna, čigar 200-letnica rojstva ie baš letos, dalje Verdijev e-mol kvartet in M. Ravelov kvartet v f-duru. Sezite po vstopnicah, ki so v predprodaji v knjigarni Gorfčar & Lcskov-šek. —c Za Lesarjevo opereto »Zemlja smehljaja«, ki jo vprizori mariborsko gledališče v celjskem gledališču v petek 11. t m. ob 20., se dobe vstopnice v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. Glavno tenorsko partijo princa Sou-Honga bo pel g. Belizar Sancin. —c Drevi ob pol 20. se vrši v mali dvorani Narodnega doma občni zbor Gremija trgovcev v Celju. —c Sreski kmetijski referat se je preselil in se sedaj nahaja v poslopju sre-skega načelstva v prostorih v pritličju, kjer je bila prej katastrska uprava. —e Celjski okoliški občinski *vet bo Imel svojo redno javno sejo v soboto 12. t m. ob 19 * občinski seini dvorani na Bregu. Ves svet vzdihuje, govori o krizi In današnjih težavah mi pa pravimo Bo že zopet bolie! In tako boste rekli tudi Vi, če si ogledate našo današnjo predstavo dovtipov in zabave brez konca in kraja! Dolly Haas priljubila se Vam je v opereti >Ljubavni regimente. H. H. Riihmann Fritz Grunbaum E« VaMHNM ki jih vsi poznate in čislate! Ta fHm mora razvedriti vsakega in ga navdati z veselim optimizmom — Zato naj bo parola slehernega k predstavi v Elitni kino Matica Telefon 2124 Ob 4., ^ 8 in H 10. Najhitrejša ločitev Nikjer na svetu nI ločitev tako lahka, kakor v nekaterih ameriških državah. NajSirrjkogrudnejsa je pa v tem pogledu mehiška država Chlhuahua. ki je prekosila celo držav! Nevada in Arkansas, kjer zakoncem, ki se hočejo {očrti, ne delajo skoraj nobenih ovir. Ta država je namreč dobila zakon, ki je po njem ločitev mogoča v 24 urah. V reklamnih brošurah mesta Juareza so našteti vsi hoteli, bari in igralnice, kjer lahko zakonci ločitev primerno proslave. Sicer pa niti ni treba potovati v to obljubljeno deželo nezadovoljnih zakoncev, ker se da zakon razdreti tudi pismenim potom. Kdor se hoče v 24 urah ločiti, mora plačati 50 dolarjev. Oba zakonca morata biti z ločitvijo zadovoljna, to je vse, kar se zahteva. Ce pa ena stranka noče ločitve, mora druga 20 dni počakati. Ameriški odvetniki in njihovi kolegi v Juarezu objavljajo po listih velike oglase: »Dajte se lahko in hitro ločiti-« Tri juareske radiopostaje razglašajo po Ameriki ugodnosti najhitrejše ločitve zakona na svetu. Neki odvetnik, ki pač dobro ve, kam se je treba obrniti, je takoj poslal v Holly-wood filmskim igralcem in igralkam letake, da bodo obveščeni, kako se lahko najhitreje ločijo, če v zakonu niso zadovoljni. ODOL je visoko koncentrirana ustna voda par vbrizgov zadostuje. je zelo štedljiv v uporabi, ODOL je tedaj poceni. Naše ženstvo je agilno 3*. redni občni zbor Splošnega ženskega društva Uspešno delovanje v preteklem poslovnem letu Ljubljana, 10. marca. Priznati je treba, da je v ospredju našega javnega življenja, pri humanitarnem deki ter pri vseh plemenitih podvigih delovanje našega ženstva, ki predstavlja s svojimi vzornimi in agilnimi organizacijami pomembno organizirano silo. Snoči je imelo eno najpomembnejših ženski!] društev, Splošno žensko društvo, 32. redni občni zbor v svojem lokalu na Rimski cestL Udeležba je dokazala, da se članice živo zanimalo za delovanie društva. Občni zbor je otvorila predsednica, dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva, ki načeluje našemu celotnemu ženskemu pokretu ter udejstvovanju. Dejala je, da 31 letni obstoj društva že precej pomeni. Začetek je bil osobito težak in je društvo čutilo pritisk od zgoraj, od nenaklonjenih oblasti. Toda čim več težkoč je oviralo delovanje društva, tem bolj so podžigale delavke k Še večji agilnosti in požrtvovalnosti. Po prevratu se je društveno delovanje seveda zelo razmahnilo v primeri s prejšnjimi prilikami, vendar se predvojno žensko gibanje ne sme omalovaževati. Društvo se dobro zaveda, da zavisi od napredka, gospodinjstva in splošnega podviga ienstvi v veliki meri narodno gospodarstvo in splošen napredek. In v tem smislu ie usmerilo zadnje čase svoie delovanje, kar se kaže zlasti z ustanovitvijo Zveze gospodinj. Ga. predsednica se ie toplo zahvaljevala sodelavkam za požrtvovalno delo. Zahvalila se je pa tndi za sodelovanje ostalim ženskim društvom, katerih zastopnice so se udeležile občnega zbora in jih je predsednica posebej pozdravila in sicer za JugosVoveuski ženski savez g o. Stebijcvo in dalje zastopnice TKO Atene, Kola jugoslovenskih sester. Ženskega pokreta. Društva učiteljic m Kluba Primork. Zahvalila se je za znatno gmotno podporo ge. C n d n o v i. ki Je podprla ZG. Spomnila se je med letom nmrlih članic ge. A. P a j n i č e v e in gdč. M. J e -rina ter pozvala prisotne, da počaste njnn spomin. Izčrpno tajniško poročilo je podala za glavni odbor In Zvezo gospodinj ga. V. Lapajne, Delo se je predvsem koncentriralo v Zvezi gospodinj, čeprav je deloval tndi glavni odbor zelo intenzivno. Na lanskem občnem zboru so spremenili v toliko društvena pravila, da se ie na podlagi te spremembe preosnoval gospodarski odsek v Zvezo gospodinj, ki mu načeluje ga. Kraigherjeva. Glavni odbor se je udejstvo-val predvsem na kulturnem in humanitarnem polju. Rednih sej je imel 10 in 3 izredne. Udeležil se je po svojih zastopnicah vseh javnih svečanosti. Društvo ie interveniralo pri mestnem načelstvu, da nekatere ulice dobe imena naših zaslužni« žena ter tako Ljubljana javno prizna njihovo pomembno delo. Prejelo ie povoljen odgovor, vendar občinski svet o tem ni še sklepal. Interveniralo je še glede kuhinjske učne sobe pri šentjakobski Šoli, dalje da bi društvo sodelovalo pri mestnem tržnem nadzorstvu, da bi bil sukanec za Šole carine prost itd. Društvo poučuje tkanje perzijskih preprog pod vodstvom ge. Lindtnerjeve. Ob velesejmu je predaval o tem tkanju pod okriljem društva ing. Eberle z Dunaja. Na humanitarnem polju se ie društvo častno izkazalo ter je sodelovalo pri vseh javnih dobrodelnih akcijah in še posebej se ie udejstvovalo n. pr. ob materinskem dnevu, prodaja tudi srečke KJS. zbiralo je darove za Jurčičevega brata in mu jih dostavilo na dom po dveh odbornicah, podpiralo je visokošolce. sodelovalo pri pomožni akciji trgovcev itd. 2e poročilo glavnega odbora je bile bogato. Zveze gospodinj pa še tem lepše Kako agilen le ta odsek društva, nam dokazuje že to. da le rrnei 51 sej. priredil je dva kuharska tečaja na šentjakobski šol), krasno razstavo »Novodobno gospodinjstvo« na velesefmu. več predavanj In tečaj o domačem Šivanju, ki še traja, poleg tega ie oa storil še izredno mnogo glede na propagando izdelkov domače industrije in obrta. Važno le tudi sodelovanje društva pri protidragirjjski anketi, ki jo je sklical župan g. dr. D. Puc, Društvo se zavzema za ustanovitev posebne nakupovalne zadruge, da bi se po nji omilila draginja. Društvo je ugotovilo, da mnogo domačih industrijskih in obrtnih izdelkov prihaja na trg pod tuje. »aobel« zvenečimi znamkami češ, da imajo ljudje več zaupanja v inozemsko blago. Društvo no poskrbelo, da bodo gospodinje zahtevale le domače blago pod domačimi znamkami. Tajnica se ie zahvaljevala vsem sodelavkam, zlasti onim, ki so omogočile, da je ZG lahko priredila tako lepo razstavo, dalje arhitektom, velesejmski upravi in mestni občini za podporo ter pomoč. Kaz-stavo je podprla tudi banska uprava in je zaradi tega ostalo nekaj denarnih sredstev, ki jih bodo porabili za letošnjo gospodinjsko razstavo, ki bo zavzemala ves paviljon in bo gospodinjstvo takorekoč v obratu. V načrtu imajo tudi ustanovitev die-tične menze, snujejo pa se društveno glasilo »Gospodinja«. Knjižničarka gdč. Erjavčeva je poročala, da tudi društvena knjižnica lepo napreduje. Šteje okrog 4000 slovenskih, nemških in srbohrvaških knjig in več revij. V preteklem poslovnem letu se je knjižnica pomnožila za 30 na?nove??ih slovenskih in 70 nemških knjig. Blagajničarki sta dve, za vsak odsek ena. in sicer ga. Leskovic in gdč. Vidmar-jeva. Blagajniško stanje je povoljno, denarni promet jc bil živahen, dohodkov je bilo skupno 30.465 Din, izdatkov pn 20.335, prebitek torej znaša 130 Din. Pri volitvah je bil izvoljen z malim: spremembami prejšnji odbor, go. Tavčarjevo so pa seveda Izvolile ponovno /a predsednico z velikim odobravanjem; ga. predsednica se je za izvolitev zahvalila in se tudi zahvaljevala za sodelovanje bivšim odbornjcam. Prav iskreno so Je zahvaljevala še za naklonjenost časopisju. Pri raznoterostih so sklenile«, da povabijo v Ljubljano znano nemško žensko javno delavko in avtorico znamenitih del v katerih razpravlja o specifično ženskih, psihoanalitičnih problemih, in izvrstno predavateljico, ki bo predavala v Zagrebu in Mariboru, Sofio Lazarfefd. da predava tndi pri nas. Ga. predsednica se je končno zahvalila še vsem, ki so kakorkoli podpiraM delovanje društva. Zimske katastrofe na Kavkazu Iz Moskve poročajo, da v raznih krajih Kavkaza še nobeno zimo snežni meteži niso zahtevali toliko človeških žrtev, kakor letos. Plazovi so razdejali in pokopali pod seboj cele vasi. Število mrtvih še ni znano. Plazovi so zajeli rudi poedince ter jih zasuli. Največ žrtev so pa seveda zahtevali tam. kjer so zasuli cele naselbine. Iz razvalin vasi Arašenda, ki jo je Ogromen plaz popolnoma zasul, s«> po tegniK 77 trupel. Strašen je pogled na razdejano šolsko poslopje. V šoli jc hil baš pouk, ko je pridrvel plaz v dolino in zasul poslopje, kjer je izgubilo /iv* ljenje 25 učencev. Tudi v eruzinski re* publiki so zapustili plazovi za seboj strašne sledove razdejanja. Med člove* škimi žrtvami ni nobenega tujca. Na Kavkazu že ISO let niso imeli tako strašne zime, kakor letos. Šele zdaj prihajajo v Tiflis vesti o katastrofah, ker doslej s prizadetimi kraji ni bilo nobene zveze. Sovjetska vlada je že poslala na Kavkaz več oddelkov Rde« čega križa. V zavarovalnici. — Se vozke na kolesu? — Ne. — Ste motocfklist? — Ne. — Imate avto? — Ne. — Obžalujem, toda ne morem vas zavarovati za nrimer nesreče aH smrti. Riziko s pešci je zdaj za zavaro-vakiice prevelik. stran 4. Albert Sorel: V »SLOVENSKI NARODi, dne 10. marca 1032 8tev. je zadavit V decembru 1920 je umoril v St- Petru pri Linzu železničarjevo ženo Rein-sederjevo in sicer v neposredni bližani hiše, kjer je pred dobrim mesecem umoril in oropal Luizo Jankovo. Drugi umor, ki ga je priznal, je izvršil v oktobru 1916 v Linzu, kjer je umoril ženo hišnega posestnika Luizo Daner. V obeh primerih je truplo zažgal. Reinsederjeva je zgorela do kosti. Da" nerjevo so pa našli v postelji strašno opečeno in zadušeno. V obeh primerih so oblasti mislile, da sta postati ženski žrtvi lastne neprevidnosti. LeJthgob je zadavil tudi ženo trgovca Egelfedra in delavko Ano Reiter blizu Rieda- Obe so našli zadavljeni. Že od sobote LerthgSba dan za dnem zasKšujejo. V noči od nedelje na ponedeljek je priznal umor Jankove kot zadnje svoje žrtve. Zločm je pra-zmal mirno in cinično, potem je pa prosil, naj mu postrežejo z dobro večerjo. Po večerji je priznal z največjim cinizmom m smeje še štiri umore. Prvi umor je izvršil i- 1511, ko Ja shtžH za hlapca pri nekem prevozniku. Bii je sicer oženjen, vendar je pa imel ljubavno razmerje z 40tetno delavko Marijo Ledererjevo, katero je neke noči zadavil m ji ukradel 40 kron. Truplo je obesil na žebefc pri oknu, da bi ftngiral samomor. Sp+oh je bfla njegova metoda žrtve po ljubavnih nasladah zadaviti, trupla pa bodisi zažgati ai obesiti tako, da so oblasti vedno masti" le, da gre za samomor ari nesrečo. Nekaj svojih žrtev je umoril na prostem, v nekaterih primerih po daJjšem zabavnem razmerju, v drugih pa že po prvem sestanku. Mož pravi, da je moral iz spornega nagona- Gre očividno za seksualnega zločinca, kakršnih pozna kriminalna zgodovina maio. Hillegom Holandijo Svetovno znani cvetlični gomolji „Aurore" Naročite cvetlične gomolje naravnost iz Holandije, iz najboljše cvetlične farme. V zadnjem času smo prejeli od mnogih Vaših rojakov naročila na gomolje za sobo in vrt. Mislimo, da je najbolje, kar vam lahko nudimo, če si hočete urediti stanovanje kar najlepše, zbirka naših holandskih svetovno-gnanfli cvethčnih Čebulic in gomoljev. Naša zbirka združuje pestre barve in opojen vonj tako dovršeno, kakor tega niste še nikdar doživeli. Zbirka sestoji iz 350 gomoljev in rastlin najrazličnejših vrst in smo jo strokovno sestavili, primerno za vaše podnebje. »ATJRORA«-cvetlice napravljajo veselje mladim, starim, bogatim in revnim. Zbirka :»AURORA«-cvetlic bo spremenila Vašo sobo in Vaš vrt v pravi cvetlični raj. Ker nam dnevno prihajajo mnogobrojna naročila, bi vam vljudno svetovali, da nam pošljete Vaša naročila pravočasno in da napišete vaše t™* m bivališče na vsako naročilo na naslov: Anrora Bulb Nurseries Hillegom — Holland — Europe. Naša lepa zbirka sestoji iz: 100 širokocvetnih gladiol v petih krasnih barvah (lila, rumeno, rdeče-violičasto in plavkasto), 50 širokocvetnih gladiol (Schwert-Lilie) v 5 krasnih barvah, 20 begonij (10 enostavnih in 10 dvojnih) v različnih barvah, 15 perini j (trajnice) različnih barv, 10 hijacint (Hvacinthus Candicans) >Kraljica cvetlic«, 50 anemon, popularne cvetlice mavričnih barv, 50 Ranunculus, nežne cvetlice vseh barv, 30 Oxalis Deppei. tako zvana srečna detelja, 15 Montbretias različnih barv, 15 dali j >Aurorin Roem«, 350 gomoljev in čebulic RM 11.50 (Din 154.—). Dvojna zbirka (700) RM 23.— (Din 308.—). Takojšnja dobava; poštnina plačana. Vsakemu naročilu prilagamo izjavo rastlinskega preizkuševalnega urada, da so rastline popolnoma zdrave. Posamezne vrste se zavijajo in označijo posebej. Ilustrirana navodila o gojitvi priložimo vsakemu naročilu v angleškem, francoskem in nemškem jeziku. Ce j* naročilu denar že priložen, tedaj Vam pošljemo brezplačno pol tuca ta naše novosti >Aurorino«, svetovno znano >tigrasto lilijo«. Ce pa način plačila ni označen, tedaj Vam odpremimo pošiljko po povzetju in Vam zaračunamo naše ptroške. > mM al i og1asi< Vsaka beseda SO par« Plača mo lahko tudi 9 Za odgovor znamko I — No vprašanja brca r-^rtB nrl0rrt*nrjnmo Kajmani & o&as IHn Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 22/T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka tulca 4 (nasproti opere) 19/T PISALNI STROJ kupim, dobro ohranjen, v za-bojčku, da se dobro zaklene. — Ponudbe z navedbo cene pod »Pisalni stroj/1101« na upravo »Slov. Naroda«. 1101 92.000.— Din HIŠA (VILA) 4 sobe s priti kl i nam i in kletjo zgradi stavbna družba »Jugo-grad«. — Informacije: Ing. Pust, Streliška ulica 33. 34/T PISALNO MIZO kupim. Ponudbe z navedbo cene in opisa pod »Pisalna miza« 1100 na upravo »Slov. Naroda«. 1100 ITOUGURT bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 35/T ELTJSTROVANA REVIJA »SVIJET« knjige m. do X. letniki 1927— 1930, nevezan, dobro ohranjen ugodno naprodaj. Ugodna prilika za knjižnice in čitalnice Naslov v upravi »Slov. Naroda«, mo HOTEL-RESTAVRACIJA z odkupom delnega inventarja se odda takoj. Potreben kapital — hranilna knjiga 300.000 Din. Ponudbe podružnica »SI Naroda«, Maribor pod »Takoj«. 1099 PRODAM KANARČKA dobrega pevca. K oče var, Grajska planota 1. 1128 URADNIK vešč knjigovodstva ter vseh pisarniških del, išče nameščenje. Cen j. ponudbe na upravo »SL Naroda« pod »Uradnik 1127«. MLAD GOSPOD išče službe inkasanta, sluge ali tekača. Nastop lahko takoj. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Pošten 1126«. DEKLICA s 3 meščanskimi razredi in enoletno učno dobo v špecerijski in manufakturni trgovini, želi kjerkoli v mestu ali na deželi nadaljevati učenje. Pismene ponudbe prosi na upravo »Slov. Naroda« pod »Deklica/1125«. 25 RAZLIČNIH »Bosna SHS« 20 Din, stare Srbije ali Bosne 10 Din, poštnina posebej. Frankirajte s spominskimi mamlfiHTii - Avgust Potušek, Kranj. 1124 11. DRAŽBA »DIVJE KOŽE" se vrši 21. marca NA VELESEJMU Kože pošljite nemudoma na naslov: »Divja koža«, Ljubljana, Vefeeejem. Najavljeno je mnogo inozemskih kupcev. 1129 GOSPODARSKO POSLOPJE prodam. Pobrežje pri Mariboru, Gubčeva ulica 14. 1123 I Hotel Bellevue, Omiš pri Splita Najlepša dalmatinska riviera. Morje, pesek, soince, romantika nadkril juje vse Prebiti nekaj dni v hotelu Bellevue se pravi koristiti zdravju. Dobra hrana, zdravilna pitna voda v sobah, električna razsvetljava in kurjava. Peščeno kopališče. Takse ukinjen«. Popust cenovnika. Na zahtevo pošljemo prospekta. Kompletna penzija Din 55.— do Din 75.— na dan. LEPO PRAZNO SOBO s posebnim vhodom in uporabo kopalnice oddam. — Istotam sprejmem tudi več gospodov na dobro domačo hrano. — Rožna ulica št 27/L 1122 TRG. POMOČNIKA samostojnega železninarja — sprejmem takoj. Prednost ima* jo strokovnjaki dvokoies, šivalnih strojev in delov. — Venče-slav Vilar, Ljutomer. 1119 SPOSOBNO KUHARICO boljšo, veščo nemščine, poleg sobarice sprejmem e v Zagrebu, Marulicev trg št. 18/m, levo. 1120 STAVBNO PARCELO na Domobranski cesti prodam. Ponudbe upravi Usta pod — »Krasna lega«. 903 DRUŽABNUL4 treznega in resnega sodelavca, 150.000 Din kapitala (takoj treba položiti 80.000 Din) — sprejmem takoj za v vsej Jugoslaviji dobro uvedeno kemično podjetje. Kapital je osiguran in nosi mesečno čistih 50 %. Samo resne ponudbe na naslov: Rasolin, Zagreb, Radiš ina ulica št. 13. 1121 i LIŠEJE n V VSEH TEHNIKAH ENOBARVNE IN VEČBARVNE IZVRŠUJE UGOGROFIK ll DIN 125<— 1 m* žaganih bukovih drv pri* ma kakovosti nudi — Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. 23/T MED zajamčeno pristen, bojev za bolne na pljučih, ajdov za pecivo, cvetlični in žajbljev nudi »Društvena cebelaroac, Ljubljana, VoenJakova ulica št. 4, v bližini gostilne Novi svet. 21/F KLAVIRJI, planini, harmoniji se strokovnjak ko popravljajo in najčistejše uglašujejo. Tovarna klavirjev R. Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5, 1079 II Hranilnica dravske banovine imimrmmtinmni iimiifi«iainwHWMmi»trmi«mimmmn^^ prej Kranjska hranilnica I LJubljana Knaflieva ul. 9 - Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri Urejuje Joal$ Zupančič. Za »Narodno nakanu* Fran JezerdeJc. — Za upravo m maeratni dol ; Otoa ramat«, — Val t Lfonganl.